% DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 122 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, May 23,1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Zavezniki se skušajo preriniti skozi nemški krog pri Cambrai Zavezniki poročajo, da so iztrgali Nemcem mesto Arras Nemci pa trdijo, da imajo že 31 milj obrežja ob Rokavskem zalivu v svoji oblasti in da zožujejo krog okrog zavezniške armade v severni Franciji. Paris, 22. piaja. — Danes se,potrebno, bomo s tem napravili je vršila v sektorju Cambrai silna bitka, ko so se poskušale zavezniške čete preriniti skozi nemški krog. Zavezniške čete, katere so zajeli Nemci z spretnim manevriranjem, so samo 35 milj oddaljene od glavne zavezniške armade pri St. Quentinu. Vmes je pa nemška zagozda, ki teče od reke Meuse do Rokav-skega preliva. Toda Francozi trdijo, da so s tem, ko so utrdili južni breg roke Somme in zopet zavzeli mesto Arras, da so pretrgali Nemcem zvezo z armado pri morju. Angleške in francoske čete, ki se nahajajo v notranjosti kroga, ki so ga izvedli krog njih Nemci z mehaniziranimi četami, se še svobodno gibljejo. Danes se je popeljal francoski general Weygand nad bojno fronto in pričakuje se, da bo dal v kratkem ukaz za ogromen protinapad, da bo zopet zvezal obe armadi na severu in jugu ter da presekal nemško zagozdo. Francoski premier je govoril po radiu narodu: "Pravkar sem govoril z generalom Weygan-dom. Rekel mi je: 'Jaz imam še popolno zaupanje, če bo vsak storil svojo dolžnost.' Civilno prebivalstvo se ne sme plašiti pred nemškimi napadi motoriziranih čet. Če vzdržimo samo še en mesec in vzdržali bomo, če bo tri četrtine poti do naše zmage. Francozi računajo da so izgubili Nemci ubitih in ranjenih 500,000 mož, odkar so prešli mejo v Holandijo in da je bil na vsakih sedmih ranjenih eden ubit. Zavezniki so pa izgubili eno petino tega. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da so Nemci izgubili na zapadni fronti 250,-000 mož, na Poljskem 200,000 in-v Skandinaviji 30,000. Berlin, 22. maja. — Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da nemške čete pritiskajo proti jugu v direkciji Pariza in da so zasegle že Soissons, 55 milj od francoskega glavnega mesta. Na severni fronti nemške čete počasi zožujejo krog ob angleških in belgijskih četah, toda priznavajo, da se morajo boriti z trdovratnim odporom zaveznikov. Toda ne bo dolgo, pravi nemško poveljstvo, ko bodo imeli popolnoma v pasti 1,000,000 zavezniških vojakov v tem sektorju. Nemški vladni krogi zatrjujejo, da bo v par tednih konec voj- Predsednik Roosevelt svari kapital in delavstvo Washington, D. C. — Ko je predsednik razlagal obrambeni program, ki ga namerava izpeljati, da bodo Zed. države v stanu braniti se v slučaju napada, je poudarjal dve glavni točki, ki sta najbolj potrebni pri tem. Ti dve točki sta 1) da ne bo postal v Zed. državah niti en milijonar na račun vojnega dobička, in 2) delavske unije naj ne izrabljajo trenutnega položaja, da bi stavkale za posebne plače, ali za posebne privilegije, ki jih ne uživajo ostali delavci. Ob istem času je Rosevelt udaril po načinu nemškega bojevanja, čeprav pri tem ni z besedo imenoval Nemčije. Sovražna letala, je rekel predsednik, švigajo nad cestami po Franciji ter obsipljejo brezmočne begunce z strojnicami, kot se ni to dogajalo še nikdar poprej. Roosevelt je poudarjal, da bosta kapital in delavstvo vodila obrambeni program, da pa vlada v nobenem oziru ne bo poskušala oslabiti družabnega napredka, ki si ga je priborilo delavstvo v zadnjih par letih. Vse, na kar bo gledala vlada bo