7., 8. št. Julij, avgust 1920. Letnik XLIII. r 1 Cerkveni Glasbenik Glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani. |H| —^— Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 20K, — za dijake 12 K. ; Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, 1. nadstr. Lotimo se novih koralnih intonacij in napevov! Fr. Ferjančič. (Dalje.) Glede slovesnega načina prefacije, ki sem ga obravnaval zadnjič, bi še opozoril pevski zbor, da „amen" pri prefaciji se pravilno poje tako le: «/ A Z==~P {pilil a - men. Zlog „a" se torej kratko poudari, „men" pa decrescendo zategne. Tako sem slišal pri benediktincih v Sekovi, tako ima tudi Springer (gl. Musica Divina 1916 str. 4) in drugi. Vsekako se mi zdi to pravilneje, kakor pa ima n. pr. dr. Mathias v svojem »Epitome ex Editione Vaticana Gradualis Romani" str. 124*, kjer stoji že na prvem zlogu „a" četrtinka, torej v gorenji transpo-ziciji tako le: a - men. Ravno tako, kakor pri slovesnem načinu, se poje „amen'' tudi pri ferijalnem in slovesnejšem načinu prefacije, pri „Pater noster" in pred „Agnus Dei". 2.) Ferijalni način prefacije. V tem tonu se poje prefacija tedaj, kadar se tudi oracije morajo peti ferijalno, torej kadar je ,festum simplexu ali „de feria", zlasti pa pri vseh črnih petih mašah. Pri črnih mašah se je pela do predkratkim navadna ferijalna »praefatio communis". V najnovejšem času pa smo dobili za črne maše posebno prefacijo z jako pomenljivim besedilom. V melodičnem oziru je tudi pri tem tonu razlika med medicejskim in tradicionalnim koralom jako majhna, ali boljše rečeno, nanaša se le na nekatere notne vezave. Opozarjam na par takih malenkosti, ki jih v starih misalih lahko vsakdo sam popravi. Po medicejskim koralu je pel mašnik: Do-mi-nus vo - bis-cum. Sedaj pa odpade vezava na zlogu „bis", torej se mora peti tako-le : Do-mi-nus vo - bis-cum. Pevski zbor pa naj si zlasti zaznamuje razliko pri »Habemus ad Do-minum." Po medicejskem načinu namreč je pel tako-le: Ha-be-mus ad Do - mi - num. Sedaj pa mora peti tako-le: Ha-be-mus ad Do-mi-num. Kakor rečeno, drugih posebnih razlik ni. Pač pa so sedaj oddihljaji mnogo natančneje in pravilneje zaznamovani. Dočim stoji v starih misalih za vsakim kratkim odstavkom prava pavza, je sedaj več takih nepotrebnih pavz docela odpadlo; drugje pa so oddihljaji logično pravilno zaznamovani s krajšimi črticami, pri katerih morajo biti tudi oddihljaji krajši. Pevec naj torej pazi na razliko med pravimi pavzami in med krajšimi oddihljaji; sicer pa naj se skrbno varuje, da ne bo sam svojevoljno vpeljal kakih nepotrebnih pavz, kakor je to večkrat slišati. Melodije ferijalnih prefacij so sicer bolj preproste in jih prištevamo silabičnim spevom, to je takim, pri katerih pridejo na posamezne zloge posamezne note; vendar iz tega ne smemo sklepati, da je bogvedi kako lahko pravilno peti ferijalno prefacijo. Koralni učitelji trde celo, da je pravilno pevanje silabičnih spevov težje, kakor melismatičnih, to je takih, pri katerih pridejo na posamezne zloge večje ali manjše notne skupine. Pri silabičnih spevih je treba še bolj paziti, da-teče spev gladko in enakomerno, seveda z zadostnim ozirom na glavne in postranske poudarke; zlasti ne smemo požirati nepoudarjenih, lahkih zlogov sredi večzložnih besed, ker bi vsled tega trpel ritem. Kakor sicer v koralnem petju, bi bilo posebno še tu napačno, ako bi kdo včasih zastajal, včasih pa bi se zopet neprimerno zaletaval. Pri kateremkoli načinu prefacije pa mora mašnik zlasti paziti na to, da prične prefacijo v prikladni legi, ne prenizko, a še manj previsoko. Kaj rado se zgodi, da prične kdo prefacijo previsoko, potem pa se revež napenja in muči, da se človeku kar smili; ob enem pa leze polagoma vedno nižje. To se dogaja zaradi tega, ker ima dotični pred očmi le nizki začetek prefacije, namesto da bi že takoj v začetku mislil na najvišje mesto v pre-faciji ter si odbral temu primerno višino. 