straža pri novem mestu, 27. januar 1984 leto XXII številka 1 glasilo delovne organizacije novoles Glasilo „NOVOLES” ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc, (glavni in odgovorni urednik), Vladimir Bajc, Ivan Balog, Marjan Grabnar, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Marko švent, Igor Vizjak; Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Naklada 3300 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Grafika. Tisk: DITC, TOZD Tiskarna. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978. V novo leto 84 stopamo smelo Čeprav plani posameznih temeljnih organizacij v tem času, ko to pišemo, še niso dokončno usklajeni, vendarle s precejšnjo gotovostjo lahko postavljamo temeljne osnove razvoja novolesa v letu 1984. V tako nestabilnih razmerah in ob inflaciji je sicer težko planirati, lahko pa verjamemo našim strokovnim službam, da bo v letu 1984 vsaj približno tako kot nam napovedujejo. Plan 1984 smo si zastavili smelo in menimo, da ga bomo tudi uresničili. Predvidene rasti osnovnih kazalcev razvoja so v primerjavi z realizacijo v letu 1983 sledeči: plan celotnega prihodka predvideva 80% nominalno rast, dohodek naj bi se nominalno povečal za 53%, čisti dohodek za 57% in masa sredstev za osebne dohodke za 44%. Navedene stopnje rasti naj bi dosegali s 44P7o povečano zaposlenostjo in z 31% povečanim izvozom, medtem ko naj bi se proizvodnja povečala za okoli 13%. Optimistične napovedi temeljijo tudi na predvideni 7-8% rasti produktivnosti dela. Seveda bomo morali maksimalno izkoristiti tudi lastne rezerve, ki jih tudi ni malo. Za leto 1984 upamo, da bo izvoz „okreval”, kajti v letu 1983 smo imeli na tem področju znatne težave. Težave so nastopale predvsem pri plasmaju novih programov, ki še niso dosegli popularnosti na tujih trgih. V letošnjem letu naj bi dosegli ugodna izvozna gibanja. Posledica tega bodo tudi boljši rezultati nekaterih tozdov. Največje izvozno breme bo seveda še naprej ležalo na tradicionalno izvoznih tozdih: TDP, TGD in TPP, ki bodo povečali izvoz v primerjavi z letom 1983 za 2.800.000 USA dolarjev. Povečana proizvodnja bo terjala tudi iskanje novih surovinskih virov in notranjih rezerv. Na področju osebnih dohodkov se bomo ravnali v skladu z realnimi možnostmi. Osebni dohodki realno že nekaj let padajo. V Novolesu smo v preteklem letu le dosegali take rezultate, da smo skorajda dosegli povprečni osebni dohodek v gospodarstvu. Januarja so naši osebni dohodki zaostajali še 20,2%, v oktobru pa le še 2,5%. Tudi v letu 1984 bomo z OD skušali slediti stopnji rasti Življenjskih stroškov. To nam bo tudi uspelo, če bomo dosegali načrtovane rezultate. Vladimir Bajc Zdravo in srečno i ■se ■§ a1 <3 KJ a> ■Q I ■i at 5 c a v. at <■? ■c •5 a> a o ■C at k a a« ^ «5 c sg* « i .§ ■sit 2 T3 c S ^ j. •§ 2 i I ^2 s ^1 »s | 15 Si o c at * -at ^ ® ® 2 ■o •— 5 ■g S* « '5 ■S SfSS ■I c 2 o at 60 cs, © ■2 5 "S š? ^ Is? ^ at ^ tla I ■« ■§ s: •p 5*5 S 'at I« - >5 -j o o O ‘5* * "C ■S - ‘S4 Q c O K at i a: <=L., ‘S4 C k Oc s at a s at * && at c o •^■2-c a o Ci. ■S^ 2 at ss. at Tl NOVOSTI ☆ NOVOSTI ☆ NOVOSTI ☆ NOVOSTI DELEGATSKE VESTI ☆ DELEGATSKE VESTI ☆ Usposabljanje izmenovodij Vesti iz tozdov V decembru 1983 smo pričeli z usposabljanjem sedemindvajsetih izmenovodij iz tozdov Sigmat, BOR in LIPA. Seminar organiziramo v sodelovanju^ s Srednjo lesarsko šolo iz Škofje Loke. Predavanja so v nekoliko skrajšani obliki kot so bila v Straži, ker imajo slušatelji na razpolago pismeno gradivo v obliki skript. Ta skrajšana oblika usposabljanja bo seveda zahtevala od slušateljev več samostojnega učenja. Preverjanje znanja bo iz vseh predmetov v obliki testov in sicer bodo opravljeni testi iz več predmetov na isti dan. Predavanja trajajo med tednom 5 šolskih ur (s pričetkom ob 12. uri), ob sobotah pa 6 šolskih ur (s pričetkom ob 8. uri) in sicer v tozdu Sigmat Brestanica. Predavatelji so iz Škofje Loke in Novolesa. Iz naše delovne organizacije smo vključili kot predavatelje naslednje strokovnjake: Alfonza Šterbenca, Vanjo Vizjaka, Mirana Kapša, Gabrijela Sitarja, Mikloša Hegediša in Franca Erpiča. Po končanem seminarju bo še praktični preizkus znanja izmenovodij med delom. Za vse slušatelje bomo organizirali tudi strokovno ekskurzijo v lesno in kovinarsko-predelo-valno delovno organizacijo. Delavski svet tozdov so usposabljanje izmenovodij potrdili, zato so se dolžni usposabljati vsi delavci, ki opravljajo dela in naloge izmenovodij in so mlajši od 50 let. Kandidati, ki se seminarja ne bodo udeleževali oziroma bodo ocenjeni kot neuspešni, bodo razporejeni na druga dela in 2 novoles naloge skladno s pravilnikom o delovnih razmerjih. V. N. Priznanje SLO SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIjA REPUBLIŠKI SEKRETARI AT ZA LJUDSKO OBRAMBO PODELJUJE PRIZNANJE Jh)V0l£JU Tesnemu nnminnntii "flmfn ZA USTVARJALNO IN PRIZADEVNO OKU) TKM DOSLŽINI USPEHE PRI RAZVOIU SPU)«NE LJUDSKE OBRAMBE UUM4MIA WlZL.?./9|i 22. decembra 83, ob dnevu JLA, je DO prejela republiško pri/nanje za izjemne dosežke na področju organiziranja in vodenja aktivnosti splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Novoles je v zadnjih desetih letih dosegel na tem področju zelo dobre rezultate. Urejene ima vse potrebne strokovne podlage za uspešno organiziranje SLO in DSZ. V vseh tozdih uspešno delujejo komiteji za SLO in DSZ. Civilna zaščita na nivoju DO in v tozdih je v celoti usposobljena za izvajanje najbolj zahtevnih nalog, kar je dokazala v vseh dosedanjih vajah. Š. J. V decembru 1983 smo v naši delovni organizaciji imeli precej samoupravnih