^f>rez jBoga na svefu

♦

ali:

Kako je JVIartinko izvedel, da je Bog.

Spisala

&  Kriftina Koy &

poslovenila

/\na Šlajmer.

Samozaložba

Reinholda Urbana,

Gradec.


47288

I

ajstarejši ljudje se niso spominjali take zime,
kakor je bila meseca grudna leta 18  .
ko so nekega adventnega večera vozniki
iz neke vasi Baševo pri pokopališču eno zmrznje¬
no žensko našli in jo v hišo občinskega župana
prinesli.

Pri županji so bile ravno nekatere sosede ki
so precej opraviti imele. Ena je rjuho odvezala,
v katero je bila zmrzjena žena zavita, druga ji
je glavo držala, tretja je svetila. Naenkrat za¬
vpijejo enoglasno: „Otrok, otrok!“ Nesrečna

mati je držala v otrpnjenih rokah na prsih enega
ljubeznjivega živega dečka. Ženam so se solze

1 *

vlile in otrok se je začel jokati, še celo vozniki
so se solzili. — Ubogo dete! ■

Tretji dan so tujo žensko na občinske stro¬
ške pokopali. Za krsto je šlo veliko ljudi kakor,
da bi kdo ve kako bogata gospa bila. Ali kaj
bode sedaj z dečkom'? Ker niti notar rie župan
nista mogla izvedeti za njeno domoviilo.

„Ah otrok bo gotovo ubogi občini na breme
padel,“ izdihovali sp nekateri skopci. Vendar
temu ni bilo tako. Županja ga je sama obdržala.
In če ga ravno ni tako vzredila, kakor lastnega,
je vendar gledala, da ni od revščine konec vzel.

Martinko — tako so ga žene imenovale, ker
tako niso vedele kje in na katero ime je bil
kerščen. — Martinko se je pri županovih po dvo¬
rišču klatil in ni za primerjati, kakor majhen
pesek. Nikdo se ni za njega brigal, ali vendar
je vzrastel. Ko je že enmalo iz otročjih let zra-
stel, je županji prav pridno pomagal. Vsako
delo je rad in z veseljem storil. Če je bilo treba
drva nositi, ali svinje pasti, ali za goske koprive
nabirati, nič mu ni bilo pretežavno. — Pa Mar-
tinku tudi ni preslabo šlo. Jesti je zadosti imel,
in oblečen je tudi bil za silo. Prvi čas je v kotu
pri peči spal, tam kamor ga je županja položila
ko je se svojo mrtvo mamico v izbi ležal.

Ko je bil pet let star, se je moral v hlev pre¬
seliti, Včasih je celo krdelo zajcev krog njega
sedelo, kakor če bi črez njega sodbo sklepali.
Velika šekasta krava ga je vselej pogledala, ke-
dar je v svoje gnjezdo spat zlezel. Znabiti se
ji ji čudno zdelo, da deček nikdar ne moli, ke-

5

dar se spat vleže. Ker ona, kakor tudi vsa ro¬
žna živina, preden se vleže, kolena pripogne in
en zdihljej k Bogu pošlje. Ta šekasta krava
ravno ni vedela, da se Martinko ni nikoli mo¬
liti učil, in da se njegovi domači nikdar nič niso
za njega brigali, če on moliti zna ali ne.

Županja ga ni črtela, in vsi ljudje so jo hva¬
lili, da je dobro delo usmiljenja storila; ali v šolo
ga ni nikdar poslala. „Kaj je pa treba tacega
beraškega gtroka v šolo pošiljati? Tega bi še
manjkalo! Mi ga doma potrebujemo,“ je večkrat
proti sosedi rekla.

Ko je bil Martinko enajst let star, je šla žu¬
panja k župniku ž njim, da bi ga k nauku vzel.
Ker pa ni brati znal, ne očenaša moliti, ga niso
hoteli vzeti.

* *

6

V jeseni je župaja umrla, in župan je potem
dečka vaškemu čredniku za pomočnika dal.

Ker ta stari Ondrej — tako so črednika imeno¬
vali, (ker za drugo ime mu niso vedeli), je bil
že slab in bolehen, pa ni mogel več lakho za
živino hoditi. Ker pri delitvi so prebivalci iz
Baševega njihove pašnike daleč čisto pri gozdu
dobili. In ker je že mnogo let občini za čre¬

dnika služil, ga niso hoteli odstaviti in so mu
rajši pomočnika dali. Vaščanom pa tudi ni bilo
žal, ker Martinko je bil kakor vstvarjen za pa¬
stirja. On je bil že od otročih let zmiraj v hlevu,
zato ga je nema živina dobro poznala. Ko je
zjutraj na vasi z rogom zatrobil, je že vsa živi¬
na v klevih glave vzdignila. Krave telete, in
ovce so kakor psički k njemu tekli. Bundaš,
Ondrejev stari pes je s svojim dolgim repom
prašno cesto pometal in ušesi vzdigoval in svetlo

i

gledal, ker je že komaj čakal, ko bo Martinko
z (  bičam začel pokati, potem bo šlo veselo proti
gozdu.

Martinko pa Bundaš sta tako dobro živino
oskrbovala, da, ko je eno leto pozneje 'Stari On-
drej umrl, so njego enoglasno za črednika izvolili.

Zunaj vasi pri zokopališču je ena stara ko¬
čica stala, ki jo je enkrat en stari mož občini na¬
ročil. Polovico jo je že razpadlo samo ena soba
in ena mala kuhinja je bila še pod streho ker

se je na bližnji breg naslonila. .Ta skočica je
staremu Ondreju 16  let za stanovanje služila.
Zdaj je pa Martinko na vrsto prišel — zdaj bo
tukaj njegovo stanovanje. Stari Ondrej je maj¬
hno okence s slamo zataknil, in tako je ostalo.
Po leti ni solnce notri moglo, po zimi pa ni veter
skozi pihal. Čemu bi bil Ondrej neki svetlobo
potreboval? Po zimi tako ni nikoli doma bil,
ker je od hiše do hiše od soseda do soseda šel.
Po leti kedar je domov prišel, bil je navadno
tako truden, da je precej zaspal. — Oh jaz nisem
v stanu popisati kako se je Martinku zdelo, ko

je prvikrat v kočico stopil, in si je mislil, da je
od zdaj to njegovo bivališče! Stene so bilo čisto
odrene zakajene in vse polne pajčevine. Na tleh
je bilo vse polno smeti, slame, in prahu že leto
dni ni bSo pameteno. Pri županovih je bil hlev
veliko lepši. Martinko se je za glavo prijel in je
tako nekoliko časa postal, potem se je na prag
vsedel in se je milo razjokal. — Prvikrat v živ¬
ljenju je siromaček čutil, v da je zapuščen, ravno
tako, kakor ta kočica. Še se je jokal, pa naen¬
krat zasliši enega ptička nad seboj žvrgoleti. Po¬
gleda kvišku in nad seboj v strehi zagleda eno
lastovkino gnjezdo. Lastovke so iz daljave pri¬
letele in so si hišico čistile, da bodo poletu lepše
stanovale, preden zopet daleč, daleč odlete.

Martinko za rdeči in pravi sam pri sebi: ,,Jaz
tudi ne smem moje stanovanje tako grdo pustiti/
in kakor je mislil, tako je storil. Najprvo je sla¬
mo iz oken potegnit in jih je z eno staro metlo
omel. Vsako okno je samo eno šipo imelo, druge
so bile vse pobite. Potem je čistil stene in bruna
od pajčevine; skoraj bi bil ob sapo prišel od sa¬
mega prahu. Vsaki dan, ko je s paše prišel, je
nekaj na dalje čedil.

On si je tudi ilovko naredil, tako ko je od
pokojne županje videl, tudi rumene zemlje je
prinesel in je zamazal vse luknje na steni in
na tleh. Ko je ena soseda s polja domu mimo
šla in je vse to vidila se je smehljala, in je hva¬
lila pridnega dečka zavoljo snažnosti in reda in
je dalje šla. Ko.je pa Martinko drugi dan s paše
domov prišel, najdel je izbo in kuhinjo z rume¬
no zemljo zmazano in črno in plavo poškrop-

9

ljeno, po tleh je bilo vse na novo očedeno in
s peskom posijano. To je bilo veselje!

Ubogi deček ni vedel, naj bi se jokal ali
smejal. Nočnega čuvaja žena se je proti sosedi
hvalila, kako dobro delo je storila. Ženam je
to dopadlo, in so se pogovorile, ter so tudo zu¬
naj hišico pobelile. Možje pa tudi niso hoteli
zadnji biti, so pa streho popravili. Občina je
dala nove okne narediti: 60 kr. je vsako veljalo.
In nočni čuvaj je znal dobro mizariti (kedar ni
bil pijan ter je popravil staro mizo, klop in
posteljo. In Župan mu je nove slame za po¬
steljo dal.

„No, Martinko, zdaj se boš lahko kmalu ože¬
nil/' so ga možje dražili.

In če ravno je Martinko sedaj lepo stano¬
vanje imel, je vendar le najrajši v gozdih bil.
V gozdih je bilo najlepše Včasih je sedel na
sivih pečinah, pi’egledova-1 in vladal je svoje čre¬
do, kakor kralj svoje kraljestvo.

Na levi strani so se razširjali hribi z mogoč¬
nimi smrekami, bukvami in hrastovimi gozdovi.
Če je rahel veter vlekel prinesel je krepčalni
prijetni smrečni duh seboj, in kadar je bilo vse
tiho zvenelo je kakor prijetna igra v gozdu.
Drevje je šumljalo, veje so šepetale, in perje je
na rahlo zvenelo svoje jutranje pesmice.

In kadar je v jeseni listje z drevja padalo,
se mu je zdelo, da mu smreke mrtvaško pesem
pojejo. Spodaj pod pečino se je pašnik razpro¬
stiral, ravno kakor veliki plašč zelene svile
z cvetlicami nasejan. In en majhen potoček se

10

je kakor srebrna cestica po trati zvijal. Na desni
strani bilo je grmovje, ki je pomladi cvetelo, in
nekatero je samo zelenelo. Po leti in v jeseni
je bilo dosti volčjih čresenj in malin, Martinko
je vse rastline poznal, koristne in škodljive.
Stari Ondrej ga je vse podučil.

Oj kakšna lepota, kedar se cela okolica v zla¬
tem solncu sveti! Martinko se je včasih vto

rajsko lepoto čisto zamaknil in je vse krog sebe
pozabil. Če se je živina mirno pasla je s šibovja
vsakovrstne reči spletal. Najprvo je metle plel,
potem eno korbico za kokoši, nazadnje tudi eno
korbico za sir. Vsaki dan je nekaj seboj s paše
prinesel, in kmetice so mu zato plačale, kolikor
so hotele. In tako si je zmiraj nekaj prihranil.
..Kdo ve zakaj bo še vse prav prišlo,“ je več¬
krat rekel, „ker moram sam za se skrbeti!“ —

11

Večkrat ko je tako sedel in plel, si je pri sebi
mislil: Če je to vse na svetu že zmiraj tako bilo?
in če ne, kdo je to neki vse naredil? Ali zna-
biti tisti Bog, od kterega je župan zmiraj go¬
voril, kedar je klel, in od katerega žene govo¬
rijo, če kdo umrje: „Bog je dober, da ga je k sebi
vzel!“? Kje pa je tisti Bog, in kam pa jemlje
ljudi? In če je tudi mojo mater kje vzel? Če je
on naredil, vse kar vidim, mora vendar zelo pa¬
meten in dober biti. Ob kako modro in lepo
je vse napravljeno! Nektere rastline rastejo za
živež, zopet druge za zdravilo: katere senco lju¬
bijo, posejal, je Bog pod grmovje, zopet druge
prosto na solncu. In če dežuje kako se vse po¬
živi po gozdih in po polju! Ker pa preveč dežja
škoduje, pa daje zopet solnce sijati in pošlje veter.
Če je res On tisti, ki je vse naredil, mora le en
izkušeni gospod biti.

In če je tamkaj tudi tako lepa zemlja, kamor
On vse ljudi jemlje? Ko je županja umrla, so
ji denar v roko dali, „za prevožnjo“ so rekli.
Za ktero prevožnjo? Ali je znabiti med našo
zemljo in med tamkaj velika voda? Kdo neki
tamkaj ljudi prevaža? — In če v kakšni hiši
kdo umrje, tam ne smejo celi teden nič delati,
ker duša miruje. Čez osem dni pa kruh peko,
da s kruhovim duhom dušo v mir spravijo, ke¬
dar je hiša s kruhovim duhom napolnjena. —
Zakaj pa nimajo duše tamkaj prej miru? Ali
znabiti pri Bogu ni tako lepo kakor tukaj? Ah,
da pač morajo ljudje umreti! S takimi mislimi
se je deček pečal, in zelo rad bi bil koga o tem
vprašal, pa ni nikogar imel.

12

Že .je bil Martinko eno leto za črednika, in
zopet je prišla vesela spomlad. In smrt je tudi
župana nagloma vzela. Ker se je preveč pijan¬
stvu vdal, ga je mrtvoud zadel. Martinko je vsaki
dan na njega mislil. Kam je neki on prišel'?
Ali vidi Boga? Kakšen je neki Bog?