3.) Slovesnejši način prefacije. S tem lepim prefacijskim napevom nas je tradicionalni koral na novo obogatil. V tem tonu („tonus solemnior") nahajamo toliko prefacij, kolikor jih imamo v slovesnem tonu („tonus solemnis"), ki sem ga že zadnjič obdelal. Ta doslej nam neznani prefacijski ton tudi sedaj ni nikdar predpisan, temveč nam je samo „ad libitum" na razpolago. Vendar ker je zelo veličasten in melodijozen, je pričakovati, da se ga bodo vsaj o večjih praznikih marsikje z veseljem posluževali. Seveda mora potem ludi pevski zbor v tem tonu pravilno odgovarjati. Ker je ta prefacijski ton pri nas večinoma še neznan, bo gotovo marsikomu ustreženo, ako navedem tu v primerni transpoziciji odpevanje pri tem tonu in nekaj značilnejših mest, ki se ponavljajo v raznih prefacijah. vi? Fer o-mni-a sae-cu-la sae-cu - 16 - rum. A - men. Do - mi - nus vo - bis-cum. Et cum spi - ri - tu tu - o. Sur sum cor - da. Ha-be - mus ad Do - mi - num. Gra- ti - as a - ga - mus Ve - re di-gnum et ju - stum est, ae - quum et sa - lu - ta - re, nos ti - bi sem-per et u - bi - que gra - ti, - as a - ge - re . . . ti Et id - e - o cum Ange-lis et Arch-an-ge lis, . . hy - mnum hfcrp^.TJj rH 1—rrt A .> > : II p—*——— • -J J « II gio-ri-ae tu - ae ca • nimus, si ne fi ne d i cen - tes. Kdo bi se drznil trditi, da ni to veličasten napev? Ali ne spominja mestoma na prekrasni velikonočni „Exsultet" ? Zakaj bi torej tamkaj, kjer je to mogoče, ne dvignili zopet teh starih, lepih napevov iz davne pozabljivosti ter se jih posluževali vsaj o slovesnejših prilikah, ko nam to sedaj dovoljuje sv. Cerkev? Pregovor pravi, da razlika mika, in na ta način bi se bogoslužje nekako poživilo. Ako se pa kdo izgovarja, da nima nobenega misala s temi napevi, mu odgovarjam, da je Pustet v Regensburgu v posebnem sešitku izdal vse tradicionalne napeve, ki se sploh rabijo pri sv. maši, in sicer — če se prav spominjam — v trojni velikosti, dasesešitek lahko prilagodi večji ali manjši obliki mašne knjige. Naslov onemu zvesku je: „Cantus Missalis Romani juxta Editionem Vaticanam". Pater nostcr i. dr. Prefaciji zelo soroden spev je „Pater noster", ki se poje na dva načina: na slovesen in ferijalen način. Na slovesen način tedaj, kadar se tudi oracije in prefacija pojo slovesno, sicer pa na ferijalen način, n. pr. pri črnih mašah. Slovesni ton tega speva se v melodičnem oziru čisto nič ne razlikuje od medicejskega napeva. Razlika je samo glede pavz in oddihljajev, ki so sedaj natančneje in pravilneje zaznamovani; na to razliko naj se ozira tudi pevec ter naj dobro loči prave pavze od krajših oddihljajev. Pričenja se ta spev ravno tako z malo terco, kakor prefacija. Kako si pevec lahko pomaga, da pravilno zadene ono malo terco, o tem sem pisal v zadnji številki na strani 36. Glede prednašanja velja tudi pri tem spevu isto, kar sem že pisal o prefaciji, zato ne bom tega še enkrat ponavljal. Tudi glede (erijalnega .Pater noster" ni med tradicionalnim in me-dicejskim koralom nobene razlike, izvzemši zopet pravilneje zaznamovanje pavz in oddihljajev ter sklepni odgovor pevskega zbora. Po medicejskem koralu namreč je pevski zbor ob sklepu ferijalnega „Pater noster" zapel tako-le: ^ h ft—fi— ——d—m—0 —• Sed H - be - ra nos a ma - lo. Po tradicionalnem koralu pa se glasi ta sklep tudi pri ferijalnem »Pater noster" ravno tako, kakor pri slovesnem, namreč tako-le: Sed Ji - be - ra nos a ma - lo. Tako treba peti zlasti pri vseh črnih mašah, križevi teden pri maši „Exaudivit" itd. Vem, da sem v »Cerkvenem Glasbeniku" vsaj parkrat že opozoril pevske zbore na to sicer malenkostno razliko, in organista bi ne stalo drugega truda, kakor da bi popravil eno samo noto na zlogu „a", pa vendar je pri črnih mašah še vedno slišati staro medicejsko lajno, kar dokazuje dovolj, kako malo bero nekateri organisti naše strokovno glasilo, ali — če ga bero — kako malo se po njem ravnajo. Isto velja o odgovoru pevskega zbora na „Pax Domini", ki je sedaj precej različen od medicejskega. Mašnik zapoje sicer „Pax Domini" ravno tako, kakor po medicejskem načinu, samo da za besedo „Dominiu sedaj ne stoji več prava pavza, temveč le kratek odihljaj. Odgovor pevskega zbora se je prej glasil tako-le: .- i I Et cum spi - ri - tu tu - o. Sedaj pa po tradicionalnem koralu je treba peti to mesto vsikdar tako-le: Et cum spi-ri - tu tu - o. Dasi je minulo že lepo število let, odkar je nanovo vpeljan tradicionalni koral, in dasi je ..Cerkveni Glasbenik" tudi o tem odgovoru vsaj parkrat že obravnaval ter ga je g. Foerster za organiste harmoniziral, vendar sem zelo radoveden, na katerih korih se v tem oziru pravilno odgovarja. Ni treba iti posebno daleč, da ti udari na uho zopet stara lajna. In vendar bi bilo treba le majhnega truda, da bi se ustreglo želji sv. Cerkve, ki dandanes priznava le tradicionalni koral, kakor se nahaja v nanovo izdanih koralnih knjigah, kot svoje avtentično petje. — Kadar se med