to, da ne bo noben, ni kapital ni delavec, zabogatel na račun te svetovne katastrofe. Jezen, ker ga ni zadela nemška krogla Paris. —Med drugimi begunci iz Belgije je bil tudi 11 letni Kari Ferrand, ki je imel palec na nogi na debelo obvezan. Sprane in da bodo nemške čete, ki hi- {ševali so ga, če ga je zadela nem- te skozi Francijo in Belgijo proti morju, kmalu pripravljene za napad n& Anglijo. Nemci trdijo, da popolnoma kontrolirajo ozračje na zapadni fronti, ker so zavezniki izgubili v 11 dneh 2,000 letal. IZ RAZNIH KRAJEV P0 AMERIKI Grand Haven, Mich. — Dne 11. t. m. je tu zadela kap Johna Paterka na začasnem delu, ki ga je bil po dolgi brezposelnosti dobil prejšnji dan. Lopata mu je zdrknila iz rok in zgrudil se je na tla, zdravnik je pa nekaj minut kasneje moral kohstatirati smrt. Paterek je bil Slovak in star je bil 48 let. Njegova vdova Josipina je Slovenka in hči čikaškim rojakom dobro znanega Franka Čeha. Pred leti se je pokojnik aktivno udejstvoval pri dolgotrajni stavki v tukajšnji kožarni in od takrat je izkusil vse znane posledice premaganega stavkarja v malem mestu. Joliet. — Pred dnevi je tu umrla Mary železnik, roj. Kas telic, doma iz Vintarjevca pri šmartnem. — Dalje je umrla Angela Uršič, roj. Ter lep, stara 45 let in doma od nekod na Do^ lenjskem. Zapušča moža, dva si nova in dve hčeri. — Umrl je tudi Tomaž Kludovič, star naseljenec v Jolietu. Milwaukee. — Mary Zaja je bila 11. maja zvečer v bližini svojega doma zavratno napadena po nekem mladem banditu, ki jo je osuval in ji vzel ročno torbico z $2.50 gotovine. Ranjeno so odpeljali v bolnišnico, napadalca pa še išče policija. — Dne 5. maja je po kratki bolezni srčni hibi umrla Terezija Lončarič, stara 66 let in doma iz Makolev na Spodnjem štajerskem. V Ameriki je bila 32 let in tu zapušča nioža, sina, hčer in dve sestri Dne 6. maja je pa umrl Matija Smoliner, star 59 let in rojen v Beljaku na Koroškem. V Ameriki je bil 38 let in tu zapušča ženo, dva sinova, hčer, brata in sestro. ška krogla. Po kratkem obotavljanju je priznal, da si je palec samo zato obvezal, da bi ljudje mislili, da ga je zadela krogla in da bi ga tako pomilo^vali kot njegovo 8 letno sestrico, ki je dobila kroglo v roko. Pripovedoval je, kako so bežali proti meji in so jih spotoma trikrat obstreljevali nemški letalci. Pri enem takih napadov je bilo ubitih dvanajst sovaščanov. Njegovo sestro je zadela krogla v roko. Kar nevošljiv ji je bil, da se ni mogel sam pobahati s takim "odlikovanjem." Anglež ponuja otoke I Zed. državam za letala | London. — Sir George Paish, i ki je bil v svetovni vojni svetovalec vojnega ministra, je predlagal, da zamenja Anglija nekaj svojih otokov v zapadni Indiji za ameriška letala in pilote. "Nevarnost, da ne bomo imeli dovolj denarja, da bi kupili svoje potrebščine, je vprašanje življenja in smrti," je rekel Paish. "Več Amerikancev se je že izrazilo, da bi dala Anglija nekaj teh otokov za plačilo vojnega dolga in čas za to je ravno zdaj pripraven. Iz tega našega ogromnega imperija pač lahko damo par otokov." Nemški znanstveniki so pripravljali pot Hitlerjevi armadi Chicago. — Profesor Wilton Kro&man iz čikaške univerze trdi, da so v vseh delih sveta na delu nemški znanstveniki, ki so kot nacijski agentje za nemški bojni stroj. Nemški geologisti in drugi učenjaki so proučavali svoje znanosti pni vseh malih narodih, katere je potem nemška armada napadla. Tako je znano, da so nemški učenjaki objavili svojie študije iz Sudetiov malo prej, predno je zasedel te kraje z Hitler. Ti nemški znanstveniki izdelajo potrebne zemljevide, poročajo