Ko je mladi pastir nekega dne zopet na skali
sedel in korbice plel, pogledal je proti nebu ter
zdihoval rekoč:

„Moj Bog, da jaz vendar čisto nič od tebe
re vem! Ali ker ti vendar vse narediti znaš,
stori tudi, da bom jaz kaj od tebe izvedel, in tudi
od tiste dežele, v katero ti po smrti ljudi peljaš!
Ali so tam vsi skupaj dobri in hudobni ? 11

Martinko si je mislil da je Bog slišal in je
zadovoljno svoje korbice dalje plel. Kar naen¬
krat zasliši žalostno meketanje; hitro je z Bun-
dašam skočil, ali kaj je zagledal! Njegova naj¬
ljubša šekasta ovčica je v brezno padla in se
v grmovje zamotala.

„Ah ti ubožica ti!“ je zdihoval Martinko,
„kako te bom pa nazaj gori spravil? ker je ka¬
menje tako polsko . 11  — Z veliko težavo je Mar¬
tinko v brezno skobacal, in še veliko težje je
z ovčico nazaj gor splezal. O kako veselje! Na
svoji rami jo je nesel in jo lepo gladil in enmalo
pokregal, ter nazaj k čredi djal. Rešena vočica
je veselja poskočila ter se je mirno dalje pasla.

Opoldan, ko je živino napajat gnal, so nektere
žene prišle gobe iskat, in tem je Martinko razla¬
gal, kaj se mu je pripetilo.

„Martinko , 11  dejala je stara žena Iiudec, „to
je ravno tako, kakor je v svetem pismu zapi-

13

sarto od dobrega pastirja, ki je sto ovčic imel,
pa se je ena zgubila, pa je pustil 99 na paši in
je za zgubljeno šel, dokler jo ni našel. 44

„ Ali jo je naj del? 11

„Ja, On jo je najdel, in jo je na svoji rami
domu nesel in se je veselil, in je sosede skupaj
poklical da bi se ž njim veselili. u

To je Martinku zelo dopadlo.

„Kdo pa je tisti dobri pastir, kje pa stanuje? 14

„Tega ne vem. Gospod Kristus je to priliko
svojim učencem razlagal. 44

„Kdo, Kristus, kdo je pa to bil? 44

„Ja, Martinko! kako si ti bedast! 44  smejale
so se žene.

„Ne zasmehujte ga ne, 44  pravi stara žena Hu-
dec, „kaj ne veste da je ubogi deček, da nikogar
nima da bi mu kaj pripovedoval in tudi v šolo
ni hodil. — r  Veš dragi deček, Jezus Kristus je
Božji sin, — Zdaj pa moramo na dalje iti. 44

Žene so odišle. Deček pa še ni na to mislil,
da soga zasmehovale, temveč se je veselil, da
je kaj od Boga izvedel, da ima Bog sina ki se
Kristus Jezus imenuje. „ Jezus, 44  se je Martinku
bolj dopadlo. Tisti Jezus je znabiti tudi pastir
bil. Znabiti je On samo 100 ovčic imel. No če
so pašniki so gotovo tudi gozdi, in tako more
tam že zelo lepo biti.

Ko je zvečer domu gnal, pogledal je večkrat
proti nebu.

Znabiti tudi tam kedo čredo s paše žene,
znabiti celo sam božje sin Jezus. On je govoril
od ovc torej gotovo sam ovce pase. Ja če On
tudi mene vidi? Jaz bi precej rad umrl, če bi

14

vedel da bi me On za pastirja v službo vzel.
Bi vsaj kmalu videl kako je tamkaj.

Drugo jutro je vstal Martinko posebne veselo
Lepo se je umil, počesal, in posebno lepo napra¬
vil, in ko so mu nazadnje, nočnega čuvaja belo
kravo prignali, vprašal je njegovo ženo:

..Tetica! lepo vas prosim, povejte mi, ali Bog
vse vidi, kar mi počnemo ? 14

Žena ga je grdo pogledala, ker se je ravno
z svojim možom skregala, in on jo je enmalo
pretepel.

„Ja, On vse vidi, moj sin! In če kaj hudega
storiš, te kaznuje , 14  je zagodla.

„Oj Tetka, jaz nebom nič hudega storil , 14  je
zagotovil deček.

„Zdaj pa z Bogom ! 14

„Srečno ! 44

Pa Martinko se že enkrat obrne in vpraša:
„Tetica! Ali nas tudi njegov Sin vidi ? 44

Kteri Sin ? 14

„ Jezus ! 14

„Gospod Kristus? Ja seveda, zdaj pa le poj¬
di na pašo ! 14

Martinko je šel, ali celo pot se mu je zdelo,
da gresta skupaj, Jezus Sin Božji na nebu zgo¬
raj on pa s svojo čredo spodaj na zemlji. Od
tega dneva se ni upal več živino kleti, kakor
poprej; ker če Jezus vse vidi, tako tudi gotovo
vse sliši.

& £

Tako je Martinku celi teden v sreči in zado¬
voljnosti pretekel. Ko je pa v soboto večer

15

s paše gnal, zvonilo je ravno večernice. Pra¬
znično je zvona glas črez doline odmeval. ..Ju¬
tri bo nedelja zato zvonijo z velikim zvonom,"
misli Martinko sam pri sebi. ,, Jutri, grejo ljudje
v cerkev. Ali kaj pa ljudje v cerkvi delajo?“

— On še ni bil nikoli v cerkvi. Ko je bila žu¬
panja pokopana, bil je v beraški celici, slišal je
v cerkvi igrati in peti, in župnika je slišal da
je ljudem nekaj pripovedoval, ali razumeti ga
zunaj ni mogel. Enkrat po zimi je hotel v cer¬
kev iti (po leti tako ni mogel ker je moral ži¬
vino pasti). ,,Kaj boš pa ti v cerkvi dalal?“
je rekla županja. „Ker brati tako ne znaš in
tudi obleke nimaš, taki ljudje kakor ti, so v cer¬
kvi le na poti.“

Zakaj li grejo ljudje v cerkev? Govorijo li
tam z Bogom, ali se jim tam od Boga in od Je¬
zusa razlaga? Gotovo, in jaz ne smemjsje iti.

— Danes ni Martinku večerja dišala. Se celo
Bundaš, ki se mu je tako prilizoval ga ni mogel
tolažiti.

Tako tesno mu je bilo pri srcu, da bi bil naj¬
rajši nazaj v gozde šel, ali pa k svoji materi
v zemljo. Zdaj jo je šel na pokopališče obiskat,
dostikrat ji je že cvetlic na grob prinesel in
večkrat dolgo časa pri njej sedel, ter premiš¬
ljeval, kje neki je njegova mati, in če ji dobro
gre. Danes ji ni cvetlic prinesel, a posejane na
grobu je z grenkimi solzami zalival.

„Ljuba moja mamica, ali tudi Tebi tam pri
Bogu branijo v cerkev iti, ker si bila brez do¬
movine, tako kakor meni, ker sem tujec? Ah
ljuba moja mamica!"

Ne daleč od njega je nočni čuvaj jamo ko¬
pal. In je slišal dečka zdihovati in tožiti. In
koga je spoznal, popustil je lopato in je k nje¬
mu šel.

..Kaj se pa jokaš Martinko, kaj ti pa je? u
vprašal ga je dobrohotno.

Martinko mu je svojo žalost pritožil ali stari
mož ga ni razumel. Če ravno je vsako nedeljo
v cerkev šel in dosti od Boga in od božjega
sina slišal, vendar le ni nikoli na Boga mislil.

..Dragi deček!" nikar se ne jokaj,- ga je to¬
lažil. „Seveda je žalostno, da si tako neveden,
da si pa zapuščen to ni res, ti si naš občinski
pastir in nisi brez domovine. Ti smeš z dru¬
gimi mladenči vsako nedeljo na kor iti, ti ne
bo nihče nič rekel. “

'„Ja striček, če pa obleke nimam?"

„No ja, po leti tako nimaš časa, ker moraš
živino pasti, a v jeseni boš pa od občine novo
obleko dobil, potem pa la hk o vsako nedeljo v
cerkev greš."

„Ja kaj bom pa v cerkvi delal? Dragi stri¬
ček lepo Vas prosim povejte mi, kaj ljudje v
cerkvi delajo?“

„Kaj mi v cerkvi delamo? Ja dragi deček,
mi v cerkvi pojemo, seveda ti peti ne znaš ker
brati ne znaš; ti pa lahko poslušaš, kaj gospod
župnik berejo ali molijo, in potem pridigajoč

„Kaj se pa reče pridigati? 1 '

„Na, kako si ti neumen! Gospod župnik nas
uče, kar moramo mi storiti."

„Jaz sem pa mislil da vam gospod župnik
od Boga razlagajo."

17

Ja seveda, to je ravno kar sem mislil. Od
Boga, in gospoda Jezusa, kakor je čas. O bo¬
žiču ko je Kristus rojen bil, v postnem času, kako
se ga j udje zvezali in k smrti obsodili in na
križ pribili, kjer je potem umrl. O veliki noči
slišimo, kako je tretji dan od mrtvih vstal, kako
je živ iz groba prišel. In na vnebohod kako je
v nebesa šel k svojemu Očetu. — Zdaj me pa
pri miru pusti, dragače ne bo jama gotova!“

„Oj striček, jaz Vam bom pomagal jamo sko¬
pati samo povejte mi, kako so ga judje na križ
pribili. “

Vlezi se na zemljo pa ti bom pokazal. Tako
zdaj pa stegni roke, kakor daleč moreš;
vidiš, tukaj skozi roke in noge so mu dolge že¬
blje zabili, potem ga s križom vzdignili, in križ
v zemljo vstavili, potem je tako dolgo na križu
visel, da je umrl.“

Martinko skoži pokoncu.

2

18

„Ja to ga je pa bolelo! Zakaj so ga pa tako
mučili, kaj je pa storil ?" 1

„On ni nikoli nič hudega storil, tudi nikoli
nobene hude besede izrekel, samo dobrote je lju¬
dem izkazoval, od blizu in daleč so ljudje k nje¬
mu šli, bolnike so k njemu prinesli in on jih je
ozdravljeval. In ljudi je učil kako naj živijo,
in Bogu služijo. Oni so ga zako umorili, ker
niso resnice slišati hoteli."

„Oh kako so ti ljudje hudobni bili!"

„Ja zares so bili hudobni. On je hodil med
njimi kakor pastil', ravno tako kakor ti živino
na travi paseš, ravno tako je On ljudi z božjo
besedo hranil — in ljudje so ga umorili."

Dalje stari mož ni mogel govorite, bilo mu
je samemu tesno pri srcu, ravno tako kakor če
ima kdo dobrega prijatelja, ki mu je veliko do¬
brega storil, potem ga pa pozabi. Sedaj se je
šele spomnil, kako nehvaležen je bil. Ker nje¬
mu je bilo sveto pismo dobro znano. Knjigo sv
pisma je že od svojega očeta podedoval in tudi
enkrat prebral; in v šoli se je tudi vse učil, tudi
je v cerkev hodil in je vse vedel, kar en krist¬
jan vedeti mora, ali on ni nikoli na Boga mislil.
Pozabil, pozabil je svojego zveličarja! in sedaj
ga je Martinko nanj spomnil!

Ko sta jamo skopala, šla sta vsaki svojo pot.

Tisto noč ni Martinko zaspati mogel niti oče¬
sa zatisniti. Zdaj je vendar nekaj od Jezusa iz¬
vedel kako dober, ja neskončno dober je On.
Ker je božji sin, je gotovo naravnost od Boga
prišel. V tisti deželi je gotovo dosti takih neve¬
dnih ljudi bilo kakor sem jaz, da niso od Boga

19

nič vedeli. In tistim je potem od njega razlagal.
Tn če je bil res tako slavni zdravnik, je gotovo
ljudi podučil in jim rastline pokazal, katere imajo
zdravilno moč, in kako naj se rabijo. On je naj¬
bolj vedel čemu jil je njegov oče naredil. In ko
je potem na dalje šel, so ljudje vendar vedeli
za pripomočke ozdraviti bolezni. Ja, da so ga
umorili, oh da so ga umorili, in še tako stra¬
šansko! In tiste morilce in zazbojnike je Bog go¬
tovo vse pokončal, in svojega sina je vzel zopet
k sebi. On gotovo tamkaj uči odmrle, kako
se morajo obnašati, ker tam je menda vse dru¬
gače, kakor tukaj. Ali jih pa tam pase kakor
pastir svojo čredo. Tak je On vendar pastir,
in ker On tam ljudi pase ne ovce, morabiti bo
mene za pastirja za ovce vzel, kedar bom jaz
k njemu prišel; in bo potem marsikdaj k meni
v gozd prišel pogledat, če je res tako dober lju¬
dem. “ Že mu je spanje prihajalo, kar mu v glavo
pade: „Če Bog vse ljudi, ki umijejo, k sebi
vzame tako so tudi ti pri njemu, ki so Jezusa
umorili ? 11  Deček se je vsedel v postelji. „Jaz
jih nebi tam trpel,“ — ter je z glavo zmajal. —
„Ne tisti gotovo niso tam; ja kje pa so? u  Oh
če bi mi še kdo to povedal ! 11

Že je začelo jutro zvoniti in Martinko je mo¬
ral iti na delo.

„Drugi ljudje grejo v cerkev in slišijo od
Boga in od Jezusa, jaz pa moram v hosto iti
in ne bom zopet nič slišal. Čemu sem pač na
svetu brez Boga!“

Kmetice so ga videle, da je žalosten in in
ves zajokan bil. Vprašale sp ga kaj mu je,

2 *

20

pa ni nič povedal, saj mu tako niso mogle
pomagati.