slovesno sv. mašo deli vernikom sv. obhajilo, kakor n. pr. veliki četrtek, poje dijakom na episteljski strani s sklonjeno glavo „Confiteor". Pri tem spevu ni nikake razlike med tradicionalnim in medicejskim koralom. Ako poješ „Confiteor" po starem Haberlovem »Magister choralis1*, ga poješ popolnoma pravilno, kakor ga je treba peti tudi po tradicionalnem načinu. Ako se v postnem času obhaja slovesna sv. niaša „de feria", n. pr. Če pride praznik sv. Jožefa ali Marijinega Oznanenja v veliki teden, ki ima vse ferije priviligirane ter se ne umaknejo nobenemu prazniku," tedaj poje celebrant po zadnji postkomuniji še neko posebno oracijo, ki se imenuje „Oratio super populum". Pri tej oraciji zapoje celebrant najprvo „Oremus ', nato pa zapoje dijakon — obrnjen proti ljudstvu in s sklenjenima rokama — naslednje besede, ki so se po medicejskem koralu pele tako-le: • ■ : t t i I Hu- mi - li - a - te ca - pi - ta ve-stra De - o. Sedaj po tradicionalnem načinu pa se morajo peti tako-le: Hu-mi - li - a - te ca - pi - ta ve-stra De - o. Nato poje celebrant oracijo ,.super populum" ali na ferijalni način „tono reclo" ter brez vsake kadence, ali pa v preprostem tonu „ad libitum" („tonus simplex"), o katerem sem obravnaval v Cerkvenem Glasbeniku leta 1916, str. 51). __(Dalje prih.) Nekoliko statistike o orgijah v ljubljanski škofiji. Sestavil Stanko Premrl, v (Dalje >) 111. Kakšne so orgije z ozirom na število manualov, registrov, z ozirom na sestav itd.? V ljubljanski škofiji imamo eno-, dvo- in trimanualne orgije. Trimanualne kot največje se nahajajo štiri: v stolni, frančiškanski in uršulinski cerkvi v Ljubljani in v Marijinem svetišču na Brezjah. Dvomanualnih je 123. Med temi so orgije v vseh dekanijskih cerkvah razun v Kočevju in v Moravčah. Ostale dvomanualne se nahajajo izvečine v župnih oz. samostojno oskrbovanih cerkvah. Pri podružnicah so: na Rožniku pri Ljubljani, v Biichel (župnije Poljanica), v cerkvi na blejskem otoku, v kapeli pri Kropi, v Logu pri Vipavi in pri sv. Roku (župnije Žužemberk). Razun teh so dvomanualne orgije v orgljarski šoli, kapeli hum. (I. drž.) gimnazije, novejše na učiteljišču in zasebne v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Ostalih 295 orgelj ima po en manuai. Po številu registrov imamo orgije od d vai n p et desetih do treh registrov. .Trimanualne imajo največ 52 registrov: stolne, najmanj uršulinske v Ljubljani: 32 registrov; vmes so brezijanske s 47 in frančiškanske v Ljubljani s 44 registri. Dvomanualne imajo največ registrov žirovske: 38, najmanj zasebne v frančiškanskem samostanu v Ljubljani: 5 registrov. Eno-manualne imajo največ 18 registrov, namreč v Planini pri Rakeku, najmanj tri registre in sicer je takih več pri podružnicah Sv. Agate in v Vinjah (župnije Sv. Helena), Sv. Martina (župnije višnjegorske). Med večje orgije v škofiji spadajo razen gori imenovanih štirih trimanualnih in žirovskih dvomanualnih še sledeče dvomanualne: v nadžupni cerkvi v Kamniku in v župni cerkvi v Št Vidu nad Ljubljano s 33 registri, na Bledu (32), na Viču (30), v Šmartnem pri Litiji (28), v Šmartnem pri Kranju (27), v Ribnici (26), v Zagorju ob Savi in Logu pri Vipavi (25), pri Sv. Petru v Ljubljani, Cerkljah pri Kranju in v Št. Vidu pri Zatičini (24), v Idriji (23), pr; Sv. Jakobu in v Trnovem v Ljubljani, na Raki, v novomeški kapiteljski cerkvi in na Vrhniki (22), v Smledniku, v Št. Jerneju, v 1 Zadevna statistik*, v kolikor sem jo dosedaj objavil, namreč: 1.) glede števila orgelj in ugotovitve cerkva, v katerih se nahajajo in 2.) glede mojstrov, ki so jih napravili, je bita objavljena v letnikih 1918 in 1919 »Cerkvenega Glasbenika". — Dodatek k I. poglavju o številu orgelj. Vseh orgelj je 422, torej šest več, kot sem takrat poročal. Razen naštetih (glej „C. Gl." 1918. 1. 2. 3. štev.) se nahajajo orgije še: na Polšn ku, pri Sv. Primožu (podružnica čemšeniška), na Vinj vrhu in Dolenjem Kronovem (podružnici župnije Bela Cerkev), v Ponikvah (podružnica trebanjska) in v Gabrielah (podružnica svetotrojiška). — Popravek: Mesto orgije „v Bukovici" (..C Gl." 1919. 5. 