IZ BELEZNICE POSLANCA CIRILA STANIČA
Občina Vič in plinsko ogrevanje
Sedaj, ko je v svetu in pri nas sprejet sklep, da je in da bo plin najbolj ekonomsko in istočasno tudi naj-bolj ekološko gorivo, moramo v občini Vič-Rudnik, ki je izločena iz mestnega toplovoda, odločno vztra-jati, da se v vseh ulicah naše občine položi plinska napeljava predno se ulico asfaltira.
To pišem zato, ker se je na sejah občine objavilo, da bodoo letos vrsto novih ulic asfaltirali, ne da bi prej položili kanalizacijo, plinsko in vodovodno na-peljavo itd... Vse to je velik tehnični prekršek in črna gradnja. Občina in krajevne skupnosti morajo s to politiko zadovoljevanja črnograditeljev preneha-ti. Vse to poglablja občinski komunalni deficit. Novo zgrajene asfaltne ceste bomo znova prekopavali in dvakrat asfaltirali, ko bodo dokončno položili kana-le, vodovod, plin...
Usoda lokacije za muzej v Koleziji
Gospa Darinka Kladnik je v Dnevniku 13. julija nakazala možnosti, da bi na prošnjo Mestnega sekre-tariata za urbanizem, na parceli za muzej v Koleziji, zgradili začasna parkirišča za razbremenitev mestne-ga središča.
V vednost naj služi, da sta krajevni skupnosti Trnovo in Kolezija svoječasno na parceli predlagali park ali vsaj bistveno zmanjšanje profila Barjanske ceste, ki je bila od LUZ-a nakazana kakor 68 metrov širok bulvar. Ugovor poslan na vse mestne organe je bil zavrnjen. Sedaj pa je Zavod za izgradnje na prošnje Kolezije odgovoril, da bodo profil Barjanske ceste bistveno zožili, ker bodo pretežni del prometa iz bodoče zaprte Titove oziroma Slovenske ceste prenesli na Groharjevo cesto in mimo občine na, kakor je predlagala Kolezija, Tivolsko cesto. Barjan-ske ceste pa trenutno ne bodo gradili, ampak le ceste v Centru in na vzhodu mesta. Za hitro izboljšanje prometnih razmer preko Kolezije, Trnovega in Prul ni v republiškem niti v mestnem planu sredstev za načrte in za gradnjo. Ali bodo gradili parkirišče mimo občine?
Nadaljujmo s poskusnim akcijami za podstandardna stanovanja
Z veseljem sem prisluhnil akciji občine Bežigrad, ki je začela po lastnih strokovnih načrtih z gradnjo podstandardnih stanovanj v Tomačevem. Kot posla-nec viške občine sem zaprosil, da naj začne tudi občina Vič, s pomočjo mesta, tako reševati Rakovo jelšo. Res je, da bodo tudi tukaj razni problemi, toda če se jih ne začne strokovno reševati, bomo imeli kasneje še večje težave. Ni pravilno, da se sedaj celo z družbeno pomočjo asfaltirajo stranske ulice v Ra-kovj jelši in bogatejši Ilovici. ne da bi prej polozili vodovod iA plin v pravilnih dimenzijah, predvsem pa, da se ne polaga v ulice pred asfalliranjem kanali-zacije, vsaj za fekalne vode. Če bo naša občina še nadalje tako postopala, bo tudi ona zavesten in neposredni sograditelj črnih gradenj, vkljub novemu republiškemu zakonu. Kje so komunalni inšpektorji in zadolžene službe, ki oraogočajo takšno samovoljo čmograditeljev in organov krajevnih skupnosti in občine ter mesta?
Odvoz fekalij iz greznic na Ljubljanskem barju
Ko ponovno ugotavljamo, da so ob vsaki poplavi, ali celo večjem deževju na Barju greznice in gnojišča pod vodo, prosim, da se pri podjetjih, ki odvažajo kot dejavnosl, poizve: kolikokrat so peljali iz Rako-
ve jelše, llovice, Črne vasi, Lip, Ižanske kolonije, Crnovaške kolonije, Ceste v Gorice in iz črnih gra-denj na Golem...