aktivnosti, saj smo •imeli dvakrat seje delavskih svetov temeljnih organizacij in sejo delavskega sveta delovne organizacije. Glede na to, da so te seje že precej odmaknjene, bomo poudarili samo nekatere značilnosti po temeljnih organizacijah! TOZD TDP Na seji delavskega sveta dne 15. decembra 1983 so obravnavali izhodišča plana za leto 1984. Sprejeli so nalogo izdelati 270.000 enot (gugalnikov in stolov), za kar bo potrebno vložiti precej truda, saj bo moral vsak posameznik doseči 148 efektivnih ur. Delegati delavskega sveta so menili, da je plan visok, vendar pa se zavedajo družbenih obveznosti za povečanje izvoza, kije prva naloga v letu 1984. Pri delovnem koledarju so menili, da bi bile delovne sobote samo dopoldne, ker so sobotne popoldanske izmene malo efektivne, poleg tega pa so predlagali, da bi bila 2. in 3. november 1984 prosta dneva. O teh predlogih bo tekla posebna razprava med tozdi v Straži, ki jo bo vodil tov. Peperko. Na tej seji so sklepali tudi o nabavi osnovnih sredstev in sklenili, da nabavijo dva viličarja in štiri elektromotorje. 27. decembra 1983 pa so imeli izredno sejo delavskega sveta in sicer s točko o poračunu osebnih dohodkov v letu 1983. Mnogim v naši DO je poznano, da so se v tozdu TDP razširile govorice o poračunu OD za leto 1983 celo v višini 130% in podobno. Tako se je na delavskem svetu izkazalo, da so delegati pričakovali višji poračun, kot je bil uradno predložen (80%) in je bila razprava zato precej živahna. Predvsem so smatrali, da se jim zdi razlika med najnižjimi odstotki izplačil poračuna OD in njihovim premajhna. V razpravi pa so odgovorni delavci tozda in DO opozorili na to, da v tozdu le niso tako dobro gospodarili in da so v preteklosti že dosti bolj delali kot v letu 1983. Če bi'v tozdu TDPdelali 142efek-tivnih ur na delavca v letu 1983 sploh ne bi bilo potrebno delati nobenih nadur, kar pa so morali. Kljub takšni razpravi je delavski svet predlagani poračun potrdil. TOZD TPP Na seji delavskega sveta dne 15. decembra 1983 so obravnavali vse točke kot na ostalih temeljnih organizacijah, poleg tega pa so obravnavali precej inovacijskih predlogov, ki sojih podali Andrej Bajt, Branko Ostanek, Ivan Avbar, Josip Burja, Jože Judež in Franc Udovč. Delavski svet je inovacijske predloge potrdil. V strokovnih službah ugotavljamo, da se inventivna dejavnost v temeljnih organizacijah vse bolj uveljavlja, še najbolj pa ravno v tozdu TPP. Na seji DS 26. decembra 1983 so potrdili poračun OD za leto 1983, ponovno odobrili eno inovacijo ter sklenili, da pošljejo na tečaj za usposabljanje za I. stopnjo zahtevnosti v lesarstvu 32 delavcev. 22. decembra 1983 so imeli občni zbor osnovne organizacije sindikata, na katerem so sprejeli poročilo o delu OOS v preteklem mandatnem obdobju in sprejeli program dela za naslednje mandatno obdobje. Izvolili so tudi nov izvršni odbor, ki ga vodi Milan Zupančič. Na seji osnovne organizacije zveze komunistov 6. januarja 1984 so podrobno obravnavali proizvodno problematiko. Člani osnovne organizacije so se obvezali, da bodo s svojim osebnim delom prispevali k čimboljšemu delu celotnega tozda in s tem pripomogli k čimboljšim rezultatom v letu 1984. TOZD TG DVOR Delavski svet tozda je 28. decembra 1983 brez pripomb potrdil poračun OD za leto 1983 v višini 80%. Na tej seji so razpisali dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje priprave dela. Vsem je znano, da je tozd TG D močno vezan na tujo in domačo kooperacijo, ki pa rokovno ne poteka najbolj v redu, zato je potrebnih v temeljni organizaciji mnogo nadur. Sklenili so, da bodo kupili nov kombi in R4 za prevoz delavcev na delo. Direktor tozda je delavski svet seznanil tudi s spremembo zakona o zavarovanju plačil, po katerem se izredno zaostri vprašanje izplačil osebnih dohodkov. Na srečo je zvezna skupščina uveljavitev 7. a člena navedenega zakona premaknila za eno leto. TOZD TPI Na delavskem svetu so 15. decembra 1983 obravnavali izhodišča plana za 1984 in jih potrdili, prav tako pa tudi delovni koledar. S tem da so dodatno sprejeli kolektivni dopust za njihov tozd in sicer za 5., 6. in 7. julij. Obrav- (Nadaljevanje na 3. strani) DELEGATSKE VESTI ☆ (Nadaljevanje z 2. strani) navali so tudi stanje zalog repro-materiala ter odobrili enkratno denarno pomoč družini Pavlin. TOZD TSP Na seji delavskega sveta dne 16. decembra 1983 so potrdili izhodišča plana za leto 1984 in delovni koledar. 15. januarja 1984 poteče mandat direktorju tozda tov. Čolnarju, zato so razpisali dela in naloge direktorja tozda in imenovali razpisno komisijo. Na izredni seji delavskega sveta dne 27. decembra 1983 so potrdili poračun OD za leto 1983 v višini 70%. Na tej seji so odobrili nabavo brusilke v vrednosti 32.000.000 Lit in sprejeli SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v letih 1984 in 1985. TOZD BLP Na seji delavskega sveta 16. decembra 1983 so obravnavali izhodišča plana za leto 1984 in poudarili predvsem: — vprašanje dobave surovin in repromaterialov in sklenili, da je potrebno skleniti čim več dolgoročnih sporazumov z Gozdnim gospodarstvom, — vprašanje izgradnje tovarne v Radatovičih, — povečanje izvoza za 35% in — prenos vseh funkcij nabave in prodaje iz tozdov BOR, Lipa in Sigmat v tozd BLP in obravnavali vse ostale tekoče zadeve. TOZD ŽAGA Delavski svet je zasedal 14. decembra 1983. Sprejeli so izhodišča plana za leto 1984 in potrdili delovni koledar, s tem da so imeli nanj nekaj pripomb (22. 9. naj bi bila prosta sobota, 15. 