6. štev. stran 36) beri: v Bukovščici nad Škofjo Loko. Stari Loki, na bleškem otoku, na Dovjem in v Trnovem na Notranjskem (21), v frančiškanski cerkvi v Kamniku, v Boštanju, pri Sv. Križu pri Kostanjevici, v Brusnicah, v Dobrepolju, v Trebnjem, v Vipavi in v Žužemberku (20). Po 19 registrov imajo orgije: na Dobrovi, v Mengšu, v Kranju, v Tržiču, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu, v Mirni peči, v Postojni, v Metliki in v Št. Janžu. Po l8registov: na Brezovici, na Igu, v Cirknici, v Planini pri Rakeku, v Št. Juriju pri Kranju, v Poljanah nad Škofj o Loko, v Čemšeniku, na Vačah, v Radovljici, v Begunjah pri Radovljici, na Breznici, v Vel. Laščah, v Semiču in v Gor. Logatcu. Po 17. registrov: v Št. Jakobu ob Savi, v Šmartnem pod Šmarno goro. v kapeli škof. zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano, v Komendi, v Velesovem, v Št. Rupertu in v Polhovem Gradcu. Po 16 registrov je.....16 orgelj. »15 „ „.....16 n „14 „ .......20 „ »13 „ J).....19 n „12 „ „ ..... 40 „ d 11 „ ».....21 „ „10 „ ...... 58 „ „9 „ „ . . . . . ' 35 „ » ,8 „ „.....54 „ 7 11 n I n n..........>' „6 „ „.....30 M ^ 1 1 „ J n ......11 » l! 4 „ ......9 „ „3 „ 3 orgije. Ravnokar označene številke utegnejo biti tupatam v toliko za malenkost različne, v kolikor je treba med nje všteti še 12 orgelj, o katerih glede števila registrov nimam podatkov. Razvidno pa je iz te statistike, da imamo primeroma največ orgelj po 12, 10,9, 8 in 6 registrov, absolutno največ po 10 registrov. Glede števila manualov je značilno sledeče dejstvo. Starejše orgije, narejene pred letom 1878., ko se je pričel na Slovenskem cerkvenoglasbeni preporod, imajo le bolj redko dva manuala in še ta le pri večjem številu registrov, navadno pri dvajsetih, najmanj pri štirinajstih, največ pri šestindvajsetih registrih. Novejša dela pa imajo dva manuala semtertje že pri petih, šestih itd., zelo pogosto pa pri desetih, enajstih, dvanajstih registrih. V zadnjih 40. letih je bilo postavljenih v ljubljanski škofiji 87 dvo-in trimanualnih orgelj, od starejših, pred 1. 1877 narejenih pa imamo "vseh skup samo 33 dvomanualnih orgelj. Tu vidimo, kako je novejši čas spoznal in izrabil veliko glasbeno in praktično vrednost dveh dziroma treh manualov. Tudi v postavljanju orgelj sploh smo bili zadnjih 25 let v ljubljanski škofiji zelo plodoviti: kajti od leta 1891 do 1916 je bilo narejenih in postavljenih nič manj kot 116 novih orgelj in sicer: 1- 1891.......4 nove orgije 1892 ..............4 „ 1893 ..............5 novih orgelj 1894 ..............1 nove orgije 1895 ..............4 „ !896 ..............3 „ „ 1897 ..............5 novih orgelj 1898 ..............3 nove orgije 1899 ..............7 novih orgelj 1900 ..............3 nove orgije 190 1.......1 ....... » t) 1&02.......3 „ „ 1903 ....... 3 „ 1904 ..............7 novih orgelj 1905 ..............5 „ 1906 ..............8 . 1907 ....... 5 „ 190 8.......5 „ 1909 ..............6 „ 191 0.......10 , '911 - - -.....2 . 191 2.......6 „ 191 3.......8 , 191 4.......3 nove orgije 191 5.......3 n » 191 6.......2 ..... ^ n n Z ozirom na sestav izkazuje naša statistika največ mehaničnih orgelj. Starejši mojstri drugega sestava sploh niso uporabljali. Razlikujemo pa mehanični sestav v sestav na vlake — bolje bi rekli: smučnice in sestav na stožke. Sestav na smučnice je starejši in prevladuje pri naših orgijah do nastopa Goršiča in Zupana. Ta dva sta uvedla sestav na stožke. Zadnji čas, kakih dvajset let je v rabi pnevmatični sestav. Goršič seje posluževal pnevmatike tupatam le pri zvezah (n. pr. pri uršulinskih orgijah v Ljubljani in drugod) enako Kriegl, (pri orgijah v Štangi). Prve čisto pnevmatične orgije je Goršič naredil v Mokronogu (1. 1898). Istotako je Zupan izdeloval najprej mehanične, potem pnevmatične orgije. Milavec pa razun prvega svojega dela (orgije v Škocijanu pri Dobravi — mehanični sestav na stožke) vse pnevmatično. Enako Dernič. Milavčeve orgije na Rožniku imajo takozvani BZwillingsystemM. Pnevmatičnih orgelj imamo približno eno sedmino od vseh skupaj. Električnih orgelj, t. j. orgelj s popolnim električnim sestavom v ljubljanski škofiji ni nobenih; pač pa imamo pri nekaj orgijah ventilatorje, ki jih gonijo električni motorji. Tako pri orgijah v ljubljanski stolnici, pri frančiškanskih (obojnih), v orgljarski šoli, v Št. Vidu nad Ljubljano, na Bledu, na Brezjah, v Kamniku, v Postojni, v Idriji in v Žireh. __(Dalje prih.) Pregled savremene talijanske glazbene literature. P. B. Sokol, franjevac Umjetnost je universalna pa i tečevine duha moraju biti takove, da čov-ječanstvo pa makar sprotivne strane svijeta uzmogne na tom graditi i usavršivati. Duh je talijanskog naroda velik u umjetnosti; pa pramda su nam sada politički