Organi, ki so zadolženi za Barje morajo vedeti kaj se tam dogaja.
Urejanje Barjanske ceste od Aškerčeve ceste do Gradaščice
Mesto je sedaj saniralo Roško cesto. Občina Vič je znova potakala še dve leti. Sedaj se promet vzdolž Tehnične srednje šole ni poboljšal temveč bistveno poslabšal. Prometa iz juga Ljubljane je vedno več. Na križišču z Aškerčevo cesto se mora takoj zgraditi vsaj še en prometni pas za naravnost in za zavijanje na desno. Poruši naj se vogalno hišo.
Cele ure sega kolona vozil vse do Gradaščice. V kolikor se ne reši povezavo Groharjeve ceste z Aškerčevo cesto bo promet na Barjanski cesti vedno bolj nemogoč.
Kaj bo z zemljiščem med Ljubljanico in Ižansko cesto
Sedaj ko so posestniki na Ilovici dosegli, da tu ne bo 20.000 prebivalcev ampak samo zelena kultura in razpršena gradnja. Da se ne bo isto dogodilo še za vsa zemljiSLa med Ižansko cesto in Ljubljanico, kjer so sedaj predvidena samo igrišča za rekreacijo, ne pa zelena kultura in razpršena gradnja, naj se prehodno javno razgrne dokumentacijo, da ne bomo vse dva-krat plačevali. Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje nas je obvestil 14. 2. 1991 pod št. 48-1-91-TS/TS.
Ljubljanski cestni programi!
Ko smo pred leti pri Skupnosti za ceste izdelali 10-letni program, ki je bil nato tudi pri realizaciji na terenu najboljša celo vzorna sistemska rešilev za velika javna dela v mestu, tako, da celo v republiki nismo pričakovali, da se bo po letu 1989/90 tako hitro izničil. Tedaj politični, ne strokovni organi mesta, so ukinili redna letna sistemsko določena sredstva, s katerimi smo vrsto let dograjevali 10-letni program.
Po razpustu Skupnosti za ceste je bil imenovan posebni odbor, ki naj bi poskrbel za redno nadaljeva-nje prekinjenih del programa. Ker pa tudi nov odbor ni imel in nima rednega dotoka sredstev za sistemsko nadaljevanje programa, smo zašli tako s programom, predvsem pa s sredstvi v popolnoma slepo ulico.
V zadnjih mesecih se v programu republike naka-zuje, da bo le-ta prevzela gradnjo vzhodnega dela in prekinjenega severaega odseka mestne obvoznice. S to določitvijo bi se moralo mesto takoj bolj posveti-ti reševanju lastnih notranjih mestnih prometnih pro-blemov, ki jih sedaj odlagamo že vrsto let. Tu je mišljena Vilharjeva cesta, vsekakor rondo ali pod-hod na Šmartinski cesti, sanacija Karlovškega mostu, podaljšanje Ceste v Mestni log do Jurčkove poti, razširitev Ižanske ceste, podaljšanje podhoda za peš-ce na kolodvoru do Vilharjeve in Masarykove cesle, priljuček Groharjeve ceste mimo občine na novo Tivolsko cesto, začetek gradnje mostu in Barjanske ceste preko Gradaščice do priključka na južno avto-cesto, gradnja garaž v univerzitetni četrti...
Ljubijana ne sme prezreti, da je z nakazanimi problemi že pet let v popolni stagnaciji, da še dokaj dobro sama živi, da pa že vrsto let nič ne gradi, nič mestotvornega ne ustvarja in da je zadnji čas, da se prebudi iz netvornih sanj, da začne znova zbirati redna finančna sredstva za sistemsko reševanje nuj-nih mestnih problemov.