iO naravnem bogastvu tistih krajev in poročajo natančno o terenu. Ti učenjaki so tudi izdali poročilo, da so prona-šli pri narodih izven nemških meja in ki so nemškega pokolje-nja, da še vedno žive kot Nemci v rojstni domovini in da so po duhu in srcu še vedno Nemci. Ta poročila je potem Hitler porabil za propagando, da je treba te nemške manjšine po drugih državah varovati in jih pripeljati zopet pod domačo streho. Nad Anglijo je zavladala diktatura Goering meri Hitlerja z Friderikom Velikim Berlin. — Feldmaršal Goering je bil za nekaj časa doma s fronte in je pri tem govoril časnikarjem o poteku vojne. Njegov govor pa se je v glavnem sukal okrog velikega genija, Adolf a Hitlerj^a, ki je lastnoročno napravil ves načrt za napade na zapadni fronti. Enako je Hitler sam napravil ves načrt za vpad na Poljsko in Skandinavijo. "V njegovi osebi je poosebljena državniška zmožnost kot dar generala. Redkokdaj v zgodovini sta bili v eni osebi združeni ti dve zmožnosti. Nemčija je imela samo enkrat tako osebo in ta je bil cesar Friderik Veliki. "Hitler daje dnevno povelja armadi za pohod, napad ali obrambo. Z bliskovito naglico spreminja kretnje divizij, kjer so potrebne ter jih zbere na kraju, kjer namerava napraviti udar. Iz svoje izkušnje Hitler natančno ve, kaj more vojak napraviti in kaj ne more. Pa tudi ve, kaj vojak potrebuje in kaj zahteva. Nemška armada je zato uspešna, ker je neprimerno dobro trenirana in voljna stori Vsa lastnina je pod vladno kontrolo. - Delavstvo p podvrženo vladnim ukazom. - Industrija in trgovina mora izročiti vladi ves dobiček. London, 22. maja. je vzela pod svojo oblast vso delavsko moč, industrijo in premoženje naroda; da bo v stanu rešiti deželo v tej uri grozeče nevarnosti. Vlada je predložila tozadevnb zahtevo parlamentu, ki jo je takoj odobril, nakar je kralj Jurij predlog podpisal. Diktatura daje vladi oblast nad vso industrijo in trgovino z absolutno pravico ukazovati produkcijo, zapreti tovarne, in celo uničiti lastnino, ako se izkaže to kot potrebno. Naložen je 100 odstotni davek na vse dobičke. Vlada ima popolno oblast poklicati na delo delavstvo kamorkoli. Vlada ima popolno oblast nad vsem bančnim premoženjem. Ves narod Anglija in vsa lastnina na angleškem otočju mora biti na razpolago vladi. Te drastične odredbe so potrebne, pi-avi vlada, da rešimo narod v tej uri preizkušnje in nevarnosti. Kakšen bo izid vojne, se še ne ve, je izjavila vlada, toda prihodnjih par tednov bo kritičnih. Naš brutalni sovražnik bo napel vse moči, da isvo-juje zmago, toda mi smo se trdno odločili, da mu to preprečimo. N Vlada ne zahteva oblasti samo nad nekaterimi osebami, ali nad nekaterimi razredi, ampak nad vsemi ljudmi, bogatimi in revnimi, delavci in delodajalci, moškimi in ženskami in nad vso lastnino v deželi. Poslaniki nasprotnih dr- Ameriška vlada namerava ŠT-ST r'fvto>treti vohunstvo v deždi Emanuel odprl 15. zborovanje mednarodnega instituta za po-Ijedeljstvo, so bili povabljeni vsi inozemski poslaniki, ki so se tu-ti vse za svojega voditelja Adolfa jdi odzvali. Nemški poslanik je Hitlerja," Bridgeport, O. — Dne 12. maja je v cerkvi zadela kap Uršulo Kovačič, po domače šmitovo mater, staro 7'0 let in rojeno v Stavči vasi pri žužemberku. Bije na mestu mrtva. Njena smrt je izvirala iz srčne hibe. Bila je vdova in zapušča štiri hčere od prvega moža in štiri hčere ter sina — ki biva v Chi-cagu —od drugega moža, ki je bil ustanovitelj društva 13 S. N. P. J. in ki je umrl pred desetimi leti. Galon varniša za 1 cent Kdor bi rad kupil galon finega varniša za samo en cent, naj gre v Jim šepicovo trgovino z železnino, 16009 Waterloo Rd. Ta redka prilika je pa samo danes, v petek in soboto. Iz oglasa v današnji številki boste pa izvedeli bolj natančno, kako morete kupiti en cel galon varniša za en cent. V MEHIKI SO VESELI HITLERJEVE ZMAGE Mexico City. — Po mestnih vogalih so se pojavili letaki, ki so z velikimi črkami pozdravljali umik zaveznikov iz Norveške. V deželi se vedno bolj širi proti-zavezniška propaganda. Vlada je začela iskati tajne nemške agente, ki jih je baje vsepolno v deželi. 