neprijatelji, moramo okoristiti njegovim vrlinama. Mi u ostalom čutimo potrebu njihove lijepe glazbe, kojaje proširena po cijelom svetu. Talijani mnogo i odviše proizvadaju, pa treba imati bistro oko, da se izabere ponajbolje. Mnogima nijesu ti proizvodi uopče poznati, pa sam odločio u našim glazbeuim časopisima prikazati sa kratkom ocjenom (radi dragocjenosti prostora!) savremenu talijansku erkvenu i svjetovnu glazbu. , I. Lorenzo Perosi: 1. Messa a tre voci duomo. L. 2'50 (3glasni muški zbor). — 2. Missa „Te Deurn laudamus" L. 2 (2glasni muški zbor). — 3. Missa Pontifiealis — L. 3 (Sopr. Ten. Barit) — 4. Missa „Benedicamus Domino" L. 3o0 (4glasni mješan zbor). — 5. Missa Eucbaristica L. 3 (4 mjeŠ. zbor). — 6. Missa Davidiea 2'50 (3 gl. muški zbor). 7. Missa seeunda Pontifiealis). 3. (Alt — tenor — bas). — 8. Messa da Rei|iem L 3 (3 glavni muški zbor). Sve su mise uz pratuju orgulja, a „Requiem" takodjer uz orhestar. Do-bivaju se kod Rikordie C. — Milano — ViaBerchet. — Perosi, miljenik reformatora crkvene glazbe Pija X. i glasoviti komponista oratorija, jest učenik regensburške škole. Opaža se upliv Hallerove pouke, koja je uzela za uzor Palestrinu i ostale crkvene klasike. Perosi je ipak samostalan v svojem stvaranju i velik u učinku. Muževnom melodijom prodire do srca i nzdiše put nebesa. Za takvu glazbu treba dobar, jak i izvježban kor, ali i srednji uz razumijevanje i čvrstu volju može dostajati. Žalosno, što je ovaj veliki crkveni glazbenik ne samo publici nego i mnogim orguljašima nepoznat. Eto im sada na izbor njegovih misa. Sve su jedua ljepša od druge. Žao mi je, što radi kratko če prostora nemogu zači u ocjenu pojedine. Nadam se doskora u do-pisima i izvještajima „Cerk. Glazb." čitati v Perosijevo ime medju izvedenim djelima. x II. E. Bossi: „Salve regina" (Sopran i klavir) L 1-50: Kod Ricordi e C. Milano. Veoma zgodna stvarca za domače religiozne zabave. Napjev je uprav zanosan ali tako svezan uz klavirsku pratuju, da se orgulje nemože nadomjestiti — M. E. Bossi: 1) Sonata in Re, 2) Preghiera, 3) Siciliana, 4) Offertorio. Sve kompozicije za orgulje. Cijena 1. F. 2 50, ostalo po F. 1-25. Ovog proljera držao je E. Bossi više orguljaških koncerata, kojima je ponovno posvjedočio svoje virtuoštvo. Medju ostalim izvadjao je i gori spomenute svoje kompozicije te je pokazao, da je isto tako velik u stvaranju kao i izvadjanju. Več pogled na „Sonatuw otkriva velikana Bachova kova, a „Preghiera" Cho-pinovu nježnost. Kompozicije su teške pa zahtjevaju osim dobrog glazbala takodjer vrijednog orguljaša. Uz malo dobre volje mogla bi ih i srednja sila na zadovoljstvo izvesti pa budu i njima od srca prepuruČene. — R. Zandonai: 1) O Padre nostro, che nei cieli stai 2) Ave, o Maria. Obe su kompozicije napisane za 4 glasni muški dotično ženski zbor i orkestar ali su priredjene i ^za orgulje dotično klavir. Cijeua prvoj Fr. 3'50, drugoj Fr. l-50. RijeČi prve skladbe „Očenaš" uzete su iz „Divina Commedia" (Čistilište XI.). Zandonai je operni komponista, što se lasno opaža iz orhestralne partiture, kako s nekom lakočom vlada svim glasbalima te ili umeče, gdje itn je najzgodnji čas. Lijep če učinak imati i sa priredjenom partiturom, jer su skladbe dostojanstvene, umjetniške i skroz religiozne pa se vsakemu osobito zavodima preporučuju. — L. T oreh i: L'arte musicale in Italia Vol. I. (Secoli XIV, XV, XVI) Cijena Fr. 10. Italia je kolijevka mnogih ljepih umetnosti osobito glazbe. Jako je nizozemska škola prva bila u meusuralnoj glazbi, Talijani so ju odmah od njih poprimili i napokon zauzeli prvenstvo. Oni se s tim ponose pa iz zaprašenih knjižnica vade# stare rukopise i na svjetlo izdavaju, da se mladji uče i ponose. To je učinio i Torchi. Izdao je više voluma a u ovom su prvom zastupana samo prva tri vijeka (Črkovne i svjetovne skladbe). Nailazimo na imena G. Zarlino, G. Animucia, A. Zoilo, Cl. Merullo i mnogo drugih više ili manje poznatih. Ideja je hvale vrijedna pa je pojedincima i glazbenim knjižnicama preporučujemo. S ve su o ve skladbe izdanja G. Rikordi e Comp. — Mi-lano, Via Berchet 2. III. Ue Crescenzo: Compositions pour piano 1) op. 58 Souvenir de Trieste (L 2) 2) op. 96 Printemps d'Amour (L 2-50) 3) op. 97 Princesse dn coeur (L 2'50) 4) Au revoir ait printemps (L 2'50). Kompozicije su strogo glaso-virskog stila te se nemogu primijeniti drugim glazbalima. Zgodnije su za vježbu. IV. A. Vol o mino. 3 Liriche per