9. pa delovna, ter da so vse delovne sobote dopoldanske). Zaradi priključitve obrata Ruperč vrha k tozdu Žaga in odhodov dveh delegatov iz tozda so sklenili, da bodo izvedli nadomestne volitve 16. januarja 1984. Obravnavali so tudi druge tekoče zadeve. TOZD TVP Na seji delavskega sveta, ki je bila 14. decembra 1983, so potrdili izhodišča plana za leto 1984 in delovni koledar ter ostale tekoče zadeve. Zanimivost pa je, da so tudi pri njih obravnavali inventivne predloge, jih potrdili in podelili nagrade delavcem: Stanetu Trlepu, Darku Mojstroviču, Dušanu Jovanoviču, Jožetu Avguštinu, Martinu Božiču, Ivanu Medicu, Alojzu Vidmajerju, Janezu Fabjanu, Jakobu Krštincu, DELEGATSKE VESTI ☆ Jožetu Kramaršiču, Antonu Bač-niku, Jožetu Turku, Antonu Učjaku, Janezu Kobetu, Janezu Jeriču in Milošu Piliču. TOZD LIPA Na seji delavskega sveta 14. decembra 1983 so obravnavali vsa gradiva kot na ostalih tozdih. Poleg tega so obravnavali in sklenili poslati na seminar za delovodje vse izmenovodje, sprejeli načrt zaposlovanja v občini za leto 1984, sprejeli načrt narodne zaščite in obravnavali prispele vloge za denarne pomoči. 23. decembra 1983 so imeli občni zbor osnovne organizacije sindikata. Izvoljen je bil nov izvršni odbor, ki ga bo še naprej vodil Jože Junkar. Vesti iz občine SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE 28. decembra 1983 je bila skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Na seji smo obravnavali in sprejeli: — resolucijo o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Novo mesto v letu 1984, — program dela občinske skupščine (gre v javno razpravo). DELEGATSKE VESTI ☆ — odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Novo mesto v prvem trimesečju 1984 in — dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1984. Po skupnem zasedanju je bila še seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Na tej seji smo obravnavali razvoj požarnega varstva v občini, poročilo o uresničevanju sklepov skupščine o socialni politiki z dne 29. septembra 1982, odlok o davkih občanov, odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačila za storitve, problematiko obrambe pred točo, odlok o cenah geodetskih storitev in druge zadeve. Še najbolj zanimivo je bilo, ko smo po referatu tov. Maljuneiz občinskega sindikalnega sveta o alkoholizmu poslušali razpravo delegata iz TZO Šentjernej, ki je ugovarjal obdavčitvi vina nad 400 litrov po osebi v gospodinjstvu, češ da bodo kmetje prenehali s pridelavo oz. proizvodnjo vina in da bodo posekali vinograde, kar pa je privlečeno za lase. SEJE SKUPŠČIN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V decembru 1983 so bile seje skupščin SIS družbenih dejavnosti občine Novo mesto. Na sejah so povečali prispevne stopnje iz BOD za prvo trimesečje 1984. Nove prispevne stopnje so v uporabi od 1. januarja 1984, vendar ne bodo prizadele naših neto OD, ker smo v Novolesu povečali bruto VED za ustrezno višino. Seveda pa se bo potrebno za naprej dogovoriti, kako bomo ravnali ob spremembah prispevnih stopenj. RAZPIS VOLITEV V SAMOUPRAVNE ORGANE SOZDA UNILES Na podlagi 70. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd Uniles ter 22. člena statuta SOZD Uniles sprejema delavski svet sozda Uniles na svoji 26. seji dne 16. 12. 1983 SKLEP o razpisu volitev v samoupravne organe sozda Uniles 1. Razpišejo se volitve delegatov v delavski svet sozda Uniles in samoupravno delavsko kontrolo sozda Uniles. II. Volitve se opravijo v tozdih in enovitih DO ter delovni skupnosti sozda Uniles v času od 15. 2. do 25. 3. 1984. III. V delavski svet sozda Uniles se voli po pet delegatov iz vsake združene organizacije in en delegat iz delovne skupnosti sozda Uniles. V svet samoupravne delavske kontrole se voli po en delegat iz vsake združene organizacije in en delegat iz delovne skupnosti sozda Uniles. IV. Volitve delegatov v samoupravne organe sozd Uniles opravijo združene organizacije v skladu s svojimi samoupravnimi akti. Predsednik DS sozda Uniles: NIKO KLAVŽAR DELEGATSKE VESTI ☆ Samoupravne aktivnosti v februarju in marcu Delavski svet delovne organizacije je 16. decembra 1983 poleg ostalih zadev obravnaval tudi potek usklajevanja naših samoupravnih splošnih aktov z novo zakonodajo. V strokovnih službah moramo do 20. januarja 1984pripravitinasled-nje samoupravne splošne akte: Na ravni DO: — samoupravni sporazum o reševanju stanovanjskih vprašanj (ta je že izdelan in je bil obrazložen že na seji DS DO 16. 12. 1983), — samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev OD, — samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in čistega dohodka (spremembe), — samoupravni sporazum o združitvi v DO (spremembe) m — statut DO (spremembe) Na ravni tozdov: — samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozd (spremembe), — statut tozda (spremembe) in — pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Javna razprava o teh aktih naj bi trajala od 20. januarja do 20. februarja. Nato bomo v strokovnih službah pripravili predloge teh aktov, ki bi jih obravnavali na delavskih svetih tozdov in DO koncem februarja 1984 in jih nato sprejeli na referendumu, ki ga predvidevamo v času od 15. do 25. marca 1984. Zaradi pomembnosti gradiv se bo potrebno v sleherni temeljni organizaciji temeljito pripraviti in izpeljati vse predvidene aktivnosti, predvsem pa javno razpravo temeljito, če hočemo, da bomo referendum uspešno izpeljali. Zaradi tega v tej številki našega glasila povzemamo najpomembnejše določbe iz sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj, ostale akte pa bomo obrazložili v naslednji številki glasila, predvidoma 17. februarja 1984. Hkrati vas obveščamo, da bodo