Pota in cilji osnovne šole s poseb. ozirom na risanje. Han na dan čitamo v naših stanovskih in stiokovnih kakor tudi v druiiih listili in rcvijah o važnosti in potrcbi posameznih Danog liudskošolskesra oouka Lotevajo se teh vprašani laji'ki, ki čutiio potrebo na lastni koži in strokovniaki. ki bi radi uirodili njihovim zahtevam. Dasiravno nas mora veseliti njihovo živo zanimanie za šolo. dasiravno ic irotovo dobrodošel vsak nameten nasvei. ie vendarle treba opoinniti i>rve kakor drusre. da se ne sme pozabiti. kaj je oravzaprav nalosra osnovne šo!e koliko se sme zahtevati od nie. da more z u&oelionr vršiti svoio misiio. .lasno in trdno stoii začrtan danes cili pouka in vziroie v l.iudski šoli: p o d a t i s o 1 i d ii o p o d 1 a u o . r e c i m o t e m e 1 j n a d a 1 j n e m u i z o b r a ž ev a n j u , k a k o r t u d i n o t r e b n o z n a n]c duševnem u ž i v 1 j enj u n r i p r o s t e sr a č 1 o v e k a i n s p o m o č j o p o u; k a v z tr o 'i i t i d e c o t u d i č u s t v c n o v k o r i s t n e č ! an e človeske d r u ž b c. Nista mv,lenkost ti dve najoiri ,'H)sebno pa še dui'-ra, ki je nravzaprav najvažnejša, deia dandanes snričo okužoneira povojne.ira ozračia vsem činite!'iem naibo'i pa učito!iem. be!e lase. Toda niinam naincna spuščati se eloblie v to pereče vprašanie. dotakniti se hočem encira ,')redn;cta osnovnesra pouka. o katerem sc zodni' čas mnoeo piše in srovori, nainreč rit:aina. Precei črnila se ie že oorabilo v razpravah o teh nredmetih. Pa kakor ie oblčaino pri vsakem strokovnjaku pretiravaio tudi tukai in se prav maio ozira') nfi druee ,naiio'-re pouka. da se ne smc podcen'ievati nekako hannonično razmerie in skladnost vseh strok. Vsakeitiu stroko-vniaku sp zdi njetrov oredinet naivažneiši nainotrebne'iši. Risarju risanie. pevcu netie. te'ovadcu telovadba itd. in umevno ie potem. da daieio svo'iim predtnetom smotre. ki .iib liudska Š0'!a ne more doseči ne da bi zapostavliala dru'j:ih nredmotov. In če bi hotela ueoditi ysem? Bi| bi naravnost atentat na duševne si!e in telesnn zdravie izročene i; mladine. ako bi ii bili dani tud' vsi drusri DOjro.fi, kniib nedostaianie pa že samo no seb! onernmročuio uresničen'ie takih zahtev. In tudi šolske oblasti same so nroti nreob'a?aniu otrok kar zveni snričo nekaterih niihovili urcdb sicer prece.i naradoksno. Risanhi oriznavaino vsr važnost in korist ne samo kot nredmetu zase ampak tndi kot izraževa!iiemu sredstvu sploh. Toda — četudi se me obsodi kot reakcionarja — veudar odkrito povem, da mi modema struia v te.i stroki ne u.eaia posebno. V mislih imam nameč prostoročno risanie in slikanie z barvami. Utemeliuje se potreba tega risania s tem, da se mu pripisuie vzbujanje smisla za lepoto in umetnost. Ne ugovarjam, da se nri nekaterih v tem pogledu posebno nadaiienih učencih, to tudi doseže. ako <e iič te'.i sam izvrsten risar. ni me pa tudi strah trditi. da za veliko večino povprečho nadaricnib nima prav nobene vrednosti in da tisti. ki iim 'ie bila v tem oziru narava mačeha. še na srednjih šolah ne dosežeio teea smo.tra. Bo!i kakor povsod drujrod ie tukai upoštvati obiekt in subiekt pouka in vzgoie ali po novejših nače!ih oba subjekta. torei tudi sposobnost učitelia. Strokovniakov ie prav inalo. zato ne stnemo predpisovati smotrov in meriti u^ehov po niihovem meriHi. Velika nanaka se mi vidi zapostavliaitie linearnetra risanja v prid modernemu slikaniu PcKrleimo v vsakdanie živlienie in videli botno. katero ie bolj potrebno. Kdo rabi pozneie. ko ie ostavil šolo. še kedai čopič in paleto razun slikarja po poklicu. rnedtem ko ie lincariio rlsanie potrebno vsakemu obrtniku in celo tudi kmetu. A doeaia se nekako v i>osmeh- jreslu. ki ea sicer vedno naglašamo: »ne za šolo. ampak za živlienje.« da vsled sametra ieračkania učenci dostikrat še v zadn'iih šolskili letih ne znaio rabiti priorosteira ravni'a in trikotnika ker iu ie moderno risanie naravnost izobči'o. Tudi za estetsko vzirojo v osnovni šoli ima linearno risanje vsaj toliko vrednosti kakor prostoročno risanie in slikanie, Linearna risba se lažje snažno in natančno izvede. vzbuia s tem čut za !ičnost in simetrijo in s tem je doseženo. kar smemo oričakovati od otroka v l.iudski šoli. Risanie z barvami in čooičem !e rcdkokdai poplača trud. ki sa ima učitelj. no trlede na to. kako težko ie ponekod oriskrbeti notrebne pripomočke. Ne rečem pa. da bi v tem .nredmetu pouk ne smel biti individualen. Kier zaslediino Doseben talent. ie pač umevno. da ea ne bodemo cvirali ampak mu da!i priliko, da razviie svcie sposobnosti. Tudi ne podceniuiem risania kot iezika pri oouku splo-h. to ie skicirania. ilustrovania itd. Mnogo se ie že govorilo in pisalo o tem, mnoiro priporočalo in nasvetovalo in vendar so uspehi v splosnem ze!o minimalni. tako da se nekateri začudeno vprasuiejo. kie tiči vzrok. A ni ea težko najti Strokovnjaki nam kažejo namreč samo cilie. ki iih učiteljstvo itak sarno Dozna nc r>a sredstev in potov do niih. Na učiteliiščih se ie zelo ma'o oziralo na to panoiro. k.ier se da tudi brez Dosebnega talenta doseči precejšnja spretnost. Treba pa ie sredstev in pravi neera vodstva za sistematično samoizobraževanie in teh oosrrešamo. Jančičevo »nainoveiše risan'ie v liudski šoli je sicer zelo dobrodošlo a treba bi bilo še večjih in .nodrobnejših metodičnih del te vrste. Velike vrednosti bi bili tudi tozadevni te- čaii. kie bi se moralo ueiteljstvo v vsaketn oziru onioeočiti udeležba. Skratka, dati se moraio poiroii. ako se hoče ka.i zahtevati. Jofran.