canto e piano 1) La tua pupila 2) Non so pili che vorrei 3) Serenata. Sve za solo i glasovir po Fr. 2. Pisac je moderan, što se osobito iz pratnje opaža. Melodija mu je dostojanstvena i uvijek ozbiljna a ipak ugodna. V. 1) Renato da Sena: Ma passion — Valse lente (Fr. 2) 2) I. Conte: Souvenir de ma belle (Valse Boston F. 2'60) 3) R. Stacchetti: Serenatella (Valse Fr. 1*75). Lagane stvarčice bez poteškoča. „Serenatella" jc draga i zgodnja za djecu, „Sovenir" malo teži i isto tako „Ma passion". Sve imaju lijepe slike na naslovnom listu pa su i stog gledišta privlačljive. Brojevi III, IV, V, dobivaju se kod E. Maddalopi — Napoli (Vico teatro nuovo a Toledo 47). VI. Nakladna knjižara Agenzia libreria musicale — Torino — (Via Monte pietii 5) izdala jc slijedece skladbe: 1) g. Mosso: Tantum ergo (2glasni bez pratnje E 190) 2) G. Mosso: In Festis B. Mariae V (Večer njica BI. Gospe za 2 glasne u falsobordone uz pratnju orgulja Fr. 2-50) 3) Jannzzi: Ecce sacerdos magnus (2 glasni i orgulje Fr. 2). 4) M. Miehele: Tantum ergo 2glasni i orgulje Fr. 1'90) 5) G. Sacberi: Tantum ergo 2glasni i orgulje Fr. 1-80). 6) G. Piazzano: Ave Maria (1 glasni i orgulje Fr. 0'80 7) G. Malagoli: Litanie del S. Cuore di Gesu (Litauije Presv..Srca Jsusova 2glasni i orgulje Fr. 2). 8) G. Sacheri: Magniticat (2glasni i orgulje Fr. 3). G. Piazzano: Iste Confessor (3glasni i orgulje F. l-30). 10) G. Piazzano Inno a S. Antonio (2glasne i orgulje Fr. 1-20). Sve su skladbe dostojne crkve i u laganom stilu. Kako su melodične, to se lako nauče a od d> brog su učinka. Br. 8 jest nesto poteži ali če trud biti nagraden lijepim uspehom. Br. 9 je im- pozautau kao što i neki drugi. Vobče su uspjele kompozicije pa ili svakome prepuručam, ko od njib ima potrebu. VII. Nakladna knjižara Leandro Chenna — Torino Via Piave Nr. 3 ima ova izdauja. 1) B. Lanzi: Impressioni frauceseane (Za orgulje ili har-monium L. 2). 2) De Veuz: Tre mottetti: Adoro Te — Gor Jesu — Tantum ergo) Zadnji 2 glasni, a prva dva jednoglasno uz orgulje L. 0-75). 3) Bran-china: O salutaris bostia (2glasni i orgulje 40-60). 4) B. Pietrobo no 0-9 B. Messa degli Angeli (Pratnja koralne mise L. 2). Jednostavne skladbe baš za manje crkvc u gradovima i sela, jer su laganog razumijevanja. Lanzi orisuje utiske, što jih je dobio za svog boravka u franjevaškom samostauu. Ovi su utisci zgodnji za harmonium nego orgulje. Ko posegne za ovim izdanjima, ostat če zadovoljan. (Nastavit če se.) Organistovske zadeve. 1. Poročilo o zborovanju organistov. Dne 18. avgusta 1920. so imeli organisti shod, na katerem se je precej resno in burno obravnavalo, kako izboljšati gmotni položaj organistov. Zborovanje se je otvorilo s sv. mašo ob 10. uri v stolnici, pri kateri so peli pevci ljubljanskih cerkvenih korov slovenske pesmi. Po sv. maši je bilo zborovanje v Alojzijevišču v prostorih orgljarske šole. G. predsednik St. Premrl otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče. Med udeleženci je bilo tudi nekaj duhovnikov in g. Komlanec kot zastopnik Jug. strokovne zveze. Nato govori g. predsednik o slabem gmotnem stanju organistov. To je stan, ki je najslabše plačan. Iz statistike, kolikor jo ima iz 1. 1919, se razvidi, da se dobijo plače organistov po 100 K, reci: en sto kron na leto, potem se dvigajo tako, da pridejo do 1500 K. Z draginjo vred se je tudi to stanje vedno slabšalo. „Podp. društvo organistov" je pri škof. ordinarijatu sicer doseglo nekaj zboljšanja kakor štolnina, najemnina zemljišča itd. Tudi plače same kot take so po več krajih za približno 100% zboljšali, vendar je to za sedanje razmere le malenkost. Dolžnost vsakega organista je, da pristopi v društvo, ker le potem bo mogoče še več storiti. Danes je v društvu komaj dobra tretjina organistov, vsi drugi so izven društva in navadno samo zabavljajo, da društvo nič ne stori. Ne tako! Pristopite v društvo. V slogi je moč. G. Mihelčič priporoča, naj bi se stopilo v stik s štajerskimi organisti, za kar naj bi se obrnilo na g. Bervarja za pojasnilo. Sprejeto. G. Savinšek predlaga, naj bi se dali v najem cerkveni sedeži v prid organistom. G. Bajuk priporoča, naj se vse stori, da vsi organisti pristopijo k društvu. Naj se prosi oziroma zahteva tudi v Belgradu od vlade podpora. Povdarja, kaj organist vse stori kot kulturni delavec, in če vlada podpira tudi druge, ki delajo za prosveto in kulturo, je dolžna tudi organistom pomagati v njih bedi. G. Komlanec