obenem z referendumom tudi volitve v samoupravne organe sozda UNILES, zato v tej številki objavljamo tudi sklep DS sozda Uniles, z dne 16. decembra 1983, o razpisu volitev. Kako bomo dodeljevali stanovanja in posojila DS DO je na svoji zadnji seji obravnaval nov osnutek SaS o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo in akt posredoval v javno razpravo. Da bi javna razprava potekala kar se da živahno, ter da bi se z novim osnutkom sporazuma spoznala večina zaposlenih, smo se odločili, da podamo kratko informacijo o novostih pri dodelitvi stanovanj in posojil. Do sedaj veljavni samoupravni akt, ki ureja stanovanjska vprašanja delavcev, je bil sprejet leta 1980. V času njegove uporabe se je izkazalo, da so kriteriji postali preozki in pomanjkljivi, tako da je praksa narekovala spremembo akta. V kadrovsko-socialni službi smo pripravili predlog novega akta. Osnutek,kijevjavnirazpravi, prinaša bistvene spremembe pri posameznih kriterijih. Vsak kriterij je že v samem sporazumu pojasnjen, tako da menimo, da bo kljub številnim novostim dovolj jasen. Z ozirom na to, da izdelava prioritetnih lestvic in uvrstitev posameznika znotraj lestvice temelji na treh kriterijih, prosimo, da osnutek temeljito proučite kajti ko bo akt sprejet, negodovanje ne bo več koristilo. V uvodnem delu je opredeljeno združevanje sredstev po principu sedeža občine. Novost v okviru združevanja je ta, da tozdi in DSSS ne združujejo sredstva za potrebe strokovnih kadrov, saj v novem predlogu kadrovskega reševanja stanovanjskih vprašanj ni, kar je bila tudi zahteva samoupravne delavske kontrole DO Novoles. Pravico do reševanja stanovanjskega vprašanja ima vsak delavec, ki nima primerno rešenega stanovanjskega vprašanja. Pri razreševanju stanovanjskih vprašanj delavcev bomo upoštevali stanovanjske standarde glede na število družinskih članov kot: — samski delavec 15 — 32 m2 oz. največ enosobno stanovanje — del. in 1 druž. član 32 — 45 m2 oz. največ dvosobno stanovanje — del. in 2 druž. člana 45 — 58 m2 oz. največ dvoinpolsobno stanovanje — del. in 3 druž. člani 58 — 70 m2 oz. največ trosobno stanovanje. Za člane skupnega gospodinjstva se štejejo osebe, ki z delavcem živijo v skupnem gospodinjstvu (uporaba iste kuhinje) in imajo prijavljeno isto stalno prebivališče kot delavec. Razmere, v katerih živi družina, bomo vrednotili z glavnimi in dopolnilnimi osnovami in merili. Med glavne osnove štejemo oceno stanovanjskih razmer in socialnoekonomski položaj družine, med dopolnitve pa: — udeležba drugih OZD pri nakupu stanovanja, — čakalna doba (točkuje se od prve uvrstitve na lestvici), — delovna doba, — sodelovanje v NOB, — sodelovanje v NOB, — zaposlitev družinskih članov, — odstop stanovanja in — zahtevnost del in vloga delokroga v delitvi dela. Najvišje vrednoten kriterij so stanovanjske razmere, kijih ocenjujemo glede na to, kje prosilec stanuje, ter površino in kvaliteto stanovanja. Socialno — ekonomski položaj se vrednoti po istih osnovah in merilih, le znotraj točk je nekoliko drugo razmerje. Med dopolnilnimi osnovami je povsem nov kriterij čakalna doba, ki se točkuje pri vseh prosilcih od prve uvrstitve na lestvici (ne od vložitve prošnje). Točkovana pa je tudi samoudeležba dela stanovanja s strani druge DO. Razmerje točk je odvisno od višine udeležbe druge OZD. V 22. in 23. členu je prosilcem, ki gradijo lastno stanovanjsko hišo, dana možnost, da dobijo višje točke, v kolikor se obvežejo, da bodo najmanj za tri leta nudili stanovanje našemu delavcu, oziroma se obvežejo, da bodo v določenem času izpraznili družbeno stanovanje, ki je v lasti DO Novoles. V primeru neizpolnjene obveze se posojilojemalec obrestuje po obrestni merim, ki velja za kratkoročne kredite. Po dosedaj veljavnem sporazumu sta se zahtevnost del in vloga delokroga vrednotila samo pri strokovnih delavcih, v osnutku pa je predvideno, da se po navedenih kriterijih točkuje vsak prosilec. V osnutku je predvidena tudi možnost izjemnega reševanja stanovanjskega vpraša- nja delavcem, ki zaradi elementarnih in drugih nesreč ostanejo brez stanovanja, morajo izprazniti solidarnostno stanovanje oz. so v DO kadrovanj in je že v razpisu del in nalog, katere bo zasedel, ponuđeno stanovanje ali stanovanjsko posojilo, kar se rešuje po solidarnosti poti, v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Spremembe so pri lastni udeležbi. V skladu z družbenim dogovorom bo moral vsak ob pridobitvi stanovanja plačati lastno udeležbo v višini 1 — 20% vrednosti stanovanja, kar je odvisno od ekonomskega položaja družine (sedaj od 1 — 10%). Za pridobitev posojila za gradnjo stanovanjske hiše je lastna udeležba delavca zagotovljeno gradbeno zemljišče z gradbenim dovoljenjem, oziroma denarna sredstva v višini 20% od vrednosti spodnje meje standardne površine, ki mu pripada glede na število družinskih članov, če gre za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše. Vsak prosilec stanovanjskega posojila pa mora imeti tudi minimalna namenska denarna sredstva, kar dokaže s fotokopijo pogodbe o namenskem varčevanju. Delavec lahko pridobi posojilo za stanovanjsko izgradnjo, če izpolnjuje zgoraj navedene pogoje lastne udeležbe za nakup stanovanj, izgradnjo ali adaptacijo stanovanjske enote. Višina posojila, ki ga lahko dobi delavec, znaša za nakup stanovanja do 40% očiščene vrednosti zgornje meje stan- darda, ki pripada prosilcu in družini. — Za izgradnjo stanovanjske hiše do vrednosti 25 m2 stanovanja v družbeno usmerjeni gradnji, izračunane na osnovi očiščene cene za m2. — Za adaptacijo 30 odst. stroškov predračuna, vendar