Danes ni živine čisto do gozda gnal. Pasel
je pri potoku za po ta ra, ki na Brezovko pelje.
Komaj je svoj košček kruha pojedel, in ostanke
med Bundašam in njegovo ljubljeno ovčico Pe-
ruško razdelil, kar zagleda enega popotnika hi¬
teti po poti proti sebi. Bil je še mlad človek
mladeniškega obraza, in po mestno oblečen. Na
rami je nesel popotno torbo in v roki dežnik.

„Dobro jutro, mali pastir! pelja li ta pot na
Baševo? 11  ga je od daleč vprašal.

Martinko vzame klobuk raz glave ter pravi:
„Ja dobri prijatelj, Vi znate iti po tem poti, pa
od potoka in od teh dreves ne smete na nobeno
stran kreniti; ker ne daleč od tod se pot na tri
steze razdeli.

Tujec se nasmehlja. Mali pastirček z ličnim
rujavim obrazom in s črnimi očmi mu je zelo
dopadel.

„Ali nisi žalosten, ker si zmiraj sam? 11  vpra¬
ša ga prijazno.

„0 druge dni nisem žalosten, samo danes,
ker je nedelja; drugi ljudje gredo v cerkev, jaz
pa moram živino pasti. 11

„0 nikar se ne žalosti, če v cerkev ne mo¬
reš, je dosti takih ljudi da živine ne pasejo, pa
tudi ne gredo v cerkev. 11

„Ja kam pa Vi greste? 11

„Zdaj grem na Raševo, potlej moram zopet
na dalje potovati. 11

„ Zakaj pa greste zmiraj po svetu? 11

„Ja veš, jaz sem v šolah in se učim pa v

21

šolali potrebujemu veliko denarja; zato pa mo¬
ram po svetu iti in si ga pri dobrih, bogatih
ljudeh izprositi.“

„Oh Vi ubogi! in kaj se pa učite2“

Tujcu se je na ves. glas nasmejal da je po
gozdih odmevalo.

„Kaj se mu učimo, ti ne morem vse pove¬
dati pa ti bom povedal, kaj mi postanemo, ke-
dar se bomo izučili.“

„No, kaj pa boste‘?“

Nekateri bodo zdravniki, drugi odvetniki, tre¬
tji duhovniki četrti učitelji in nekatari notarji.“

„Kaj boste pa Vi? u

„Jaz bom duhovnik.“

„Aha“ se je Martinko razveselil, potem boste
drugim ljudem pridgali! gotovo se veliko od
Boga in Kristusa učite. Vi že gotovo vse od
njega veste?“

Zopet se ptujec nasmehlja.

„0 jaz že veliko vem, in bi tudi že zdaj lah¬
ko pridgal, bom brž ko ne popoldan na mestu
gosp župnika pridgal. 11

„0j lepo Vas prosim pridigajte danes meni,
jaz še nisem nikoli pridigati slišal; jaz vam
bom do moje smrti zato hvaležen!“

„Tebi? — No dobro! Najprej pa moram vedeti,
kaj ti že vse od gospoda Jezusa Kristusa veš.“

Deček je razložil vse kar je vedel; kar so
mu enkrat žene povedale, in kar mu je včeraj
na pokopališču stari mož pravil. Tujec se je
zelo začudil. „Ja Mladeneč, ti si brez Boga in
brez Kristusa na svetu, kako ti bom pa pridgal.
ker čisto nič ne veš in ne razumeš!“

Martinko je .moral hitro k živini teči, ker so
se krave bodle in jih je moral razgnati. Ko je
Martinko nazaj prišel, sedel je tujec na pečini
in je iz ene knjige bral. On se mu je k nogam
vsedel in je željno pričakoval.

„No si zopet nazaj prišelV a  pravi tujec. Glej
sem, ta knjižica ima napis: „Nova zaveza na¬
šega Gospoda Jezusa Kristusa. “ V tej knjižici
je vse zapisano, kaj je Kristus gospod storil, in
kaj je učil, ko je bil rojen in ko je umrl, kako
je v nebesa šel, in kako bo zopet prišel. “

„Ali stoji tudi notri zapisano od tiste dežele,
ko Bog ljudi tam jemlje kedar umrjejo?“

„ Ja, to stoji tukaj na konci.“

„ Ali so tamkaj pri Bogu vsi skupaj dobri in ,
hudobni'? 11

„Oh kaj še! ta dobri so gori v nebesih, do¬
bro si zapomni, in hudobni so doli v peklu pod
zemljo, in kdor enkrat kje pride ne bo nikoli
več oproščen. Vsi ljudje so hudobni. Bog je
bil na vse ljudi jezen in je vse v pekel obsodil,
potem je pa Kristus sin božji na svet prišel in
se je dal za ljudi na križ pribiti in umoriti, in
nas je tako od peklenskega pogubljenja odrešil.
Tudi Bog sam ni hotel da bi ljudje v pekel prišli.
On je hotel vse ljndi pri sebi v nebesih imeti.
Ja: „Bog je tako vset ljubil, da je svojega edi¬
nega sina na svet poslal, da vsi, ki v njega ve¬
rujejo, ne bodo pogubljeni, ampak imajo večno
življenje.“ Glej tudi tebe je Bog tako ljubil, da
ti ni treba po smrti v peklu bolečine trpeti, je
svojega sina za tebe na križi mučiti dal. In če

ti to veruješ boš po smrti izVeličan, in te bo
Bog k sebi v nebesa vzel. u

„Ah lepo Vas prosim, učite me te besede,“
prosil ga je deček.

Kmalu je celi stavek iz glave znal, in je še
prosil na dalje: ,,berite še enkrat kako je gos¬
pod Jezus za mene umrl!‘ £

Tnjec je bral in bral. Njemu samemu se je
vse kar je bral, kakor novo z delo, o tihem ne¬
deljskem jutru. Bral je dalje kako je gospod
Jezusa vrtu Gecemani trpel, kako so ga ujeli,
in kako ga je Judež Iškarjot izdal, ko so ga
zvezali in odpeljali, in ko je od vseh svojih učen¬
cev zapuščen bil. Tn kako so ga hudobni kri¬
vični veliki duhovni k smrti obsodili; in kako
so ga bičali in pljuvali. Potem so ga k Pilatu
peljali, od Pilata k Herodu. Herod ga je za¬
sramoval, in Pilat je sam spoznal, da je Jezus
nedolžen, pa ga je vse eno dal bičati, in potem
ga je obsodil k smrti na križu. Hlapci velikih
duhovnov so mu za sramoto rudeči plašč ogrnili,
in na glavo so mu pritisnili trnjevo krono, da
mu je kri po obličju kapljala; ja, tako mučen je
bil in razpraskan da ni bil človeku podoben.
In potem so ga peljali na hrib mrtvaških glav,
in na svojih raztepenih ramah je moral sam svoj
težki križ nesti, od velike slabosti in bolečin je
pod križevo tužo trikrat padel. Simon Cirenčan,
ki je ravno mimo šel, mu je pomagal križ nesti.
Potem so ga pribili na rokah in na nogah na
križ, in tako je visel med nebom in zemljo na
križu. Zemlja ga ni hotela, in tudi nebesa so
mu bila zaprta. Solnce ga je v rane peklo, in

kri je s curkoma po križu tekla, in ko je od
pievelike vročine zaklical: „Žeja me!“ so mu
dali kisa in žolča piti. Tri ure je visel v takih
bolečinah na križu. Za svoje morilce, ki so ga
na križ pribili, je molil. Svojo mater, ki je pod
križem skoraj omedlela je tolažil, razbojniku,
ki je na njegovi desni strani visel in je vern po¬
stal, je odpustil, ter rekel: „Se danes boš z me¬
noj v paradižu!“ In ko so njegove bolečine do
viha prikipele in so ga ljudje, pod križem za-
vramovali, je zaklical: „Moj Bog, moj Bog zakaj
si me zapustil!“ Potem je svojo dušo v roke
svojega nebeškega Očeta izročil, in je glavo
nagnil in umrl.

Na dalje je bral tujec, ko se je zemlja začela
tresti, da je solnce otemnelo; in skale so pokale,
grobi so se odpirali. In ko sta Jožef iz Arima-
tija in Nikodem dva bogata moža. Božjega sina
pokopala, in veliki kamen pred grobne vrata
zavalila, ki so ga potem ljudje zapečatili da nebi
mrtev Jezus iz groba mogel. — Tukaj je moral
ptujec prenehati z branjim; ker Martinko se je
na tla vrgel in se je jokal in jokal, da bi mu
bilo skorej srce počilo, da je božji sin za njega
umrl in ga od pekla oprostil! — Ko je ptujec
dečka tako jokati videl zaprl je knjigo in glavo
pobesil, in če se ne bi bil sramoval, bi bil sam
jokal — jokal, da je to že vse dolgo vedel, in
si ni nikoli k srcu vzel, jokal čez svoje grehe,
da so božjega sina umorili. In da bi se deček
utolažil bral mu je ptujec še en čas na dalje . . .

Martinko nebi bil verjel, če bi mu bil kdo
zjutraj povedal, kako pridigo bo on danes slišal.

In da bo vse od Jezusa in od njegovega nauka
izvedel! In ko je potem mladi pridigar nadalje
šel je Martinko zadremal. In se mu je sanjalo,
da je vidil Jezusa na križu umreti, in ko je ravno
glavo nagnil mu je rekel: „Glej Martinko za
te Jaz umrjem!" Potem se mu je sanjalo, da
je z Marijo stal pri praznem grobu, in Jezus je
stal živ zraven njega, in nadalje je videl Jezusa
s svojimi učenci na cesti stati. — In ko je Jezus
vzel od njih slovo, in šel čisto sam dalje, višje
in višje, da je bilo celo videti, kakor da bi ga
solnce na rokah nosilo, dokler ga ni megla za¬
krila. Martinko je tudo skozi meglo videl, ka¬
ko je Bog oče nebeška vrata odprl, in svojega
sina ljubeznjivo sprejel, in mu je vse dal kar
koli si je želel.

Ko se je prebudil, je komaj vrjel, da se mu
je le sanjalo. Tri reči si je Martinko najbolj
zapomnil: „Bog je tako svet ljubil. u  „Glejte jaz
ostanem vse dni pri vas do konca sveta,“ in
„Jezus bo zopet prišel." Ta zadnje ga je naj¬
bolj veselilo, in zato od tega dneva ni nobene
večje želje imel, kakor da bi brati znal; ker
ptujec mu je rekel, če bi brati znal da bi mu
podaril tisto knjižico. Bila je majhna knjižica
pa zelo debela in je stalo vse notri. Kar mu
je tujec prebral, so bile samo nekatere strani.
„Oh če bi jaz sam tako knjižico imel in če bi
sam brati znal!" Ali On je bil že prevelik, ga
ne bili v šolo vzeli po zimi, in branje je menda
velika težava se ni lakho za učiti. Potem si je
pri sebi mislil: Če mč gospod Jezus (ker narav¬
nost Jezus mu ni mogel več reči) zmiraj sliši,

27

ga bom prosil, da mi bo On pomagal. Deček je
pokleknil, roke sklenil gori pogledal kam or je
Jezus šel in ga je prosil. „Ljubi gospod Jezus!
Jaz sem tako neumen mladenič, ti veš da me
nihče ni brati učil, in v. šolo me tudi gotovo ne
bo jo vzeli ker sem že prevelik, prosim te lepo
pošlji mi nekoga človeka, da me bo brati učil,
ker bi jaz silno rad vse od Tebe izvedel!“
Martinko je veroval, da je božji sin njegovo
prošnjo ulišal, in da mu jo bo izpolnil; na kak¬
šni način, to ni vedel. On je samo veroval in
je bil srečen in zadovoljen. — „Ja tudi jaz bom
enkrat knjižico nove zaveze našega gospod Je¬
zusa Kristusa brati znal, ja jaz bom znalk
Ko ji v četrtek zvečer iz bregov s paše pri¬
gnal prinesel jn eni kmetici eno korbico za ko¬
koši. Pri kmetici so bile tudi druge žene zbra¬
ne in so se razgovarjale, da so danes Brecova-
novo Ano pokopali in da bo moral njeni mali
deček Joško beračiti iti, če ga ne bo ena kmeti¬
ca za pastirja za goske vzela. Martinko je po¬
znal tisto ženo in njenega dečka. Ona je bila
v stanovanju, ali bila je vedno čedna. Pred
desetimi leti je enega zidarja iz Budapešte vzela
za moža in ko je njeni mož tam ponesrečil in
umrl, je z malim dečkom nazaj prišla v Raševo
v njeno domovino. Preživela se je z lastnimi
rokami. In če se je ravno težavno preživela,
pa svojega dečka je že od petega leta pošiljala
v šolo. Martinku se je deček smilil. „On je
tak siromak, kakor sem jaz; ker zdaj matere
več nima, ga bodo beračit poslali, ali ga bojo
pa goskam vzeli, in bo vse pozabil kar se je v

28

šoli naučil, in bo ravno tako neveden, kakor
sem jaz ! 11

Vsaki dan je Martinko mislil na Joškota in
če dalje bolj se mu je smilil.

V soboto večer se je čedno oblekel, in je
proti županovi hiši korakal. Županja je ravno
na dvorišču stala.

.,Martinko meni se zdi, ti se greš ženiti je
rekla! Kam pa greš tako lepo oblečen '? 11

„Samo k Vam grem tetica, ali je striček
doma ? 11

„Kaj po hočeš pri njemu? — Juro pojdi sem
Martinko ima nekaj za tožiti . 11

„Oj kaj še ! 11  oglasil se je župan v kuhinji.