poroča glede J. S. Z. V preteklem letu zveza pač v prid organistom ni Še mogla kaj storiti, ker vsa stvar še ni bila dobro izpeljana. Tudi Članarino organisti niso plačevali, kar je pri njihovih slabih plačah ra- znmljivo. Če se za organista ne more dobiti nikjer drugje potrebnega denarja, bi morali zato skrbeti verniki, verska organizacija, tako da bi mogel organist izhajati. Kdor pošteno vrši svoje delo, mora imeti tudi neko določeno najmanjšo plačo, svojemu delu primerno. Povdarja, da se mora organist ob prostem času tudi še sam izobraževati; razen tega dela še pri Marijini družbi, pri tretjem redu, pri prosvetnih izobraž. društvih, pri Orlih itd. Stvar se mora gledati iz stališča bogoslužja. Tudi država bi morala za to prispevati. Izdela naj se osnutek, kako naj bi država in verniki prispevali, da se reši to vprašanje. Ta osnutek naj bi se predložil vsem jugoslovanskim katol. škofom s prošnjo, da bi se za to resno zavzeli. Prišlo bi morebiti v poštev tudi agrarno vprašanje, da tudi tukaj organist nekaj dobi. Priporoča, naj bi se vsi organisti v celi Jugoslaviji združili v eno organizacijo, katera naj se potem postavi tudi v okrilje Jug. strok, zveze. G. predsednik »Orlovske zveze" pozdravi navzoče organiste. Nato govori o petju po orlovskih odsekih. Prosi, naj bi se organisti zavzeli zato, da bi se gojilo petje pri Orlih bolj kakor do sedaj. Kjer ni več mogoče, naj se pojo vsaj navadne lahke narodne pesmi; kjer so moči za to, tam naj se goji tudi bolj umetno petje. Petje je, ki poživi in razvedri človeka, da potem \eliko rajši in bolj z veseljem dela v prospeh naših organizacij. G. Bajuk poroča o „Pevski zvezi", ki se je ustanovila na mariborskem taboru. Namen te zveze je: organizirati vse pevce po naših prosvetnih društvih v eno veliko organizacijo: v „Pevsko zvezo". Ta zveza bi skrbela, da bi se po naših društvih začelo gojiti petje bolj kakor do sedaj. Skrbela bi po možnosti za dobre pevovodje, ter jih pošiljala v kraje, kjer istih ni, pevci bi morali plačevati nekaj članarine, iz tega bi se potem oskrbele cenejšim potom note, katere je težko dobiti, in če se dobe, so silno drage. Treba bi bilo tudi društvenega glasila. Pozneje bi se ustanovile tudi godbe, kjer bi to kazalo. Priporoča organistom, naj bi se za to zavzeli in pri tem sodelovali, zlasti ker bi se moral organist povsod, kjer bi sodeloval oziroma poučeval petje, za to primerno plačati. G. Jerman se'zopet povrne k prejšnjemu predmetu in pravi, daje nujno potrebno, da se za organiste nekaj stori. Organisti stoje pred žalostno bodočnostjo in s skrbjo gledajo v prihodnjost. Ali se mora plača zboljšati, ali bodo pa organisti primorani, da zapuste svojo službo in si iščejo kruha drugje, kjer ga je lažje dobiti. Tako se ne more več izhajati. G. Zdešar pravi, da je društvo že veliko prosilo in moledovalo, toda večina poklicanih faktorjev se zato nič ne zmeni. Nehajmo prositi, in zahte-vajmo od škof. ordinarijata, da prisili vse tiste, ki pridejo tu v poštev, da se mora z i organiste nekaj storiti. Prav gotovo, če bi bila tu le dobra volja, se da marsikaj narediti in zboljšati, treba je samo trdne volje in resnega dela. Če se pa to ne stori, je pa boljše, da se orgljarska šola zapre, Čemu bi vzgajali tu ljudi, ki nikoli v življenju ne bo njih delo primerno cenjeno in še manj primerno plačano. G. Matej Holmar, amerikanski Slovenec, pravi, da on pravzaprav ne bi imel pravice tu govoriti, toda kot nekdanji slovenski organist bi rad sprego- voril par besedi. Iz današnjega zborovanja je izprevidel, da je slovenski or-ganist res po beraško plačan. Energično zahtevajte, da vas dostojno plačajo, če pa ne, potem ne kaže druzega, kakor pustiti to nehvaležno službo in si poiskati boljših dohodkov. Torej tako ali tako. Ct. predsednik nato prečita sledečo resolucijo, ki naj se pošlje škofijskemu ordinarijatu v Ljubljani. „Od leta do leta naraščajoča draginja živil, obleke in vseh življenskih potrebščin resno ogroža eksistenco organistovskega stanu. Dočim so si drugi stanovi v tej splošni stiski znali na razne načine pomagati in si priboriti današnjim razmeram primerne plače, se organistom in cerkvenim pevovodjem to do danes — pa ne le v Jugoslaviji, tudi drugod n. pr. v Avstriji, Nemčiji itd. — kljub temu, da so ponovno apelirali na cerkveno in državno oblast, žal ni posrečilo. Nekoliko se jim je pač zboljšala štolnina, zvišala tuintam tudi za okrog 