ne več kot 15 m standardne površine, pri čemer mora biti vrednost predračuna višja od 7 m2 stanovanja v družbeno usmerjeni gradnji (obsegadaptacijskih del opredeljuje 66. člen sporazuma)”. Vsak prosilec ima pravico do dodelitve stanovanjskega posojila v 5 obrokih. Zadnjič lahko zaprosi za posojilo neposredno pred vselitvijo in ne pozneje kot v sedmem letu od prejetega prvega posojila. Že odobreno posojilo pa delavec lahko veže pri banki in tako pridobi dodatna sredstva, vendar mora že v prošnji navesti, da želi posojilo vezati. Z ozirom na to, daje zaradi spremembe sporazuma in bistvenih novosti potrebno urediti tudi prehodno obdobje, so v 74. čl. opredeljeni kriteriji, kdo je upravičen od stanovanjskega posojila. Ponovno lahko zaprosi za stanovanjsko posojilo prosilec, v kolikor še ni preteklo 7 let od prvega dodeljenega posojila in če so prejeli manj od 5 obrokov stanovanjskega posojila. Kot vidite je precej novosti, med temi tudi to, da bo potrebno v kadrovsko-social-no službo dostaviti tudi ustrezne dokumente, na osnovi katerih bo posameznik uveljavljal točkovanje po posameznih kriterijih. Jubilanti V Novolesu je že tradicionalna navada, da se ob izteku leta spomnimo jubilantov, to je tistih, ki so izpolnili 10, 20 oziroma 30 let delovne dobe. V letu 1983 je bilo 132 desetletnikov, 63 dvajsetletnikov ter 33 tridesetletnikov. Največ tridesetletnikov je bilo v tozdih TAP, TVP, TPP in TD P. Vseh jubilantov, ki so se zbrali na Otočcu na slavnostni proslavi, je bilo torej 228 ali 8,2% vseh zaposlenih v Novolesu. Ob tej priliki so prejeli tudi lepe nagrade. Na proslavi, namenjeni jubilantom, je sodeloval tudi oktet iz DO Javor in zapel nekaj lepih pesmi, ki so jih jubilanti nagradili z burnim aplavzom. Nastop okteta iz Javorja sodi v okvir kulturnega sodelovanja, ki krepi prijateljske vezi med sorodnima DO. Predsednik KPO DO Janez Bajuk je govoril jubilantom in poudaril, da smo leto 1983 razmeroma srečno prebrodili z razmeroma majhnimi izgubami v tej stabilizacijski bitki in da lahko optimistično gledamo v prihajajoče leto 1984. V tem letu moramo odpraviti slabosti iz Janez Bajuk preteklosti in dostojno izpolniti svoje obveznosti, ki vežejo slehernega izmed nas. Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Brane Fa-leskini je v svojem nagovoru povedal, da smo v letu 1983 dobro gospodarili in poudaril, da je delavski svet DO skrbno spremljal poslovanje v letu 1983, kar je zasluga vestnega dela delavskih svetov tozdov s katerimi je delavski svet DO tesno sodeloval. Take stike in vestno delo delegatov je treba v prihodnje še krepiti in ohranjati. Brane Faleskini in oktet Javor Veselo razpoloženje med jubilanti Seja komiteja SLO v TVP Obrambne naloge individualnega poslovodnega organa Obrambne naloge individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa izhajajo iz zakona o združenem delu, zveznega zakona o splošni ljudski obrambi, pa tudi iz republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, št. 35/82). Naloge individualnega poslovodnega organa je posebno nadrobno opredelil republiški zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V njem je zakonodajalec določil, da poslovodni organ temeljne in druge organizacije združenega dela opravlja na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščit zlasti te naloge: — skrbi za uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pri vodenju delovnega procesa v skladu z določeno politiko in obrambnim ter varnostnim načrtom; — organizira in usklajuje strokovno pripravo načrtov, priprav, poročil in drugih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za delavski svet, za komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in za druge organe; — organizira in usklajuje priprave, načrtovanje in izvrševanje sklepov in ukrepov delavskega sveta in komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito za izvajanje obrambnih in samozaščitnih priprav, nalog in aktivno- S takšno opredelitvijo nalog poslovodnega organa in z opredelitvijo nalog komiteja za splošrD ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so bile odpravljene tudi dileme in nesoglasja, ki so nastale po ustanovitvi komitejev, ustanovljenih dobro leto pred uveljavitvijo novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Za razliko od prejšnjega zakona, ki je določal, da je poslovodni organ vodja obrambnih priprav, pa iz današnje pozitivne zakonodaje izhaja, da je poslovodni organ poleg delavcev, samoupravnega organa, družbenopolitičnih organizacij, komiteja SLO in DS in drugih organov subjekt v sistemu vodenja obrambnih in samozaščitnih dejavnosti v organizaciji združenega dela. Ne glede na določila zakona mora vsaka tozd določiti pravice, dolžnosti, naloge in odgovornosti poslovodnega organa pri izvajanju obrambnih nalog v svojih samoupravnih splošnih aktih. Obrambne naloge poslovodnega organa lahko opredelimo na naloge: — v obrambnih pripravah, — ob neposredni vojni nevarnosti, — ob mobilizaciji in — v vojni. Poslovodni organ opravlja v obrambnih pripravah organizacije združenega dela zlasti naslednje naloge in tudi odgovarja zanje: (Nadaljevanje prihodnjič) novoles 5 ŠALE Z BRADO IN BREZ NJE V gostišču I. Gost: Prosim, plačal bi! Natakar: Sem že tu... Imate dva jajčka, pečenko in pivo. Pa še kaj? Gost: Ja — lakoto! Dr. Ivan Balo g Kronično vnetje sklepov V tej številki vam, dragi bralci, v ilustraciji prikazujemo eno precej razširjenih bolezni: kronično vnetje sklepov. Najpogosteje se pojavi ta bolezen predvsem na delovnih mestih, ki niso prilagojena naravi gibov in se nahajajo v