1 Romunska kliče nove rezerviste Bucharest. — Romunski generalni štab je ukazal, da se pokliče pod orožje nadaljne rezerviste. Iz zanesljivih krogov se poroča, da so potrebne nove čete vzpričo gotovih odredb, ki so jih izvedli sosedje. -o- ZMANJŠANI ČASOPISI Paris. — Po odredbi vlade, so se morali francoski časopisi skrčiti od štirih na dve strani. Tako zahteva vojna ekonomija, da se hrani s papirjem. -o-- Duluth, Minn. — V Crosbyju je pred dnevi umrla Neža Slak, stara 63 let. Zapušča dva sinova, enega v Minnesoti in drugega'v Nevadi, ter hčer Nežo Tan ko v Milwaukeeju, Wis. — V Evelethu je umrl John Tomlja-novič, star 38 let in rojen v Ameriki. — Na priporočila Geo. Božiča, predsednika nižje trgovske zbornice v Kinneyju, j'e zdaj v teku ustanovitev enake organizacije v Buhlu. Pri tem delu je aktiven tudi rojak William Kaj-fež. Davke bo treba plačati Na 29. maja je zadnji dan, ko je treba plačati davke pri okrajnem blagajniku. Po tem dnevu boste plačali vrhu davkov še kazen. Zadušnica V nedeljo ob desetih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Frank Oblakom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zelo znižane cene V Rožancovi trgovini na 406 E. 156th St. dobite te dni razne potrebščine po zelo znižani ceni, tako nogavice, polo srajce, spodnje perilo itd. Slavnost v West Parku V nedeljo popoldne ob 2:30 se prične v West Parku pomembna slavnost, ko bo tamošnji slovenski narodni dom slavil 20 letnico obstoja. Nastopili bodo pevski zbori Zvončki, moški zbor Slovan in kvartet Sloge. Med govorniki bodo: sodnik Lausche, jugoslovanski konzul dr. Mally, Frank V. Opaškar in drugi. Zvečer se vrši ples. Narod je prijazno vabljen. 30 dnevnica V nedeljo ob 11:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Ivanom Grudnom, ki je umrl na Brinovšci pri Sv. Gregorju. Maša bo v spomin 30 dnevnice njegove smrti. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni. sedel par sedežev od angleškega, francoskega, poljskega in belgijskega poslanika, na drugi strani sta pa sedela nizozemski in danski poslanik. Tudi ameriški poslanik je bil navzoč. Ko so bi-ile ceremonije pri kraju, jo je nemški poslanik prvi popihal, dočim so drugi še ostali in kramljali med seboj. Vsak je čutil, da je bilo ozračje zelb napeto in kar videlo se je, kako so bili poslaniki • v zadregi, ko so sedeli tako blizu svojega sovražnika. -o- Clevelandčanke zmagovite v kegljaški tekmi KSKJ V nedeljo se je vršila v Wau-keganu, 111. narodna kegljaška tekma KSKJ. Kegljaški krožek društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ iz Clevelanda je odnesel krono med ženskimi tekmovalkami. Ta krožek patronizira cvetličar Jim Slapnik Jr. V krožku so kegljale: A. Tanko, Stella Zabukovec, Mrs. Slapnik, M. Košir in F. Milavec. M. Košir je kegljala 605 točk, druge so bile pa tesno zanjo. Jožefovci iz Barbertona (št. 110 KSKJ) so pa premagali krožek iz Sheboy-gana. Naše čestitke Cleveland-čankam in Barbertončanom! Taki nasveti so pa vsakemu všeč Važna seja Podružnica št. 6 SMZ ima v nedeljo ob dveh