29

Pokojni župan je bil suh, ta novi pa je bil
debel, kakor ena bukva. On je Martinka k sebi
v kuhinjo poklical.

„No kaj pa ti dobrega prineseš? pojdi sem
in se vsediO

„0 hvala lepa, jaz tudi lahko stojim!“

„No ali si prišel čez žene tožiti da te slabo
oskrbijo? Ali se ti bo tvoja koča podrla, ali zna-
biti eno kravo izgubil?“ Ga je župan dražil in
se mu je smejal, ker je videl, da je Martinko
rudeč postal, kakor kuhan rak.

Tožiti, on, Martinko, in čez vaške žene? Se¬
veda je res, da mu je marsikatera več vode ka¬
kor juhe dala, in da je večkrat tako tenki kosec
kruha dobil da je cerkveni zvonik skozi videl;
ali za ves svet se nebi bil proti nikomur prito¬
žil. Ker nekatere žene so toliko boljši bile in
bolj usmiljene, da so mu toliko, dale, da je še za
drugi dan lahko kaj na stran dejal.

„Jaz nisem prišel tožiti,“ odgovoril je od¬
kritosrčno, „saj tako imam hvala Bogu toliko
da se vsak dan do sitega najem. 11

„No kaj pa?“

„Jaz sem samo vprašati prišel, kaj bo občina
z Brecovanovim Joškam storila? 14

„Ja kaj te neki to skrbi!" seje začudil župan.

„No tebi ga bomo dali, 11  rekel je ter se sme¬
jal, pokaži občini tvojo hvaležnost, da te je za
pastirja vzela! 11

Martinko je rudeč postal, kakor kuhani rak.

„0j ja, to je ravno striček, ravno zato sem
k vam prišel. Vas prositi, da ga daste meni!
Vi imate prav, jaz se moram občini hvaležnega

izkazati, zato Vas prav lepo prosim, nikar ga 1
ne pošljite beračiti, tudi ne gosi pasti, dajte ga J
meni!" |

„Ja, deček, jaz te samo zasmehujem, in meni 1
se zdi, ti zares misliš! Moj ljubi gospodar s čim j
ga boš pa preživel! kaj?"

Ko je županja zaslišala od česa se govori, j
bila je zelo huda.

„Oj takšen bedak! On misli da bomo na- J
mestu enega dva redili, ali pa da mu bomo hlapca
dali. dragi gospod, ali kaj?"

„0 ne, tega že jas ne mislim, gospa župan- j
ja,“ zgovarjal se je deček, Jaz sem že nekaj ;
krajcerjev za metle dobil in shranil, in bom že -j
še vež skupaj spravil. In Bog, ki vendar lju- -
dem in živini vse da, tudi nas ne bo pozabil.
On nam bo gotovo vse dal. 11

Zastonj sta župan in njegova žena dečka j
pregovoriti hotela, zastonj sta mu prerokovala: :
„ Vid v a bosta revščino trpela! 14  Vse zastonj.
Vidva bosta od glada poginila! 14  Vse zastonj.
Martinko tega ni vrjel, on je le dalje prosil, j
Nazadnje ga je župan domu nagnal, in mu je
rekel, da naj gre spat, in se naj premisli.

Skoraj vse žene v celi vasi so bile jezne.
Vse so rekle, kaj si neki misli! One so se med
seboj razgovorile, mu od zdaj vsaki dan še manj¬
ši košček kruha dati, ker je tako prevzeten. Ali
kaj je to pomagalo! Ker je dan za dnevom k
županu hodil in ga vedno prosil, ga mu je na¬
zadnje vendar dal.

Oh, to je bil en dan za Martinka! Iz celega
življenja se ni mogel takega veselega dneva
spomniti. On si je pri soseda mah vozek izposo¬
dil, ter je po Jožka šel. Kar je dečkova mati
zapustila: eno Skrinjo polno peiila, klop mizo
in en slamnati stol, to vse je občina prodala in
je stem stroške plačala za njo, in je še deset
goldinarjev za dečka ostalo, kedar se bo šel kaj
učit. Žene so se pri Hudecovi hiši zbrale, in
bi bile skoraj od smeha zadušile, ko so videle
Martinka z vozkom k hiši priti. Nekatere so si
pa mislile: „Ubožček! ednako se rado združi.

Vidva sta tovarša v •— siromaštvu!“

Žene so skrinjo s perilom na vozek naložile,
potem še nekaj druge obleke za dečka, eno odejo
in dva pernata podglaVnika, potem so še nekaj
živeža naložile, nekaj krompirja, repe, čebule
kar je pač, Brecovan Ana zapustila. Dečka sta
veselo vozek potegnila in sta ga čez vas peljala.
„Le glej da boš tvojega očeta lepo ubogal!“ so
za Joškom prevzetne žene klicale.

Dečka nista do poti nič med seboj govorila.
Se le ko sta do kočice prišla, sta eden druzega
pogledala, in sta se začela oba jokati.

., Nikar se ne jokaj Joško!“ tolažil ga je Mar-
tinko s solznimi očmi, „Tudi jaz sem taki za¬
puščeni siromak, kakor si ti. Pa od tega časa
ko sem zvedel, da me je Bog tako ljubil, da je
svojega sina za me na križ pribiti dal, in da
me gospod Jezus zmiraj vidi, od tega časa ni¬
sem več tako samoten na svetu. Tudi tebi se
ni treba bati, nama bo čisto dobro šlo, midva
se bova prav po bratovsko ljubila. “

Joško je nehal jokati. Dečka sta skrinjo z
vozka zložila in sta vse v kočico znosila. In
potem sta vožiček nazaj k sosedu peljala. So
sed je njima tako, da njegova žena ni videla,
velik kos kuha odrezal, in soseda je skrivaj,
da njeni mož ni videl, Jošku en sirček dala.
Danes sta se že po poti do sitega najedla. Ko
sta domov prišla je Martinko posteljo postavil.
On še v celem svojem življenju ni na pernati
postelji spal, navadno je na slami ležal, in z enim
plaščem se je odel. Zdaj sta postlala. Joško
je malo škrinjo odprl. Kmetice so mu od nje¬
gove matere še eno plahto in eno mizačo pu¬
stile, s plahto sta posteljo, z mizačo sta mizo
pogrnila.

„ Tukaj bova knjige položila/ 4  dejal je Joško.

„Tam v kotu bi morale knjige ležati, pa jaz
jih nimam, pa kaj bom tudi z njimi, ker tako
brati ne znam!“ rekel je Martinko žalostno.
„Zato sem te jaz k meni vzel“ rekel je dalje
„ker nebi rad, da bi ti v službo šel, kjer bi vse
pozabil, kar si se v šoli naučil; ampak da boš
zopet v šolo šel, da se boš brati naučil, kaj je
v knjigah od Boga zapisano in pa tudi kako je
Božji sin za nas umrl, in kako bo zopet prišel.“

„0 jaz že znam brati, u  pobahal se je Joško,
in se je zelo čudil da tako veliki deček, ko je
Martinko brati ne zna. „Ko so moja mamica
bolni ležali, sem jim ravno naprej bral, kako
je Kristus iz groba vstal. Midva imava za¬
dosti knjig. 44

Joško je začel v skrinji iskati, in je izvlekel
eno butaro skupaj zvezanih knjig, in jih je raz-

33

vezal ter na mizo razdeval. Najprvo Abecednik,
potem berilo, katekizen in zgodbe sv. pisma, še
čisto nove ta zadnje darilo od pokojne mamice,
potem eno veliko pesemsko knjigo, potem mo¬
litvene bukvice („ Studenček življenja 14 ) in potem
od starega očeta podedovane pridgarske bukve,,
in nazadnje eno posebej zdravi-tenr r ifnjIgb>2^?‘p«Soi

„To je sveto pismo£r razložil je začudeneftau ■ ^

Martinku.

„Ali je tu notri tudi od Boga zapisano? 44

„Seveda vse samo od Boga, precej od kraja
kako je Bog celi svet v šestih dnevih ustvaril;
pa tudi v zgodbah sv. pisma to stoji, in so tudi
podobe notri. 44

Zdaj sta dečka začela podobe razgledovati
in Joško mu je vse razložil, kako je Bog ves
svet in ljudi vstvaril, kako jih je kača zavidala,
da so v raju stanovali in da jim je dobro šlo.

Kako je potem Eva zapeljala, da je bila nepo¬
korna, in je sad s prepovedanega drevesa jedla.

Eva je zapeljala Adama, in sta se oba pre¬
grešila. Gospod Bog je potem oba iz raja iz¬
gnal. Nadalje je razlagal, da sta imela dva sina.

Kajna in Abelja, in da je Kajn hudoben bil in
Abelj dober, in kako je Kajn Abelja ubil. —
Martinku ni bilo dolg čas, on bi ga bil do ve¬
čera rad poslušal.

„Ali vas vse to v šoli učijo? 44  vprašal ga je
čudeč.

Veliko tega se v šoli učimo, in dosti so mi
že moja mamica prej pravili, a sedaj že znam
sam brati. 44

Joško začne brati, in če ravno je še le 8 let

3

34

star bil znal je že izvrstno .brati. Martinko seje
začel solziti zdaj še le opoznal kako krivico so
mu njegovi oskrbniki storili, da ga niso v šolo
poslali. On bi tudi že lahko tako brati znal
iz te sv. knjige. In kako mu je zdaj ta sv. knjiga
v hišo prišla. Zdaj ima knjigo božje besede in
še nekoga, ki mu jo naprej brati zna. Po stari
navadi je Martinko zmiraj klobuk na glavi imel,
ali kakor hitro je Joško le napis: „Sveto pismo“
bral, se je precej odkril. In od tistega časa ko

je ta sv. knjiga v izbi ležala ni Martinko nikoli
več pokrit v izbi sedel. Njegova gospodinja ga
je učila, da pred gospodo se mora odkriti. Pa
še veliko več, ko vsem ljudem na celem svetu,
sliši čast tisti knjigi, v kteri je Božja beseda
zapisana.

r  * *

*

Prve štiri dni, ko sta Joško in Martinko sku¬
paj bila, se Martinko ni do sitega najedel, niti
kruha niti juhe ni dosti dobil; kajti kmetice so
se zmenile, in mu še toliko za jesti niso dale,
kakor poprej. Pa dečka sta si od doma nekaj

85

soli in krompirja seboj na pašo vzela. Martin-
ko je jedilo in kruh na dva dela razdelil, ta
majnši del za sebe, ta večjega za Joška, in še
Bundaša sta do sitega hra n i l a. Ko je Martinko
čredo pasel, je Joško kopinšnice nabiral, pa Mar¬
tinko ni nobene od njega vzel, si je mislil pri
sebi: „Ko bova s paše prignala bo revček sam
lačen. “

Kmetice pa niso mogle dečkoma dolgo naga¬
jati, ker so vidile kako sta ljubeznjiva i prijazna,
in kako sta vsaki dan s paše vsaki eno butaro
šib na hrbtu prinesla, in kako sta se veselo spo-
gledavala in pogovarjala med seboj. Ženam se
je to dopadlo, in so jima začele več kruha in
juhe dajati, razun nekaterih, ki so bolj skope bile.

„Saj nam ne bo manjkalo,“ je ena rekla,
„ dečka ne smeta več stradati. “

„Siromačka!“ njima je marsikdo rekel in ni
vedel da znabiti v celi vasi nihče ni tako srečen
bil kakor ta dva dečka. Vesel je Martinko vsaki
dan svojega tovarša zbudil, potem sta se v bliž¬
njem potoku umila, in se počesala in čedno oble¬
kla. Joško je na glas Očenaš molil, Martinko je
pa za njim tiho molil. Potem sta Abecednik in
zgodbe sv. pisma skupaj zavila, in en nož za
šibe rezati in nekaj špage, potem je Martinko
rog vzel in Joško je Bundaša izpustil. — Halo
potem so šli vsi skupaj v vas, in potem s čredo
proti gozdom na pašo!

Ko je Martinko živino oskrbel so se vsi trije
vsedli, in so jedli kar so njim kmetice za za-
jutrk dale. Joško je bral en del iz zgodeb sve¬
tega pisma, potem je dal Martinku en par črk

3 *

36

iz Abecednika za naučiti. On je pa šel živino j
past, ali pa šibe za metle in za korbice rezat, j
In ko je Joško dosti šib narezal, je Martinko j
tudi že svojo nalogo znal. Že celo črke je znal j
skupaj sestavljati. Joško se je dostikrat čudil, <
kako dobro je šlo. Martinko je večkrat rekel:
„Jaz sem zmiraj mislil, da je branje zelo težka j
reč; pa je le igrača. Oh da bi ljubi gospod Bog i
umetne ljudi blagoslovil, da so Abecednik nare- ■
dili! Drugače bi si človek težko zapomnil, to
pa, ker slikajo k vsaki črki eno podobo, bi
moral človek zelo zabit biti če se nebi naučil. “ i
Joško je imel eno staro razbito tablico in en
košček kamenčka to sta tudi seboj vzela, in
Martinko se je tudi pisati učil.