neustreznih klimatskih razmerah. Do kroničnega vnetja sklepov kaj lahko pride tudi zaradi prevelike človekove teže. Svetujemo vam, da si pričujočo slikovno razlago temeljito preberete in se po njej tudi ravnate! V gostišču II. Gost: Oprostite, tovariš natakar, toda tale kruh je od včeraj! Natakar: Res? Zakaj pa niste tudi vi prišli včeraj. Srečnež „Adam je bil pravzaprav srečen mož.” „Zakaj neki?” „Ker ni imel tašče in ne hišnega prijatelja.” Tolažba Vdova objokuje svojega moža in se izpove prijateljici: „Tako sem nesrečna, draga moja. Edina tolažba pa mi je, da zdaj vsaj vem, kje je vsako noč...” PREPISANO Z OGLASNE DESKE — Vse sem mu povedal v brk. No, tiste tri zobe sem pa že tako ali tako imel sila piškave... — Dosti mi je tega dela v administraciji! Vračam se v bazo za svetnika... — Kaj je delo? Delo je tista stvar, ob kateri želim, da bi jo ti opravil namesto mene! — Življenje je edina šola, ki jo brez izjeme končajo prav vsi: tudi tisti, ki se ne naučijo prav ničesar. — V našem podjetju je proizvodnja izredno narasla! In kaj čudežnega ste podvzeli?! Nič čudežnega, samo Tone je nehal piti in da ne bi samo na pijačo mislil, zdaj dela! — Ponoči sem sanjal, da smo prišli na zeleno vejo. Pa tudi če bi, bi to bilo premalo, mi potrebujemo denar, ne zelenih vej! — Člani delavske kontrole so se med seboj skregali zaradi različnih pogledov... Ali zaradi problemov v tozdu? Kje pa? Niso se mogli zediniti o tem, v čigavi zidanici so klobase in vino boljše. Ali v direktorjevi ali v zidanici pomočnika direktorja? — Prav bi bilo, da bi nagrada za nagradno križanko, rešeno med delovnim časom, pripada tozdu. SAM Naš delovodja se slabo počuti. Težave ima z bolečinami v sklepih. „Moje vnetje sklepov, česar posledice so bolečine, se vedno pozdravi tako, da mi da zdravnik injekcijo v koleno. Mogoče bi tudi vam ■ pomagalo?!” Pri zdravn iku. „Zadnje čase me močno boli; koleno je trdo in slišim škripanje, ko se premikam.” Zdravnik: „Gre za vnetje sklepov." Pomemben del zdravljeni« so sprehodi In vaje, ki pa ne smejo biti naporne. Treba je krepiti mišice stegna, ki so povezane ' I , s kolenom. ___ Vroča tema Zaposlovanja in izobraževanja ne rešujejo načelni sklepi Ta čas spadata med najbolj vroče teme v dejavnosti kadrovsko socialne službe (pa ne samo te) zaposlovanje in izobraževanje. Oboje je sicer tesno povezano, toda tega se premalo zavedamo. Oboje je nerešljivo od danes do jutri, mi pa kot da smo šprinterji na najkrajše proge. Res je, da je omenjena problematika širše pogojena, toda za razliko od ostalih tudi perečih problemov imamo vsaj tu vajeti lahko predvsem vsv-ojih rokah. Z letošnjim planom zaposlovanja smo napovedali potrebe po 180 dodatno zaposlenih delavcih. V letu 1983 nas je bilo več kot leto poprej komaj nekaj več kot 50, samo prijav novozaposlenih delavcev v letu 1983 pa smo opravili v KSS nič manj (raje več) kot šteje delavcev danes tozd TDP (se pravi štiristo in več). Zdi se, da bosta letos glavni oviri za nedoseganje planov proizvodnje ravno pomanjkanje delavcev in surovinska nepreskrbljenost. Vsaj kar zadeva možnosti zaposlovanja so nam pogoji gospodarjenja znani. Napovedanega števila delavcev, res da je velika večina ozkega profila, ki moderne tehnologije ne more najbolje oživeti, iz obstoječih novolesovih področij ne bomo mogli zaposliti. Lani smo morali uvesti najdaljšo delavsko linijo iz Črnomlja, sedaj pripravljamo potrebno za prevoz delavcev iz Kostanjevice, Šentjerneja in levega brega Krke. Pristopili smo k podrobni analizi možnosti kadrovanja iz posameznih krajevnih skupnosti v Suhi krajini, kjer po ocenah ni računati na presenečenja. V novomeški občini je poleg tega ta čas še mnogo več zahtev po delavcih kot pa jih je teh na razpolago. To pomeni, če jih hočemo pridobiti zase, jim moramo ponuditi boljše pogoje zaposlitve kot druge OZD. Sicer pa tudi to ni rešitev, vsaj ne dolgoročna, dasiravno brez izboljšanja pogojev ob zaposlitvi ne bo šlo. Osnovno in prvo je, da vgradimo v proizvodne plane produktivnost, saj 7 odstotna rast zaposlovanja v enem od naših tozdov ob 8 odstotni rasti proizvodnje ne pomeni produktivnega zaposlovanja, katerega imamo polna usta in je zapisano v mnogih poročilih, in v vseh planih. Resje tudi, da je bilo potrebno zaradi pomanjkanja delavcev opraviti v lanskem letu celo vrsto nadur. Pa ne samo zaradi pomanjkanja delavcev, tudi zaradi slabe organizacije dela in nesposobnosti nekaterih organizatorjev proizvodnje, kar sicer uradno ni bilo nikjer rečeno, slišati pa je pogostokrat. Prav sedaj je bilo potrebno, kljub temu, da imajo vsi tozdi po stanju zaposlenih ravno prav ali pa premalo delavcev, prerazporediti začasno v decimirnico tozda Žaga več delavcev, sicer bi se lahko zgodilo, da finalisti ne bi imeli v kratkem kaj delati. Zadnji čas, čeprav vemo, da v tem delu proizvodnje že dlje časa škriplje. Notranjih problemov, ki jih samo z zaposlovanjem ne bomo rešili, imamo torej dovolj. Najprej velja razčistiti le-te. Med ostale sodi gotovo nenormalna fluktuacije delavcev, ki je posledica težkih pogojev dela, saj za izboljšanje le-teh naredimo relativno malo. V zadnjem času kljub oblili-ci projektov ni bilo mnogo takih, ki bi bili posvečeni izključno izboljšanju pogojev dela. Res je, da boljša in novejša tehnologija pomeni tudi boljše pogoje dela, toda to so še vedno vzporedni efekti. Pred časom smo že predlagali, da bi moral imeti vsak tozd na 100 zaposlenih inštruktorja, katerega izključno delo bi bilo sprejemanje in uvajanje novosprejetih delavcev, spremljanje njihovega dela, poučevanje o varnem delu in še