100 o/o Djih prfejšnja že itak smešno nizka plača, a v mnogih krajih se glasom poročil organistov na org. društvo ni v tem oziru prav nič storilo; kjer se je pa kaj storilo, še vedno nikakor ne zadostuje za stanu primerno preživljanje. Mnogi dobri organisti so vsled tega že pred vojsko, zlasti pa v zadnjih letih popustili org. službo in si poiskali boljših služb. Za cerkveno glasbo so takorekoč izgubljeni. Vemo, da je rešitev org. vprašanja težka reč, a prepričani smo tudi, da ugodno in čim prejšnjo rešitev tega vprašanja zelo zadržuje in v veliki meri otežkoČa ravno nezanimanje in brezbrižnost mnogih tu prizadetih činiteljev, bodisi župnih uradov, občin in končno države. Da mora vsled teh okoliščin cerkvena glasba kot umetnost trpeti škodo, pa tudi versko življenje ki ga ravno dobra cerkvena glasba močno dviga in pospešuje, je očividno. Karkoli je cerkvena oblast za organiste storila, hvaležno potrjujemo. Smo pa mnenja, da je treba celo zadevo še odločneje prijeti in čimpreje korenito urediti. Pozdravljamo predlog g. kanonika dr. Kimovca na shodu dekanov, naj se sestavi odbor, ki bo napravil seznam služb in dosedanjih dohodkov ter načrt, kako bi se dohodki zvišali. Dodatno k temu predlogu prosimo in zahtevamo, naj se pri škof. ordinarijatu ustanovi in čim prej skliče stalna komisija vsaj sedmih mož: treh duhovnikov in treh organistov, ki naj pod vodstvom od škofa pooblaščenega kanonika v najkrajšem času prouči sedanji gmotni položaj organistov in stori v svrho solidnega in res za d ovol j i veg a z b olj-šanja potrebne korake." Ker se nihče več za besedo ne oglasi, se g. predsednik zahvali navzočim za vdeležbo in želi današnjemu zborovanju in današnjim sklepom obilo božjega blagoslova, nakar ob s/4 i. zaključi zborovanje. 2. Podporno druStvo organistov in pevovodij. Z ozirom na ponovno prošnjo podp. org. društva je škofijski ordinarijat dovolil, da se pri naročenih petih sv. mašah (rekviem, poročna maša itd.) računa za organi s ta 10 K. (Glej „Skot. list" 1920. VII. 64.) — V tekočem letu je društvo dalo svojim članom podpore v znesku 2500 K. — Društvu je daroval g. Matej Holmar, organist v Clevelandu (Amerika) 400 K, g. Ivan Bezeg, vpokojeni organist v Kamniku 10 K. Bog jima povrni! 3. Organistovske službe Službo organista iu cerkvenika na Bledu je dobil absolvent orgljarske šole F'rane Mihelčič; službo organista in obč. tajnika v Begunjah pri C i r k n i c i absolvent orgljarske šole Ciril P i r n a t. Razpisana je služba organista in cerkvenika v Vačah pri Litiji. Istotako pri sv. Barbari v H a 1 o z a h (Štajersko). T« znašajo letni dohodki v denarju in dveh zbirnicah 24.000 K. Stanovanje prosto. Nastop takoj. Cecilijanci imajo prednost. (Organisti, pozor! To je pač nekaj izrednega!) Koncertna poročila. 1. Koncerti t Ljubljani. — 28. junija je »Glasbena Matica" priredila koncert na čast našemu predstolonasledniku regentu Aleksandru, ki je tiste dni bival na obisku v Sloveniji. Matični mešani zbor pod Hubadovim vodstvom je izvajal nekaj slovenskih umetnih skladb skladateljev: Adamiča, Lajovica in Premrla ter velik venec slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih pesmi. Pri »Glasbeni Matici" smo od nekdaj navajeni na solidno izvajanje; a to pot je bilo petje zbora izredno umetniško in v vsakem oziru največje pohvale vredno. Orkester »Glasbene Matice" pomnožen z glasbeniki kralj. Nar. gledališča je pod Jerajevim vodstvom izvajal dva stavka VI. simfonije Čajkovskega. Igranje orkestra je to pot — dasi vseskoz točno in častno — nekoliko trpelo vsled silne soparice, ki je vladala v dvorani. Koncertu je poleg v zaključenem številu pripuščenega občinstva prisostoval regent Aleksander s številnim spremstvom. Po koncertu se je regent obema dirigentoma zahvalil in jima čestital. Posebno laskavo se je izjavil o matičnem pevskem zboru. — 11. julija je pevsko društvo »Slavec" priredilo na vrtu hotela »Tivoli" Narodno slavje. Poleg društvenega moškega in mešanega zbora pod vodstvom društvenega pevovodje Herija Svetela je sodelovala tudi vojaška godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Čerina. — 17. avgusta sta v v Unionovi dvorani koncertirala operni pevec [o si p Rijavc iz Zagreba in slovenski pianist skladatelj Lucijan Marija Škerjanc. Spored je obsegal samospeve slovenskih skladateljev Lajovica. Ravnika, Skerjanca, hrvatskih: Hatzija, Konjoviča in Gotovaca in arije iz oper: Tosca, Carmen