In ko je včasi z polno tablico ali z Abece-
dnikom v rokah sedel in premišljeval kako bo
po zimi ker se bo še pridnejše učil, da bo znal
v svetem pismu brati, je večkrat proti nebu po¬
gledal ter rekel: ,,Jaz te nisem zastonj prosil, i
ljubi gospod Jezus, da bi mi ti enega človeka po¬
slal, ki bi me brati učil, in ti si mi enega mla-
denča poslal, ki je zelo moder. Jaz te zato pri¬
srčno lepo zahvalim!“

Ko je Joško dosti šib narezal (kar je zelo
rad storil), in skupaj znosil sta jih očistila in
zvezala, zraven je Martinko t.ovarša koristne 4  in
škodljive rastline spoznavati učil. „ Zapomni si
dobro,“ je rekel, katere rastline so ljudem in ži¬
vine škodljive, kedar boš sam živino pasel boš
moral vedeti. u

Enkrat je Joško ves opehari nazaj pritekel, ;
ker je toliko kopišnic najdel da jih je bilo vse i

37

črno, in ni prej miroval dokler mu ni Martinko
dovolil, drugi dan torbico seboj vzeti, ki jo je
polno nabral, in k gozdnarju nesel. Pri gozdnarju
so njegovo mater dobro poznali, in so ga vpra¬
šali kje sedaj stanuje. Kopinšnice so mu dobro
plačali , in še zraven drugih dobrih reči v tor¬
bico nadevali. Potem so mu naročili da je vsa¬
ko sredo in soboto meso prinesel in so mu za
vsaki pot 3 krajcarje dali. Dečka sta bila zelo
vesela.

Od tega dne je Joško vsakovrstne reči iz
vasi k gozdnarju nesel, in Martinko ga je vsako¬
krat na pošto poslal, če ni znabiti za gospoda
gozdnarja kaj na pošti. On je enkrat slišal da
so žene tožile, da so večkrat tako dolgo zastonj
na pisma čakale ena od moža, druga od svojega
sina, in pisma so včasih celi teden na pošti le¬
žala. Gozdnar se je čudil da je Martinko tako
umen. In ko so sesede slišale, so tudi Joška
za take pote potrebovale. Sedaj mu Martinko
ni več od svojega kruha dajati moral, ja še celo
za zimo si je marsikaj prihraniti mogel. Ne¬
katera žena mu je dala jajc, druga krompirja
ali repe, tretja nekaj kolarabe ali fižola, in kar
je še najboljše bilo. Tisto leto so po hribih ja-
bolke in hruške zelo polne bile, in sta se dečka
pod drevjem nabrati smela koliko sta nesti mo¬
gla. Dečka sta tudi ta darila ceniti vedela, in
sta vse za zimo spravljala, ker Martinko je do¬
bro vedel, ka po zimi jabelke ne cevetejo, in
če si po leti nič ne shranita boste po zimi gla-
dovala.

38


Joško nikar ni bilo po volji da ga Martinko
v nedeljo ni hotel seboj v gozde vzeti. On je
.bil najrajši v njegovi bližini, ali Martinko je
rekel:

..Kaj, ti znaš brati in vse zastopiš in nečeš
v cerkev iti? Le pojdi in prav dobro pazi, da
mi boš potem razložil, kaj se gospod župnik
pridigali!“

Joško si sicer ni veliko od pridge zapomnil,
če so pa kakšno potem peli, ki jo je znal, jo je
potem Martinku zapel. Ja tako dolgo mu je,
naprej peti mogel, dokler se je Martinko na pa¬
met naučil in je z njim vred zapel.

Martinku so vse pesmi zelo dopadle in čez
vse se mu je ena dopadla, in tisto je vedno pre¬
peval, koder koli je hodil, kedar je sam bil:

„Kje ti stanuješ zveličar ljubeljeni?

Kje te jaz najdem in tvoj mir zaželjeni?

Pošlji mi žarkov tvojih vsetlo luč.

Brez tebe najljubši živet ni mogoč!

Dokler te ne najdem, te vedno bom iskal.

Po dne in po noči te vedno bom klical:

Otroku žalostnem se Jezus pokaži,

Očiste grehov me, in ti me tolaži!"

„Kedo je to pesem zložil , 11  si je Martinko
mislil, „tisti tudi od tebe moj ljubi Jezus ni 4iič
vedel, kakor jaz 11

Ko sta dečka zvečer s polja domu prišla sta
si majhno lampico nažgala, katero je Joško od
svoje mamice podedoval, (v soboto večer sta si
navadno olje kupila). Joško je potem iz sv.
pisma bral, kako je gospod Jezus trpel in umrl.

39

Včasih je hotel Joško kaj druzoga brati ali, Mar¬
ti nko mu ni dopustil.

„Po zimi bova čelo novo zavezo sv. pisma
prebrala, in tudi nekaj iz stare zaveze, najprvo
pa morava to tako dolgo brati da bova na pa¬
met znala, kako se je gospod Jezus za nas mu¬
čiti dal, da ne bova tega nikoli pozabila, ampak
trdno v srcu obdržala. “

Joško bo še velikokrat trpljenje gospod Jezusa
brati moral preden bo v njegovem srcu zapisano.
Na svetu je dosti otrok in odrašenih ljudi ki ni¬
koli ne premislijo, koliko je božji sin za nje pre¬
trpel. Joško je samo zategadelj rad bral ker ga
je Martinko hvalil in se je njegovi umetnosti ču¬
dil. Nasproti je Martinko vedno na to mislil,
kar je slišal koder je hodil ali stal, posebne če
je sam bil, so bile njegove misli vedno pri Jezusu.

Eno nedeljo je nekaj pozneje iz gozda domu
prišel. Že je se stemnilo in je mesec začel sve¬
titi, ko je čredo domu gnal. Naenkrat se je Mar-
tinku zdelo da en človek na zemlji leži in zdi¬
huje kakor v velikih bolečinah Od kraja se je
vstrašil potem pa, ko je bliže prišel je videl da
eno drevo leži, in da ga mesec obseva, in da
pi gozdih večerna sapa odmeva. Martinko je
pri drevn obstal ter si mislil: Tako je božji sin
nazemlji ležal, zdihoval, jokal in molil in za me
krvavi pot potil. Oh Martinka je tako strašno
srce bolelo, ko je to premišljeval, da je ceh pot
domov jokal in si je želel: „če bi le jaz k Boga
prišel, da bi gospoda Jezusa videl, ah na kolena
bom pred njega padel, in se mu bom za vse pre-
srčno zahvalil!“

40

Tisti večer in tudi drugi čas so žene zapa¬
zile, da je Martinko tako tih in resnoben, in so
ga zaradi tega zasmehovale ter so rekle:

„On se veliko nese, da je Oče od tako veli¬
kega dečka. “

Martinko in nič odgovoril na tako govorjenje:

„Božji sin ni svojih ust odprl, ko je bil za¬
sramovan, in se tudi ni branil, ko so ga bičali. t;
— Martinko se ni nikoli več smejal kedar je ne¬
spodobno govorjenje slišal, ali če so kmetice
prisegale ali brezbožno govorile je najrajši bežal
če je le mogel.

Martinko si je mislil; Kaj jih Bog tudi sliši;
Ker če je Bog povsod in če vse vidi tudi vse
sliši, moramo tudi mi tihi sramežljivi, ljubeznivi
in dobri biti, tako kot je njegov Božji sin bil.
Martinko je živo čutil do so ljudje čisto na Boga
pozabili in živijo kaker da ne bi bilo Boga.

❖ %

Zopet je jesen h koncu šla. Kmetice so za¬
prle živino v hleve, in so oblekle mladega pas¬
tirja, in so mu rekle, ko je nove hlače, srajco
suknjo in škornje dobil, da se gre lahko ženiti.

In on? Ah kako so se po celi vasi smejali!
Ko je Martinko z malimi otroci in z Joškam v
šolo prišel! gospod učitelj ni hotel Martinka vpi¬
sati je dejal, otroci ga bodo preveč zasramovali.
Ali ko ga je poskusil je videl da že veliko črk
pisati in brati zna, mu je rad dovolil, da tudi
sme v šolo priti. Potem je učitelj večkrat pra¬
vil, da še takega učenca, kakor je Martinko še
ni nikoli imel. Martinko se tudi ni nič zmenil,

41

če soga nekateri prevzetni otroci zasramovali
in so na cesti: „ Neumnež, neumnež! 4 ' za njim
klicali, in če je snežilo, so ga brez nehanja ke¬
pali. On je le šel svojo pot, kakor da nebi nič
videl ali slišal. V eno staro suknjico oblečen
sedel je tiho in mirno na zadnjem prostoru. Po¬
tem ga je gospod učitelj že višje prestavil, pa
preden je zima pretekla, je sedel že med tistimi,
ki so katekizem, pesmi, in zgodbe sv. pisma na
pamet znali.

„0, če bi vi vsi taki učenci bili, kakor je
Martinko bi bilo veselje vaš učitelj biti, med tem
časom ko se vi tepete in prepirate, naredi on
svojo nalogo,“ rekel je večkrat učitelj. Tudi ga
je zavoljo tega ljubil, ker je reden in postrežljiv
bil. Martinko in Joško sta bila zmiraj ta prva
v šoli in če ni bilo pometeno je on pomel, okna
odprl, prah obrisal, učiteljevo mizo pospravil,
vrč vode prinesel, potem je svojo nalogo prebral
in potem je manjšim pomagal če so ga prosili.
Tudi majhni otroci so ga ljubili, in so ga radi
poslušali ko njim je od gospoda Jezusa razlagal,
kako je on za nas umrl in kar so se ravno v
zgodbah svetega pisma učili. Tako jih je krat¬
kočasil, dokler se ni šola začela, da niso po
klopeh skakali in prah delali. On si je dobro
zapomnil, kaj je enkrat učitelj rekel: „Otroci,
ta prah, ki ga vi pred šolo naredite me bo umo¬
ril. 44  Časih ga niso hoteli otroci pazljivo po¬
slušati, če jih je krščanski nauk učil, ali on si
je znal pomagati njim je pa razlagal, kako pti¬
čice v gosdih gnezdice pletejo, kako veverice po
drevju skačejo, in kako strašne velike kače je

42

on v gozdu videl, pa kako je Bundaš za zajci :
skakal. Ko je učitelj v šolo prišel jih je najdel ]
da so vsi kraj Martinko stali in ga poslušali
tiho kakor duhovi, ali so se pa smejali da je :
bilo veselje. Resnično tako pridnega in hvalež- j
nega učenca, ko Martinko, še ni bilo v Raševem. j
Pa Martinko tudi ni bila malenkost v šolo ho- i
diti, in dva človeka prerediti ker ni kmeticam
kakor prejšnje leto stregel so mu samo opoldan j
jesti dale. Dokler sta dečka živeža imela, kar
je Joško v jeseni nabral in kar je Martinko za
metle in za jerbasčke izkupil je še dobro šlo, j
ali kaj pa potem!

Martinko je dostikrat v sredo ali v soboto
zvečer vse popokane prste imel, tako pridno je
plel, ali je pa z Joškom drva žagal in sekal za
kmetice. Bog je za dečka skrbel, da nista stra¬
dala. Martinko se je celo hvalil, da še nobeno i
zimo ni toliko toplote užil kakor ta čas. V šoli
je tako. zjutraj zakurjeno, in midva nosiva za ’
naju iz hoste toliko suhega dračja, ki ga nama
je gozdar podaril, domu, da bova lahko do spom¬
ladi za dosti imela.

Tisto leto se Martinko ni posebno veselil, da
je spomlad zgodaj prišla. Nekaj, ker ni mogel
več v šolo, nekaj pa ker ni mogel več v cerkev
iti. Ko je v jeseni prvikrat v cerkev šel, ni
vedel kam bi bil gledal. Bilo je ravno na za¬
hvalno nedeljo. Na altarju so sveče gorele, org- :
lje so te razlegale, ljudje so peti. Gospod žup¬
nik je pridigal, da se v prejšnih časih niso smeli
ljudje shajati. Bogu služiti in božjo besedo brati.
Potem so šele dovoljenje dobili tisto božjo hišo

43

zidati. Zato moramo posebno Boga zahvaliti.
Ce ravno je Bog povsod pričajoč in ljudi povsod
vidi i sliši, je vendar dobro da se ljudje v cer¬
kvi zbirajo, in v miru Boga molijo in hvalijo.
Tukaj lahko gospodu Jezusu vse potožijo in ga
za pomoč prosijo. Potem je gospod župnik opo¬
mnil, kako je ljubi Bog tisto leto polje in sadje

blagoslovil. Martinko bi bil najrajši na ves glas
Boga hvalil. Ko je k sklepu darovanje bilo je
vse krajeerje iz mošnjioe izsul akoravno si je
zato marsikaj hotel kupili. Od tega dne ni no¬
beno nedeljo več doma ostal. Pa k drugim mla-
denčam na kor ni hotel iti, ker je zapazil, da so
se prepirali, in nespodobno obnašali in šepetali.
On se je z Joškam najrajši na beraško klop pri
stopnjicah vsedel, tukaj ju ni nihče motil, tukaj

44

sta s pobožnostjo poslušala, ka je župnik pridi- j
gal, in sta tudi pela, če je bila kaka znana pe¬
sem. Žene so se večkrat na Martinka ozirale, ]
ker je pel kakor zvonček, ja kakor godba v raju
lepo in gladko. On je Bogu hvalo pel iz celega ’
srca. Bilo je veseljo gledati ko sta dečka sna¬
žna in čedna mirno skupaj v cerkev šla in sta
se tiho na klop vsedla. Nju bo manjkalo če ne
bosta več prišla.