kaj. Inštruktor bi moral sodelovati tudi pri vsaki prerazporeditvi na druga dela in naloge. Tega dela izmenovodje v glavnem ne opravljajo, od tega, kako je sprejet delavec, pa je v precejšni meri odvisna prva ocena kolektiva, počutje inzagnanostzadelo. Vsegategaje delavec ob sprejemu deležen le malo ali pa skoraj nič, saj so v ospredju proizvodnja, za tem pa ponovno proizvodnja. Predlog je bil ocenjen kot nesprejemljiv, saj bi to povečalo „nekoristno” režijo, to da tako ali tako morajo delati izmenovodje (moral pa bi še kdo, ki ima to v opisu). Pogostokrat se omenja med vzroki za odhode, ki terjajo nadomeščanje, tudi delu neprimeren osebni dohodek. Res, da je primernost predvsem slika individualnih potreb, zanimivo pa je tudi, da se marsikateri delavec začudi, ko ugotovi, da z osebnim dohodkom preseže bonus za dodelitev otroškega dodatka ali štipendije. Koliko delavcev v resnici med letom zasluži, lahko zaradi poračunov in izplačila minulega dela, ki se izvajajo ločeno od izplačil osebnega dohodka, ugotovi šele ob koncu leta. Ob upoštevanju vseh poračunov in ob izplačilu minulega dela zasluži naš delavec precej več kot piše na mesečnem obračunskem listu. Gotovo bo potrebno nekaj storiti tudi za popolnejše prikazovanje osebnih dohodkov, razmisliti pa tudi o tem, da se minulo delo izplačuje kot mesečna akontacija in se poračunava enako kot osebni dohodek za živo delo. Da bi pridobili čimveč delavcev, seveda potem, ko bomo prepričani, da jih zares potrebujemo, pa bo poleg odprave osnovnih nakazanih pomanjklji- vosti potrebno postoriti še marsikaj pomembnega. Zagotoviti bo potrebno čim boljši in čim hitrejši prevoz na delo, kar že uspeva Viatorju v Suhi krajini mnogo bolj, kot Gorjancem, čeprav je Ljubljana dlje od Straže in tudi IMV-ju, ki ima lastne avtobuse. Glede na ceno zdravstvenega pregleda pred zaposlitvijo bomo morali razmisliti tudi o tem, da bo ta strošek prevzela DO ali posa- Rekreacija in v letu 1983 Delavske športne igre so, tako kot prejšnja leta, tudi letos opravičile svoj namen, saj seje na športnih igriščih, v bazenih, za šahovnicami, na snežnih in travnatih terenih med sabo pomerilo nad 20 delovnih organizacij iz novomeške občine. Med njimi tudi Novoles. Pred nami je izvleček rezultatov DŠI v letu 1983 in potrudimo se, da bo naslednje leto število udeležencev še večje. Časi so krajši, daljave daljše in rezultati s tem boljši! Skupna uvrstitev: ženske: 1. Krka 213 točk, 2. Iskra Novo mesto 185 točk, 3. Novoles 144 točk. moški: 1. Krka 343 točk, 2. Iskra Novo mesto 294 točk, 3. Novoles 262 točk. Po panogah Smučanje: ženske: 1. Krka 201 toč, 2. Novoteks 143 točk, 3. Novoles 128 točk, moški: 1. Krka 398 točk, 2. IMV 344 točk, 4. Novoles 324 točk. Šah: 1. Krka 33 točk, 2. Pionir 33 točk, 5. Novoles 13 točk. mezni TOZD, v katerem se bo delavec zaposlil. Problemov v zvezi z zaposlovanjem smo nanizali precej in ponudili tudi nekaj rešitev. Uresničitev teh pa ni samo zadeva kadrovske službe oz. sekretarjev v tozdih. O izobraževanju, naslednji enako vroči temi, bomo spregovorili kritično in odkrito prihodnjič. IGOR VIZJAK šport Vedra rekreacija: 1. Krka 18 točk, 2. Iskra Novo mesto 13 točk, 5. Novoles 9 točk. Pikado, ženske: 1. IMV 50 točk, 2. Elektro 38 točk, 4. Novoles 32 točk: moški: 1. Novoles 147 točk, 2. IMV 111 točk, 3. Krka 99 točk. Streljanje: 7pn clf 1. UJV 928 Kr., 2. Krka 839 kr., 5. Novoles 33 kr., moški: 1. Pionir 1065 kr., 2. UJV 1012 kših tekmovalcev: A : prsno : Rajer Ljubo 3. mesto 42,8 sek, B : prsno : Bencik Bojan 1. mesto 40,7 sek., Vering Bojan 3. mesto 44,3 sek., B : prosto : Dular Zdene, 3. mesto 33,1 sek., B: prsno: Šnidaršil Stanka 3. mesto 60,5 sek, A : prosto: Markovič Jelka 2. mesto 50,0 sek., Birsa Marjana 3. mesto 57,7 sek. Odbojka: moški: 1. Iskra Novo mesto 14 točk, 2. Sob Novo mesto 12 točk, 4. Novoles 8 točk. Referent za oddih in rekreacijo: GORAZD KOSMINA IZID REŠEVANJA NOVOLETNE KRIŽANKE Za novoletno nagradno križanko smo prejeli kar 67 rešitev. To potrjuje, da je čedalje več zanimanja za branje našega glasila. Čepravje bila križanka navidezno dokaj lahka, pa jo je kar 31 reševalcev napačno rešilo. Za vsako križanko, pa naj bo še tako lahka, je potrebna pazljivost in natančnost, saj samo ena napačna črka povzroči, da je križanka napačno rešena in se s tem avtomatično izpade iz kroga za žrebanje nagrad. Za Novoletno križanko smo izžrebali štiri knjižne nagrade, ki jih prejmejo naslednji reševalci oz. reševalke: 1. LJUDMILA LOKAR — TDP 2. TONČKA ŠIMENC — DSSS 3. VLASTA JUVANČIČ — BLP 4. ANICA BAJUK — TKO ČESTITAMO! Uganite olimpijske prvake! Nagradna igra 7. februarja 1984 se bodo v Sarajevu začele zimske olimpijske igre, ki bodo prvič v Jugoslaviji. Ker je to izjemen dogodek smo se tudi na uredniškem odboru dogovorili, da bo ta številka našega glasila bolj olimpijsko obarvana. Eden od naših prispevkov, ki naj še bolj popestrijo predolimpijsko vj-dušje, je tudi nagradno tekmovanje „Uganite olimpijske prvake". S tem hočemo, da se vsi naši bralci, ki se vsaj malo spoznajo na zimske športe in ki imajo veselje do napovedovanja rezultatov, pomerijo in sicer v naslednjih treh disciplinah: slalomu in veleslalomu za moške ter v skokih na veliki skakalnici. Navedene športe smo izbrali tudi zato, ker v njih sodelujejo naši tekmovalci Križaj, Franko, Strel, Ulaga in drugi, na katere je tudi treba računali kot možne kandidate za medalje. Vsak, ki bo napovedal rezultate, mora napisati tekmovalce, ki bodo osvojili prva tri mesta in s tem olimpijske medalje. Pri tem si lahko pomaga s pomočjo vedeževalcev, črne kave v