Zopet je prišla spomlad. Martinkov naj lepši
čas je šel h koncu. Pa s spomladjo je tudi en
popotnik v vas prišel. En tuji mož, ki je sv. i
pismo in vsakovrstne lepe knjige na prodaj imel. 3
Ko je skozi vas šel je tudi v pastirsko kočico -
prišel. Ker je videl, da sta dečka sama, se je J
pri njiju nekoliko vsedel. Ona dva sta mu ne
kaj kruha ponudila, ki sta ga včeraj od ene žene
dobila. On je pa dečkoma vse svoje knjige s
vsakovrstnimi podobami razkazal; in ko je videl
kako rad bi Martinko eno knjigo sv. pisma nove
zaveza imel, da bi jo lahko seboj na pašo vzel,
pa da nima denarjev, da bi si jo kupil mu je eno j
podaril, in še vsakemu eno podobico. Na Mar-
tinkovi podobici jo bilo nebo z belim gobobčkom,
ki je v kljunčku pismice nesel; in gori je bilo
z zlatimi čerkami zapisano: „Jaz tiste ljubim,
kie mene ljubijo in kateri me zgodaj iščejo me
najdejo. 1 ' Na Joškovi podobici je bil venec iz
poljskih cvetlic in notri je stalo: „Moj sin daj
mi tvoje srce!“ Martinko se ni mogel nikoli za¬
dosti nagledati teh podobic in dosti brati teh
prisrčnih lepih besedi.

45

„Kaj ne? 14  dejal je ptujcn, „to pomeni da Je¬
zus mene ljubi, in če ga bom pridno iskal ga
bom našel, in On zahteva od nas da mu mi
damo naše srce?“

Dolgo časa je še ptujec z dečkoma govoril
in komaj njima je na vsa vprašanja odgovoril.
Martinko je veliko od Jezusa in od onega sveta
in od večnega živiljenja zvedel.

Tri dni je še tujec v vasi ostal, in je vsaki
večer dečka obiskal in ko je na dalje potoval
je bila ravno sobota. Martinko mu je pomagal
do mesta knjige nesti. Če so se mu ravno rame
pod težoj šebile, tak je bil bolj vesel, da je smel
enkrat sv. pismo nesti, kako če bi mu bil kedi
pol sveta dal. Njemu ni bilo pretežko.

„Popotujte z Bogem, ljubi prijatelj!“ mu je
Martinko voščil, „gospod Jezus naj vam poma¬
ga da bi vse prodali. Da bi le veliko ljudi
sv. pismo kupili in brali da ne bojo brez Boga
na svetu živeli!“

„Ja Bog daj moj ljubi sin! u  Le zvesto za¬
sleduj gospodu Jezusu, dokler bo zopet prišel,
da se bova potem pred ^njegovim obličjem vi-
dila in večno veselila! Še eno Martinko, če ti
bo na svetu slabo šlo, tolaži se s temi besedami,
ki jih je Jezus rekel: V mojega Očeta hiši je
veliko stanovanj. Jaz grem vam prebivaližče
pripravljat. In če jaz grem vam stanovanje
pripravljat tak bom zopet prišel in Vas bom
k meni vzel, da boste pri meni vekomaj!“

Martinko mu je obljubil, da si bo vse dobro
zapomnil. Ko ga je pa popotnik za njegovo pot
hotel plačati, se je skoraj začel jokati:

46

..Toliko lepega in dobrega ste me učili, sveto .
knjigo in take lepe podobice ste nama darovali
in jaz vam nebi nič pomagal?

Popotnik ga je objel, in mu je ljubeznjivo
v njegove črne oči pogledal, te ga na čelo po- j
ljubil kakor oče svojego najljubšega sina. Tako !
sta se ločila.

Martinko je še dolgo na kupu kamenja sedel,
in je za popotnikam gledal, ko je po cesti dalje
šel. On si je mislil, da nebeški Oče ga bo ra- !
vno tako enkrat objel in na prsi potegnil, kakor
ta popotnik. Sedaj je čutil kako dobro se mu
bo tam godilo.

& ❖

❖

Cvetlice cvetijo, solnce svetli
Zlata spomlad k nam prihiti:

Tudi v temnih gozdih ve vse zbudi

Ptičice pojejo žvrgole

Po svetu razlega se krog in krog,

O bodi zahvaljen večni Bog!

Kmetje so se veselili, da je živina zopet na
pašo šla. Ker krma in hrana za živino je bila
že proč. Martinko se je stem tolažil de bo ljub¬
ljene gozde zopet videl; samo to ga je silno
skrbelo kaj bo za Joška. Iz šole ga ne bi bil rad
pred skušnjo vzel, ali kaj do ga bo pa preživil,
če ne bo z njim na pašo gnala, V nedeljo po¬
poldan je zunaj pred vrati stal in premišljeval:
„Kam je neki ljubi Bog toliko snega in ledu
spravil! Pred kratkim časom so pred najno ko¬
či-co celi hribi snega stali, zdaj zelena livada
cvete. In doli na travniku so dečki ledeno ce-

47

sto vdelali in zdaj pa kuglje mečejo, in kričijo da
se po hribu razlega. “

Martinko je bil tako zamišljen, da ni zapazil,
da je županja zraven njega stala, dokler ga ni
ogovorila.

„Jaz grem k sosedi,“ je med drugim pogo¬
vorom rekla, no Martinko to ti moram reči, ti
si pa res res vse hvale vreden, da si čez zimo
tako lepo za Joška skrbel, njegova mati te bo
na onem svetu zato blagoslavila. Ker je pa
kakor ti, tudi rada vidila, da je njen Joško v šolo
hodil, smo se me žene zmenile, da bomo me po
leti za njega skrbele, da bo do izkušnje v šolo
šel. En teden bo pri nas jedel, en teden pri
Mlinarici, en teden pri H ud ec. u

Martinko ni vedel kako bi se bil zahvalil.

„Bog Vam naj tisočkrat povrne!“ je rekel.

Zdaj je bil naenkrat skrbi rešen. Tisti po¬
nedeljek ni bilo v celi vasi srečnejšega človeka
kakor Martinko. Joško mu je pomagal živino
skoraj do gozda gnati, Martinko je milo za njim
gledal, ko je v šolo tekel. In kakor veter, pri¬
hitel je Joško popoldan zopet k Martinku na pašo.
Martinko moje nekaj kruha in zelenjave od pol¬
dan prihranil. Joško si ni dal dvakrat reči.

Kmetice so besedo držale, in so Joška do
izkušnje preživele. Obožala ni zavolj tega no¬
bena; ker če kdo kaj dobrega stori, to mu Bog
obilno povrne.

„Martinko ali ti ni v gozdih brez Joška dolgi
čas?“ soga kmetice ena za drugo vprašale. Ali
Martinko ni imel čas na samoto misliti. Preden
je svojo čredo oskrbel potem je krave razgnal

48

če so se bodle, in ko se je živina mirno pasla,
vzel sveto pismo iz žepa ter je en par vrstic
bral, ker rako hitro kakor Joško ni znal brati,
ali kar je bral, je potom pridelu premišljeval,
in vsaki dan je kaj novega najdel. Enkrat je
bral, da za gospod Jezusa ko je rojen bil nikjer
ni bilo prostora kakor v enem hlevu. Zelo ga
je žalostilo, da je gospod Jezus sin Božji moral
na slami v hlevu ležati, ravno tako kakor on
nekdaj pri županji.

Za to se mu je posebno dopadlo, ko je zapi¬
sano najdel, da je gospod Jezus ko je bil 12. let
star prvikrat popotoval daleč v tempelj, ker
v Nazaretu, kjer so stanovali, ni bilo hiše božje.
Ker je pa v Jerazalemu veliko ljndi bilo so ga
izgubili, in so ga tri dni povsod iskali. Že se
je Martinko od strahu tresel da ga znabiti niso
našli. Ali kašno veselje! našli so ga v tempelju!
Zakaj ga pa niso precej v tempeljnu iskali, to
so vendar mogli vedeti, da je notri. Večkrat
je Martinko na to potovanje mislil. Če je gos¬
pod Jezus tako daleč potoval, je gotovo po poti
cvetlice bral, in če so čez gozde potovali, so se
gotovo tudi v senco vsedli in se počili. On si
je predstavljal, ravno kakor da bi Jezus tam
mimo njega šel, in čez Brezovko, čez Kaševo in
potem daleč, daleč naprej.

Tako je Martinko zmiraj kaj premišljeval, in
če mu je ravno poljubilo, je zapel, da je po
gozdih odmevalo.

Ko je enkrat pel: Kje ti stanuješ Jezus ljub¬
ljeni. Kje tebe najdem in tvoj mir zaželjeni?
se je razlegalo čez hribe kakor da bi hotel eden

49

gozd dragemu peti, da bi Jezus, po katerem se
je Martinko tako silno želel, gotovo slišal. Mar-
tinku se je zdelo, da mu gozdovi pomagajo peti,
ker so od njegovega glasa odmevali. On je nehal
peti ter je rekel: „Jaz že vem, kje ti stanuješ,
moj gospod Jezus, samo če te bom jaz kmali
videl! Jaz tudi vem, da boš zopet prišel, ali ke-
daj boš prišel, zvečer ali zjutraj ?“

„ Zjutraj,'" odgovorili so gozdovi praznično, in
še enkrat: „Zjutraj.“

„ Ali boš ti gotovo prišel, čisto gotovo ?“ rekel
je Martinko smehljaje in gozd je čisto na rahlo
odgovoril „ gotovo

❖ ❖

❖

Tisto leto ni Martinko ob nedeljah več korbic
plel: ..Živino moram pasti, ker mi ljudje rečejo
in tudi zavoljo živine,“ je rekel k Jošku, „če bi
pa korbice plel, bi jih pa svojevoljno in bi Bo¬
ga razžalil, če ravno v cerkev ne morem, bom
pa v gozdih nedeljo posvečeval, gospod Jezus
me tudi tukaj sliši. “

In ko so ga kmetice tako čedno oblečnega
vidile, so mu očitale, da si bo obleko raztrgal.

„Tetica, saj je tudi v gozdih nedelja,“ je
rekel k neki kmetici.

„Ja, ja, pa te živa duša ne vidi!“

., Bog me pa vidi, tetica, in od tega časa ko
vem, da je zapovedal nedeljo praznovati, mu ne
morem v zamazanih capah več nečast delati.“

Kmetica je previdila, da ima deček prav in
včasih, ko je v nedeljo hotela umazano obleko

4

50

obleči, spomnila sc je njegovih besedi, in se je
oblekla rajši snažno.

Na drugi strani vasi je stara mlinarica umrla
in je Martinku volnato ruto sporočila; ni bila
več nova, pa Martinku se je posebno dopadla,
ker so bili na njej venci in cvetlice. Martinko
jo je vzel zmiraj seboj na pašo, in jo je na pe¬
čino pogrnil, je sv. pismo gor položil, da je bilo
videti kakor altar. Tukaj je molil, prepeval,
bral, tako je vsako nedeljo predpoldan sam
praznoval, in popoldan z Joškom.

Ko je v jeseni izkušnja minila, sta dečka
zopet tako živela, kakor prešnje leto. Skupaj
sta šibe rezala, Martinko je korbice plel, in Joško
če ni ravno na živino paziti moral, je iskal ja¬
gode ali gobe, maline, kopinšnice, ali kar je ra¬
vno zrelo bilo, ter je na prodaj nesel. Skoraj
dva tedna je za enim gospodom ročni kovčeg
nosil, ker je v gozdih meril. Joško je pri
njem prav dobro imel in je potem od njega
dva nova srebrna goldinarja dobil. Dečka sta
jih shranila k drugim shranjenim denarjem, in
mu je ena kmetica novo obleko za nje kupila
in dala škornje popraviti. Kakšno veselje sta
imela, to ni za popisati. In kdo jih je vidil,
se je z njima veselil. Se celo Bundaš si je svo¬
jega dobrega tovarša Joška natančno porohal,
in dobro pogledal, ravno tako, kakor da bi se
še le na njega v novi obleki navaditi mogel.
Joško je zares bil prijazen deček.

Enkrat v nedeljo je Martinko odprl knjigo
nove zaveze ravno na konci. Bral je napis
„21. Poglavje 14  in spodaj „Janez je videl novo

51

K- zemljo in nova nebesa,“ Martinko je čisto ru-
■ deč postal od veselja, to je ravno bilo, kar je'
že tako dolgo iskal, in kar si je tako srčno
• želel. Ja tisti ptujec, ki ga je ta izrek učil:
••Bog' je tako svet ljubil da je svojega edinega
sina za nas dal", mu je pravil od nove zemlje
in od novih nebes, da to stoji na konci v novi
zavezi zapisano. Sedaj ni mogel Martinko ne¬
hati brati, eno celo poglavje in še drugega po¬
lovico je bral.

O kakšna krasota na tisti novi zemlji! On
si ni zastonj zmiraj mislil, kjer Bog stanuje in
kamor ljudi jemlje, tam mora svet veliko lepši
biti. Potem je bral od enega velikega mesta
v tisti deželi, ki je iz samega žlahtnega kamenja
sezidano, in tisto mesto ima dvanajst vrat, vsake-
vrate iz enega velikega drazega kamna, in ceste
so iz čistega zlata, In črez sredi mesta teče
potok in na strani tistega rastejo drevesa, ki
dvanajstkrat v letu sadje nosijo. In v tistem
mestu ni nobene cerkve, ker Bog sam gre skozi
mesto in govori z ljudmi. In tamkaj ima gos¬
pod Jezus svoj zlati prestel, in je Kralj čez tiste
ljudi, ki jih Bog k sebi jemlje. Oni: tam hodijo
in ga od obličja do obličja gledajo in mu služijo.
On bo pri njih stanovai in oni pri njem celo
večnost. O kakšna krasota!