skodelici ali pa mu lahko ciganke rezultate napovedo iz dlani. Kako bomo točkovali pravilne napovedi? Za vsako pravilno napovedano uvrstitev dobite 2 točki, za vsako pravilno napoved med prve tri uvrščene po 1 točko. Možno je torej dobiti maksimalno 18 točk za pravilno napovedane rezultate v vseh treh disciplinah in če bo kateri izmed bralcev pravilno napovedal prvake, vice prvake in tretjeuvrščene v vseh treh panogah je res strokovnjak in lahko mirno igra na športni napovedi. Da pa ne bi zastonj tuhtali in si belili glave, bodo tisti, ki bodo zbrali največ točk, prejeli praktične in lepe nagrade, ki so jih prispevali naši tozdi TDP, TSP, TKO, TGD, TPP. Njim se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje in lepe nagrade. V primeru enakega števila točk določa večkratna pravilna napoved prvouvrščene-ga, nadalje drugouvrščenega oz. tretje uvrščenega. V primeru, da nihče ne bo zbral 6 točk, kolikor smo določili za minimum, bomo nagrade z Žrebom razdelili med vse sodelujoče. Želimo vam prijetno zabavo in uspeh pri napovedovanju. Uredniški odbor napoveduje sledeče rezultate: slalom— 1. P. Mahre, 2. B. Križaj, 3. A. Wenzel; veleslalom: 1. Enn, 2. Zurb-rigen, 3. Franko; skoki: 1. VVeissflog, 2. Bulau, 3. Nykenen. Napovedi pošljite na Uredništvo glasila do vključno 10. 2. 1984. "§<•................................ NAPOVEDUJEM: SLALOM VELESLALOM SKOKI L ___________ 1. ____________ I. ___ 2 ____________ 2. ___________ 2. ___ 3. ___________ 3. ___________ 3. Ime in priimek:_____________________ TOZD:_______________________________ Bodice Da lahko tatovi o stanejo „umazanih” rok? V nekem tozdu je nenehno zmanjkovalo reprezentančne pijače. Zmikvat je bil sila pretkan, kajti ni ga bilo mogoče izslediti. Toda vrč se nosi k vodnjaku tako dolgo, dokler se ne razbije, pravi pregovor. In tudi ta zmikavt je prišel na svoj račun. Nekega dne je spet pridno lokal reprezentančno pijačo, toda gorje! Roka, s katero je posegel po steklenici, je nenadoma postala modra. To je bil dovolj trden dokaz o njegovi krivdi (steklenica je bila namreč namazana s posebno mastjo za odkrivanje tatov). Smola pa taka! • • • Že pred časom je bil sprejet predlog (sklep naj bi sprejel DS DSSS), da se za poenotenje postopkov dela, hitrejši in točne-jši pretok informacij pa tudi za delovanje ekonomskih zakonitosti ukine finančno-računovodski oddelek DSSS v Krškem in dela prenesejo v obstoječe službe v Stražo. O tem so pred novim letom obvestili deset zaposlenih v tem oddelku, ki so to razumeli in sprejeli. V oddelku naj bi opravili še zaključni račun za krške tozde, vse ostalo delo pa bi morali s 1. 1. 1984 prenesti v Stražo. Kervčasu pogovora s prizadetimi delavkami še ni bilo jasno, kaj od dela oddelka se prenese v službe v St- Novoletni šahovski turnir 20. decembra 1983 je šahovska sekcija športnega društva Novoles organizirala Novoletni šahovski turnir. Vabljeni so bili lako šahisti kot šahistke, vendar so se zadnje spet izneverile, saj je prišla samo ena, pa še taje takoj zapustila prizorišče. Tudi med šahisti ni bilo posebno velikega zanimanja, saj se jih je zbralo le osem. Pogrešamo posebej šahiste in šahistke iz zunanjih tozdov. Povejmo še glede odnosa šahistov iz tozda TPP, ki organizirajo svoje šahovske turnirje, na katere ne povabijo nikogar drugega, na novoletni turnir in na druge turnirje pa ne prihajajo, čeprav so vsakič vabljeni. Res čudno! Alije Straža predaleč od Novega mesta? Ali pa je povod kaj drugega?! Sicer pa je bil turnir borben, saj ni bilo neporaženega igralca in tudi slast zmage je vsak okusil. Ena sama partija pa se je končala z remijem. Nekoliko presenetljivo, a zasluženo je zmagal in osvojil pokal Gorazd Kosmina iz DSSS, kije iz sedmih kol zbral 5 točk. Drugo mesto je osvojil Mladen Majsteriz DSSS, ki je zbral 4.5 točk, tretji pa je bil Ferdo Vidmar BLP s 4 točkami. Sledijo Peter Cigler iz BLP, Ivo Davidovič iz TSP s 4 točkami, Slavko Medved iz BLP s 3 točkami, Andrej Kosec iz DSSS z 2,5 točke in Drago Kužat iz DSSS z 1 točko. Upam, da bo udeležba na naslednjih turnirjih, kijih bomo pripravili po novem letu, bolj številna, saj bomo samo tako pridobili na kvaliteti, kar pa je potrebno za uspešno zastopanje barve „Novolesa" na raznih tekmovanjih. m. M. Šahovsko obvestilo Po novoletnem šahovskem turnirju je bil v pogovoru z zbranimi šahisti sprejet sklep, da bomošahisti vsak mesec organizirali redni mesečni turnir in sicer vsak zadnji torek v mesecu. Posebej so tudi vabljene vse šahistke. Tako bo prvi tak turnir v torek, 31. januarja 1984, v sejni sobi DSSS s pričetkom ob 15.00. Seveda pa kdor ne bi rad takoj igral na turnirju, lahko vseeno pride. Igral bo prosto. Vabljeni! M. M. ražo in kaj v posamezne tozde v Krškem, je bila sestavljena posebna skupina, ki naj bi ta problem razrešila. S tem bi odgovorila tudi na vprašanje, ali imajo tozdi v Krškem ustrezne kadre, sicer bi lahko ta problem rešili s prerazporeditvijo nekaterih delavk iz oddelka na TOZD. Skupina se do sedaj ni sestala in delo poteka v oddelku DSSS v Krškem enako, kot da ne bi bil delavkam podan nikakršen predlog (delajo tudi to, kar bi že morale delati službe v Straži). Vsekakor zaradi teže problema (nekaj delavk bomo morali zaposliti izven DO) ravnanje komisije in odgovornih v DSSS ni na mestu. Še posebno ker zamisel ni od včeraj, obravnavati pa bi jo morali tudi DS DSSSS: Iz sosedovega zelnika Na vprašanje, kaj mu manjka, da bi bolje živel, je delavec v tovarni odgovoril: „Kravata"! Življenje je mogoče razumeti samo, ko ga gledaš nazaj, živeti pa ga moraš tako, da gledaš naprej. KIERKEGAARD