Martinko je proti nebesom pogledal, preko
Brecovskiga brega, ko so se oblaki vzdigovali
in jih je solnce obsvetilo, in so se svetili, kakor
zlate vrate k novi zemlji in k prelepemu mestu.
Martinko je tudi v svetem pismu bral, da v tisto
mesto samo tisti ljudje pridejo, ki so v bukvah

1 *

življenja zapisani. Precej ga je velika žalost
popadla. „Kdo ve, če sem tudi jaz zraven?“
Na kolena je padel in presrčno molil: „Gospod
Jezus, ti si rekel da nam boš vse dal kar te
prosimo, zato te prelepo prosim, poglej precej
v tvoje bukve življenja, če si me že notri za¬
pisal, ali če me še-nisi, te lepo prosim zapiši
moje ime: „Martin“ in kako se je moj oče pisal.
Ti to gotovo veš, da ko bodo tvoji angelji ljudi
k vstajenju klicali, da ne bo kakšna pomota.
Martinov je v Baševem zadosti in jaz nebi vedel,
kako bi še oglasil. In jaz čem vendar k tebi
priti in tebi tam večno služiti, zato ker tudi ti
mene ljubiš, in si tudi za mene umrl!“

„Amen,“ odgovorilo so gozdovi praznično in
Martinko je za gotovo verjel, da je njegovo ime
že zapisano, in da ima za gotovo pravico in bo
gotovo v tisto mesto prišel, kjer so vrate iz dra¬
gocenega kamenja in ceste iz čistega zlata. Vsaki
dan je Martinko premišljeval, kako gospod Jezus
pri potoku gor in dol pod cvetečimi drevesi hodi,
in kako mu angelji igrajo in kako skozi vrata
ljudje iz celega sveta dohajajo in mu služijo.

„Ah,“ kako se Martinko veselil. .,Ah kako
mi bo šlo, kedar bom tudi jaz tje prišel! Če
me bo precej vidil in spoznal? Jaz ga bom
precej spoznal, ker On bo najlepši izmed vseh
in bo krono nosil. “

„Nič se ne boj!“ tolažil je Joška, ker je bil
zelo prestrašen, ker se je kuhinja začela sama
od sebe podirati, „ midva tak ne bova dolgo tu¬
kaj stanovala. Gospod Jezus je šel nam stano¬
vanje pripravljati tam v Njegovem lepem mestu.

53

Če ne bi za oba stanovanje imel, tak te bom'
jaz zopet k meni vzel, in bova tam zopet sku¬
paj stanovala, kakor tukaj.“

Ko se je stena v kuhinja podrla, sta bila
dečka ravno v gozdu. Se v izbo nista mogla.
Ljudje so se bali, da se bo cela kočica na nja
podrla, in so njima svetovali, naj rajši zunaj
v parni spita. Ona dva sta ubogala in sta zu¬
naj spala, in Bundaš pri njima.

Tisto leto je bilo deževno, in Martinko je dosti
trpel. Moral je paziti, da živina mokre trave
preveč ne je, in lačne tudi ni smel domu gnati.

In tisto leto je tudi več ovc imel in so mu
zmiraj bežale. Bilo je dobro da jih je Joško^
tako dobro prešteti znal, drugači bi jih bila do¬
stikrat premalo domu prignala.

Keki večer so Joška predolgo pri gozdarju
obdržali, in so ga z enim pismom v vas poslali.
Martinko je moral sam čredo domu gnati. Dva¬
krat, ttikrat je ovce preštel, če so vse skupaj..
Po poti je premišljeval, kako je danes živina
poredna bila in kako se je moral mučiti z njo,
da ni mogel več ko dve vrstici iz sv. pisma
brati. In eno vrstico ni razumel: „Človekov
sin je prišel iskat in izveiičat, kar je bilo izgu-
bljenegač „Kaj je neki gospod Jezus iskal,
ljudi? In če ljudi, zakaj jih je pa iskal? Oh če
bi mi kdo to razložiti mogel!“

V take misli utopljen, prišel je s svojo čredo
v vas. Vsaka kmetica je svojo živino odgnala,,
— ene ovce je pa manjkalo, in ravno mlinaričine.

54

„Ti .. .... . . . Tepec! 11  klela je jezna žena in
ga je zelo zmirjala, vse mu je rekla, kar ji je
na jezik prišlo. „To je zahvala, da sem tvojga
Joška tako dolgo preredila! Kdo ve, kaj sta
hudobneža na paši uganjala in jaz imam škodo!“
— Strašno brezbožno ga je zmirjala..

Martinko je stal dalj časa, kakor otrpnjen;
bilo mu je zelo žal, da je mlinarico razžalil, pa
Se bolj, da je ovčico izgubil. Kaj bo revče
samo začelo, čisto samo!

Martinko se je obrnil in je proti gozdu tekel,
kar so ga noge nesle. Naenkrat je mesec gori
šel, ravno kakor veliki krožnik. Njemu se je
zdelo kakor da bi mu mesec pravil: „Le bodi

potolažen Martinko, jaz ti bom že pomagal, le
išči, jaz ti bom že svetil!“

Žalost za izgubljeno ovčico dala je Martinko
moč. Tekel je kar je mogel, in ni obstal dokler
ni do gozda prišel in čisto skozi spoten bil. Tu¬
kaj .je nekoliko časa na zemlji obležal, dokler
se mu ni srce pomirilo. Potem je začel klicati
na ves glas: „Majhno pridi, pridi, majhno kje
pa si!“ Dolgo, dolgo je klical — ali zastonj,
vse je bilo tiho. In zopet je začel klicati v veli¬
kem strahu in s solznimi očmi. —

In slednjič je iz daljave zaslišal žalostno
meketanje: „Me, e, e!“

„Ovčica, moja ovčica!" je veselo zaklical in
trenotkoma letel je čez trnje, goščavo, črez gra¬
bne, prek potoka, črez pečine, prek drevja, prek
korenin. Tam je padel, tu se je zbodel v bose
noge— ali tega vsega ni pazil. On je le iskal
iti klical dokler je ni našel, ali kje? Mesec je
posijal v tisti kraj, globoko, globoko med peči¬
nami in grmovjem je ležala ovčica, ker se ji je
volna v trnje zamotala, se ni mogla iztrgati, še
manj pa gori prikobacati. Če ne bo po njo šel,
bo morala konec storiti.

Martinko je obstal, in notranji glas mu je
rekel: „ Človekov sin je prišel iskat in izveličat,
kar je bilo izgubljenega, “ Ah zdaj še le je ra¬
zumel tiste vrstice. Ravno tako kakor ta ovčica
ne bi nikoli mogla iz brezna priti iz lastne mo¬
či, tako tudi hudobni grešni ljudje ne bi mogli
v nebesa priti. Ovčico drži trnje, a ljudi grehi
in hudobnost držijo, in hudi duh in smrt. Zato
je gospod Jezus prišel in je prijazno vabil in

56

klical in katera ovca je na njegov glas slušala,
jo je iskal in našel in domov nesel. „Tudi mene
je našel, tudi mene nese domov, tudi mene!“ —
Sedaj je Martinko te vrstice razumel.

Sedaj se je popustil po pečini k ovčici v glo¬
bočino. Ali o groza! Naenkrat se mu je kamen
spod nog spodmaknil. In da ni na ovčico padel
in jo ubil, držal se je samo z rokama ali tudi
ta kamen se je odkrhnil, ki ga je z desno roko
držal.

„In če mi ta pečina pod levo roko izpodleti,
mi bo gotovo ovčico ubila,“ si je mislil. In
v strahu za ovčico je tudi levo roko izpustil.
Naenkrat pa mu je v ušesih zazvonilo in bilo
mu je vse črno pred očmi, potem — je bilo vse
tiho. Kako dolgo, tega Martinko ni vedel.

Naenkrat je nekaj toplega na obrazu čutil
in slišal je posebno žalostni glas, in je zapazil
da Bundaš cvili. On je tudi neki drugi glas
slišal, in je vse svoje moči napel in je komaj
oči odprl.

„Kje pa sem'?“

Prek njegovega, života je stal Bundaš, zraven
njega v trnji je ležala ovčica, ter je mirno pre¬
življala. Na nebu zo zvezde ugasnile ena za
drugo, danilo se je že, in gori na pečini je Joško
klečal, ter britko jokal. Sedaj se je Martinko
spomnil, kaj se je zgodilo.

„Jaz sem v brezno padel,“ je sam pri sebi
rekel, in če bi se bil ubil, bi bilo ravno tako,
kakor pri gospodu Jezusu. Tudi On je iskal in
našel, in slednjič umrl. On je moral za svoje
ovčice umreti. In kakor sem se jaz zbudil, ra-

vno tako' se je On na tretji dan zbudil, in zdaj
zamore On svoje ovčice z pogubljenja rešiti in
k sebi vzeti, kakor jaz to ovčico. u

Če ne bi bil Joško na pečini klečal in se jo¬
kal, bi bil Martinko zopet zaspal. Taka dremota
ga je posilila; ali po vsej sili je vstal in z ve¬
liko težavo je ovčico na pečino nesel. Joško
mu je pripovedoval, da ni mogel zaspati, in kako
ga je z Bundašom iskal in našel, ker se nista
mogla prej pomiriti.

Z veliko težo je Martinko v vas prišel, saj
od včeraj opoldan ni nič jedel, in čez moči se
je trudil, v brezno padel in notri obležal, da je
jutranja rosa na njega padla.

In vseeno ne bi bil dal za celi svet tega
veselja, da je mlinarici zdravo in živo ovčico
nazaj prinesel. O kako se.bo veselila! — Ali
namesto, da bi se mu bila zahvalila, ga je še
enkrat okregala, in tudi druge žene so bile ne¬
voljne, da je tako pozno po živino prišel, in so
mu grozile, da kaj tacega ne sme nikoli več
storiti. To si je ubogi deček tako k srcu vzel,
da še v celem živiljenju ni bil tako žalosten,
kakor tisti dan. Težko je iz gozda domu prišel,
pa še stokrat težje je nazaj v gozd šel. Tam
je pustil Joška z Bundašom živino pasti, sam se
je pa na pečino vlegel. O če bi bila mlinarica
zdaj njegovo žalostno obličje vidila, bi bila ob¬
žalovala, da mu je njegovega očeta in mater
sponašala, in mu je očitala, da je tujec, da ne
sliši k njim in da jim le škodo dela.

58

Zastonj se je Joško trudil Martinka utolažiti
in razveseliti. Tudi peti ni več mogel in če mu
je Joško kaj naprej bral, je poslušal, ali raz-
govarjal se ni o tem, kakor poprej. Tako je
šlo drugi in tretji dan.

V nedeljo je Martinko Jošku dovolil, da je
z njim na pašo šel. In ko sta hotela brati, so
se ravno tam bukve odprle, ko je bilo zapi¬
sano, kako so Judje Jezusa kamnati hoteli, ker
je v saboto bolnega človeka ozdravil. Sedaj
je Martinko globoko vzdihnil: „Tebe ljubi Je¬
zus so hoteli umoriti, ker si človeka ozdravil
in od smrti rešil, in mene so samo skregali, če
sem glih ovčico prinesel, in še tega nisem mogel
pozabiti! Ja, tudi jaz odpustim mlinarici ravno
tako, kakor si ti odpustil. “

Martinko se je začel britko jokati, in ko se
je izjokal, bil je zopet ta stari. Na živino je še
bolj pazil in proti Jošku je bil čez vse dober.
Ljudi je prijazno pozdravljal in se smehljal, ka¬
kor poprej. Samo nekaj se je spremenilo. Mar¬
tinko ni mogel na nobeno drevo več plezati, tudi
na pečino le z veliko težavo, in če je živino v
gozde gnal, se je trikrat po poti počinil. Jedel
ni skoroj nič, le vodo je pil. Njegov obraz je
bil, kakor da ne bi solnce nikoli nanj sijalo; le
oči so se mu svetile kakor dve zvezdi.

Tisto leto sta mogla prej pašnike zapustiti.
Joško se je veselil: „ Midva bova zopet skupaj
v šolo hodila in gospod učitelj bojo naju v eno
klop djali, ker ti že vsakovrstne reči znaš.“

Ko sta zadnikrat v gozdu na paši bila,
pustil je Martinko Jošku živino skupaj zgrniti,

59

on sam je pa na pečini stal, kjer je bil mnogo
ur sam preživel premisi je vaje: Ali je zmiraj vse
tako bilo? — In če ne, kdo je vse naredil? —•
Kje pa stanuje Bog — in kam jemlje ljudi, ke-
dar umrjejo?

Danes tega več ne vpraša, danes že vse ve.
Tudi to, da je enkrat čas bil, da nič na sveti
ni bilo. In tudi, da zemlja zmiraj ni bila, le
Bog sam. In da je tisti Bog vse v šestih dneh
ustvaril. V nebesih stanuje in zemljo je ljudem
dal. In ljudje so bili hudobni in brezbožni in
so se od njega obrnili. Bog jih je j)a tako lju¬
bil, da je svojega edinorojenega sina na svet
poslal, da vsi ki na njega verujejo, ne bodo po¬
gubljeni, ampak imajo večno življenje. Njegov
ljubi sin je prišel na svet iskat in zveličat, kar
je bilo izgubljenega. Na križu je za svoje ov¬
čice umrl, in tako jih je od večnega pogubljenja
odrešil. Potem je od smrti vstal, in je zopet šel
k svojemu Nebeškemu Očetu. Tamkaj je dal
eno mesto zidati, ki mu ni na svetu ednakega.
In nekdaj bo za vsakega stanovanje gotovo, in
ko bo vse svoje ovčice po imenu v bukve živ¬
ljenja zapisal, potem bo zopet prišel in bo vse
k sebi vzel, da se- bomo vsi pri njem večno
veselili. Martinko je tudi vedel, da je res, kar
ena pesem pravi:

Če Vi hočete k meni priti,

Morate mi že na svetu služiti! —

ker kdor hoče v nebesih Jezusu služiti, ta mora
že na zemlji začeti. Martinko, je presrčno Boga
hvalil, da mu je dal vse vedeti in spoznati, in

60

da ni nobenemu človeku treba v krščanski de¬
želi brez Boga živeti, da lahko vsaki vse od
njega izve, če le hoče. Kdo le gospoda Boga
prosi, temu bo skozi ljudi ali skozi sv. pismo
kazal, kar od nas zahteva, in mu bo pravo pot
pokazal.

Potem se je Martinko po gozdih oziral, po
krasnem svetu. Po dolinah je megla ležala, in
po gozdih je solnce sijalo, in je Martinka na lici
poljubovalo. Solnce ga je danes zadnjikrat v
jeseni v gozdu videlo, in do spomladi je še dol¬
go. Rumeno, rudeče in črno listje je na zemljo
padalo in po gozdih je tako žalostno donelo, ka¬
kor da bi kakega visokega gospoda k pogrebu
nesli. Zdelo se mu je, da mu vsako peresce
kliče: , „Lahko noč, Martinko! mi te ne bomo
nikoli več videli!“

Ko se je Martinko od gozda ločil, mu je bik>
tako tesno pri srcu, da še nikoli ne tako. Roke
je razprl, kakor bi celi svet hotel objeti, in solze
so se mu vlile iz oči.

„Z Bogom, srečno!“

Potem je šel doli k čredi, in ko sta domov
gnala, se je zmiraj nazaj oziral, tako dolgo, do¬
kler je videl še grmovje.

Ko sta živino oskrbela, sta šla domov. Mar-
tinko ni hotel večerjati; čeravno jima je dala
županja dva lepa dobra štruklja. Prosil je Još¬
ka, naj mu rajši še enkrat bere, kar sta v gozdui
skupaj brala, ko je gospod Jezus rekel: ..Kdor
k Meni pride, ne bo nikoli lačen, in kdor v Mene

veruje, ga ne bo nikoli žejalo. Kdor božjega
sina vidi, in v Njega veruje, ta ima večno živ¬
ljenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.“
Potem sta molila, in se vlegla spat. Mar-
tinko je samo dremal. Bila je zelo mrzla noč.
Kjer je le kakšna cvetličica stala, je morala
zmrzniti. Mesec je na nju svetil, ko sta v parni
ležala, in zvezde so lesketale kakor zlata pičice
na nebu. Bilo je zelo mrzlo!

Naenkrat se je Martinko zdramil, ker ga je
zelo zeblo. Dečka sta skupaj ležala odeta z Još¬
kovo odejo, in Joško je kašljal v spanju. „Aha
menda ga zebe,“ mislil si je Martinko, „odeja je
premajhna za oba, naj jo rajši ima sam. Jaz
bom že tako čez noč prestal. “

Martinko je tovariša dobro v odejo zakopal,
on se je pa pod svoj stari plašč skrčil. Bilo mu
je ravno tako, kakor da ne bi nič na sebi imel.

Začela ga je zima tresti, da so mu zobje kle¬
petali, in bodio ga je po celem životu v prsih,
na strani, in v hrbtu tako zelo, da ni vedel, kaj
bi začel.

„Joško!“ je klical iz cele moči, ali nobenega
glasa ni mogel iz grla. spraviti, „lepo te prosim,
odeni me z odejo, meni je tako slabo!“

Joško ga pa ni slišal; on je le spal in spal.
„On spi, gospod Jezus, ravno kakor tvoji
učenci, ko si jih najbolj potreboval v vrtu Ge-
cemani,“ je Martinko Gospodu tožil.

Tudi On je Jošku veliko dobrega storil, do¬
stikrat je zaradi njega lačen bil, ali zdaj on le
spi, in nič ne sliši, če ga Mariinko še tako lepo
kliče in milo prosi.

„A gospod Jezus, meni je tako silno slabo,
in nimam nikogar, da bi me odel, in sam se ne
morem v ec  ganiti. Prelepo te prosim, ne zapu¬
sti me, gospod Jezus, pomagaj ti meni/

Komaj je Martinko to izrekel, naenkrat so
mu bili vsi udje gorki in se je tako potil, kakor
da bi ga bil kdo z vode potegnil. Martinko je
oči zaprl ter je zaspal.

Bilo je ravno ob 11. uri predpolnoei. Nočni
čuvaj je ravno na rog zatrobil, in je hotel do¬
mu iti spat do 1. ure po polnoči. Ali nekaj ga
je šiloma k dečkoma vleklo pogledati, kako jima
gre. Dečka spita. Mnogokrat je Martinko Joška
okoli vrata držal, in sta tako skupaj spavala
smehljaje srečna in zadovoljna, kakor dva ce¬
sarjeviča v svilnatih posteljah, da njih je bilo
veselje pogledati.

Nočni čuvaj je notri šel. Mesec je dečka
obsijal, ko sta v parni ležala. Joško je ležal z
odejo prek ušes zavit, kakor da bi ga bila dobra
mama zavila. Martinko je nekoliko proč od
njega na strani ležal na goli slami skrčen z enim
starim plaščem odet. Čelo in lice mu je gorelo
kakor ogenj in oči so se mu svetile, kakor
zvezde na nebu.

„Martinko, ali ne spiš? Kako pa vidva le¬
žita? Joško ima celo odejo, ti si pa razodet/

Ali deček mu ni nič odgovoril; samo gledal
ga je in se smehljal. Nočni čuvaj je svoj plašč
slekel in je Martinka ž njim odel.

„Martinko, kaj ti pa je, zakaj pa nič ne go¬
voriš, ali me ne poznaš?“

J

68

Deček je z glavo zmajal ter rekel: „On bo
'zdaj kmalu prišel, jaz njega čakam.“

„Koga čakaš?“

„$ina Božjega! Zdaj pride po mene. Zdaj
že grem čez globoko vodo, da mi do prs sega,
ja že celo do srca. Ali jaz se nič ne bojim .“

,, Martin k o zbudi se! ti ne veš kaj govoriš.“■

Nočnega čuvaja so solze oblile. — Martinko
je z nekim drugim nepoznanim nevidnim govoril:

„Ali si prišel? Bodi mi srčno pozdravljen!
Ja ti me vodiš, kako dober si ti! Jaz se te ne
morem več držati, ker me vse boli ....  Ovčica
je tako globoko ležala, in jaz sem zavoljo nje
padel, in sem se tako močno pobil ....  In sem
bil še zato skregan! Pa nisem nič več jezen,
ker so mi bili vedno dobri, zelo dobri, če ravno
sem bil tujec ....  Gospod Bog naj jim povrne,

-da so me zredili, in tudi Joška so mi dali. Midva
sva si zmiraj dobra bila, ker sva se srčno lju¬
bila, pa s teboj še rajši grem. Jaz vem, da ti
pri meni stojiš, in tam te bom od obličja do
obličja gledal, kaj ne, gospod Jezus? Moj ljubi
gospod .Jezus ! u

Martinko se je smehljal in oči zatisnil.

Nočni čuvaj je hitro po svojo ženo-šel, in sta
ga v svojo hišico prenesla. In če je ravno noč
bila, so tudi druge žene prišle. Čuvaj je od okna
klicat šel: „Za božjo voljo pridite! Martinku se
je nekaj zgodilo/ 1

Ali Martinko ni nobene zmed njih spoznal,
še celo Joška ne, ki je zraven njega klečal in
se milo jokal ravno tako, kakor takrat na pe¬
čini; in s silo so ga morali proč spraviti, da so
do Martinka mogli.

Žene so vse mogoče poskusile.

„Če mu ne bo boljše, bomo jutri po zdravnika
poslali, “ je rekla mlinarica.

Med tem so mu zdravilne rože kuhale, in je
nekaj čaja popil, potem je toliko okrepčal, da
je okoli stoječe spoznal.

„Za vse se Vam prisrčno zahvalim. — Ali,“
rekel je z umirajočim glasom, jaz sem živel na
svetu brez Boga ....  in vi ste vse od njega ve¬
deli ....  in nobena izmed vas mi ni nikoli nič
povedala ....  in, u  rekel je žalostno dalje,
„Ve same živite kakor ne bi bilo Boga, in to ve¬
rujete, kar ni resnica ....  Ko bom jaz umrl, mi
ni treba denarja v rakev dajati za prevožnjo ....
gospod Jezus zastonj prepelja ....  in ne bojte

r

65

se, da vas bom jaz prišel nazaj strašiti, iz onega
sveta ....  je zelo daleč, tudi ne bi nazaj našel.“

Žene so dečka poslušale — „on govori, ka,
kor sv. pismo. “

„ Ne boj se, Martinko," rekel jd čuvaj, „ti ne
boš še zdaj umrl. To bo že prešlo kakor je pri¬
šlo, in ti boš dalje naše črede pasel.“

„Ja, in tako lepo obleko ti bomo dale nare¬
diti obljubile so žene, „in Joška si boš tudi
obdržal, in me mu bove tudi obleko kupile, in
vaju oba oskrbele. “

„Čez zimo bosta pri meni stanovala,“ rekla je
mlinarica, „da vaj tukaj ne bo zasipalo; in v
spomladi bomo vama hišico popravili, ali pa eno
novo naredili.“

„Meni je že tam stanovanje pripravljeno ....
in jaz se Vam zahvalim za vse dobrote! ....
lepo^ Vas prosim vzdignite me višje!"

Žene so ga vzdignile in so mu glavo višje
podložile.

„Spanec ga popada," rekla je čuvajeva žena,
„zaspal bo."

Z veliko težavo je oči odprl. Joško se je
k njemu na tla vrgel ter se britko jokal.

„Nič se ne jokaj,“ tolažil ga je Martinko, in
mu je svojo roko na glavo položil (drugo mu
je Bundaš lizal), „ne jokaj se; tako je Bog svet
ljubil, da je svojega edinega sina na svet poslal,
da vsi, ki v njega verujejo, ne bodo pogubljeni,
ampak imajo večno življenje ....  tudi ti

Zastonj so žene čakale, da bo Martinko še
več govoril. Oh je globoko vzdihnil, in je za¬
spal.

66

»Pustite ga,“ svetoval je nočni čuvaj, ,,dobro
je da spi, potem mu bo boljše.“

Ravno se je začelo daniti, čuvajeva žena
je dečka pogledala.

„Tetica!“ zavpila je proti ženi Hudec. »De¬
ček ne diha več D

Ah ja, tako se je spolnilo, kakor so gozdovi
prerokovali: gospod Jezus bo po Martinka v ju¬
tro prišel. Solnce ni zastonj od njega včeraj
vzelo slovo, nikoli več ga ne bo videlo!

❖ ‘j:

Ko so pred 15 leti Martinkovo mamico po¬
kopali, je šlo toliko ljudi za njo, kakor za eno
bogatinjo, ali tako lepi pogreb, kakor Martinkov,
niso prebivalci iz Raševega nikoli videli. Vse
deklice iz vasi so ga spremljale z venci na gla-
vih in v belih oblačilih. Vsi mladenči so ga
hoteli nesti. Gospod učitelj je s vsemi učenci
k pogrebu prišel. Ker je Martinko šolo tako v
časti imel, so tudi njemu čast skazali, kakor se
mu je spodobilo. Na rakev so mu venec iz sa¬
mega rožmarina spletli, in enega na križ. Za
rakvijo je Joško odkrit šel. Martinka so zraven
njegove matere pokopali. In ko je nočni čuvaj
jamo zasipal, so se mu solze vlile. Bil je ža¬
losten, da še nikoli ne tako.

»Naj ti bo zemljica lahka, Martinko!“

Spomlad bo prišla; livade bodo cvetle, in
gozdi zeleneli, in bojo na Martinka čakali, da
bi čredo iz Raševega na pašo prignal, ali za¬
stonj. On ne bo več prišel. On je odšel v dal-
njo deželo, kjer že Boga vidi in Gospoda Jezusa.

67

Sedaj se tamkaj izprehaja, kjer na drevesih dva¬
najstkrat v letu sadje dozori, tamkaj kjer več
smrti ni, ne revščine, ne bolečin, ampak samo
veselje, angeljsko petje in prijetne igro, in v ti¬
stem prelepem mestu kjer so vrata iz drazega
kamenja in ceste iz čistega zlata.

Prebivalci iz Raševega so Martinka pokopali
in ga objokavali, ker takega pastirja, ki bi bil
Boga tako prisrčno ljubil, in ljudi tako spošto¬
val, in za živino tako skrbel kakor Martinko,
takega niso nikoli več dobili.

Za Joška je skrbel liog.

Tiskarna v Diesdorfu, kraj Striegau v Šleziji.