popoldne mesečno sejo v stari šoli sv. Vida. Vsi člani so prošeni, da pridejo. New York. — Dr. Besancon, specialist iz Pariza, ki je pol stoletja proučeval dieto in zdravje človeka,, je pri svojih 80 letih z(bral skupaj svoje izkušnje v novi knjigi, iz katere se posnema nekaj važnih nasvetov. "Dolgo življenje in zdravja nimata ničesar opraviti drug z drugim. V resnici je skoro nemogoče dočakati dolgo življenje tistemu, ki ni bil nikdar bolan. Bolezen nekoliko oslabi človeka, potem mu pa ustvari novo ener- gijo. Kronični revmatizem, otrpnenje žil in enake bolezni bi morali vsak pozdraviti z veseljem, ker so znamenje, da bo tak človek dolgo živel. "Toda ogibljite ' se diet. Ne pijte vode, ampak vino. Ob petih popoldne lahko pijete čaj, toda žganje je boljše. Ne skoplji-te se vsako jutro. Ne mučite se preveč. Z 40 letom opustite vsak šport, da ne preobložite srca. "Treznost nikomur ne podaljša življenja. Tudi stradanje ne. Jejte kolikor se vam poljubi. Kajenje ne škodi razen v izrednih slučajih." Starim ljudem daje doktor sledeče nasvete: "Stari ljudje ne bi smeli piti navadne vode. Uživajo naj juho in pijejo čisto vino. Po jedi pijete lahko tudi li' kerje. Vsakdanja kopelj ni po trebna. Zdrgnite se vsak večer in vsako jutro od glave do pet z alkoholom, ki ima 90 stopinj moči. Ničesar si ne odrečite. Jejte!" Na očetov pogreb Iz San Francisca, Cal. se je pripeljal z letalom k pogrebu svojega očeta Mr. Joseph Fer-kul, ki je že devet let v službi Strica Sama. Pred poldrugim mesecem je bil v avtni nezgodi in še sedaj mora rabiti berglje. Pomotoma je bilo poročano, da je bil pokojni Joseph Ferkul bratranec Mrs. Frances Oražem. Pravilno bi se moralo glasiti, da je bil bratranec po očetu in materi rajnemu Josipu Oražmu. Mrs. Boyle umrla Včeraj je umrla, zadeta od srčne kapi, Mrs. Julia Boyle, soproga okrajnega blagajnika John Boyla. Ko se je Mr. Boyle vrnil včeraj z dela, je našel ženo nezavestno na stolu v sprejemni sobi. Naglo je poklical pomoč, toda vsaka pomoč je bila zaman. Stara je bila 65 let. Družina stanuje na 1796 E. 89th St. Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je napravil odločno potezo, s katero namerava zatreti v deželi organizirano vohunstvo, ki ga vodi Rusija po svojih agentih. V ta namen bo poslal predsednik kongresa načrt, po katerem bo prešel nasel-niški in državljanski odsek od delavskega oddelka vlade na justični oddelek. Le na ta način, je rekel predsednik, se more z uspehom zatreti v deželi vohunstvo in nameravana sabotaža. Poleg tega se bodo topogledno napravili še drugi koraki, je namignil Roosevelt, toda ni povedal kakšni. Dies; načelnik kongresnega preiskovalnega odseka se je izjavil, da ni nobenega vprašanja, da ima Rusija v Zed. državah obsežen in dobro organiziran vohunski sistem, ki dobiva industrijske in vojaške tajnosti. -o- Pokojni Joseph Laurie Kot smo že poročali je preminul v University bolnišnici rojak Joseph Laurieh, star 70 let. Stanoval je na 1185 E. 167th St. Doma je bil iz, Ajdovca pri žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 49 leti. Tukaj zapušča tri sinove: Joseph, Frank, in William in tri hčere: Anna, poroč. Ivans, Frances poroč. Rutar in Mary poroč. Miklusev ter pastorka Viktorja. V Geneva, O. zapušča sestro Ano Tomšič, v Roofsdale, Pa. brata Antona, v stari domovini pa sestro Mary. Njegova soproga Jennie je umrla leta 1936. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in društva Dvora Baraga, reda Kat. Borštnarjev. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek v cerkev sv. Kristine in na pokopališče Kal-varijo. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim pa naša iskreno sožalje. Poroka V soboto 25. maja se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob desetih Miss Mary Kuhei, 1373 E. 52nd St. in Mr. Rudolph Papesh, 3528 E. 80th St. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni, da se udeleže poročne maše. Naše iskrene čestitke modemu paru. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. u.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 lor 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. N. 122 Thur., May 23, 1940 Kaj mislijo doma o Italiji član fašistične stranke in je lansko leto, ko so bili veliki manevri ob Padu, pri katerih je šlo za tem, da se preuči obrambo proti francoskemu napadu, igral kriket v Opatiji. Njemu sta podrejeni dve močni in markantni osebnosti današnje Italije: bivši odvetnik, zdaj maršal Rudolf Graziani in prestolonaslednik Umberto, poveljnika obeh armadnih zborov, iz katerih sestoji današnja italijanska armada. Prestolonaslednik Umberto, ki je bil delj časa s šefom italijanske vlade bolj v hladnih odnosih je,prevzel to poveljstvo šele ob pričetku vojne v septembru. Ti trije možje, od katerih samo eden nosi liktorski snop vgumbnici, so danes najbolj intimni posvetovalci šefa italijanske vlade, ki jih celo bolj ceni, kakor oba diplomata Ciana in Grandija. Celo novi glavni tajnik fašistične stranke Mutti in letalski junak ter guverner Libije Italo Balbo, o katerem je zadnje čase zopet nekaj več slikati, sta napram gornjim trem v nižjem rangu. Velikemu ugibanju o italijanski politiki bo konec tistega dne, ko bodo vsi trije šefi italijanske armade in šef italijanske vlade skupno smatrali, da je prišel čas, ko je treba odkriti karte. Ker tukaj toliko ugibljemo, če bo šla Italija v vojno in če mar ne bo udarila po Jugoslaviji, priobčujemo tukaj zanimiv Članek iz Ljubljanskega "Slovenca," iz katerega je razvidno, da so doma zelo dobro poučeni o notranjem ustroju Italije, a kar se tiče udeležbe Italije v sedanji vojni, jim je pa prav toliko znanega kot nam je tukaj. Kot nam je tukaj preko oceana, tako je tudi našim v stari domovini Italija še vedno velika uganka. Članek se glasi: Besede, ki jih je pred 20 leti izrekel o Italiji Ljenin, so dobile znova pomen v današnjem času: ko so po končani svetovni vojni očetu ruske vevolucije pripovedovali, da so italijanski delavci pripravljeni zanetiti vstajo, je Ljenin zmajal z glavo, rekoč: "Nemogoče, v Italiji ni nobenega premoga." Smisel teh besed je jasen: država, ki je v vsej svoji preskrbi s surovinami navezana na inozemstvo, si ne more privoščiti eksperimentov, ki bi jo prej ali slej zapletli v spore z njenimi sosednimi in uvoznimi državami. Vsako razmotrivanje Italije, njenega gospodarstva, njene politike, njenega hotenja in njenih ciljev je treba pričeti z razlaganjem njenega zemljepisnega položaja in z naštevanjem njenih zemskih zakladov. "Bogata industrijska glava (nižina Pada) na suhem in ubogem poljedelskem trupu (Apeninski polotok)," tako je Mussolini sam nekoč označil deželo, ki ji danes vlada. Italija razpolaga z nekaj rjavega in lesnega premoga, črni premog pa mora uvažati. Poprej ga je uvažala iz Anglije, Belgije in Amerike, zdaj pa, ko je blokada od Nemčije poostrena, ga uvaža samo iz nje in še to le po železnici, 100 odstotkov njnih potreb na kavčuku, 80 odstotkov njene volne in železa mora uvoziti; izvaža pa razen industrijskih izdelkov samo še olivno olje, južno sadje in zelenjavo ter ribe. Industrija, ki je največji zaklad Italije, leži na severu dežele tesno ob alpski meji. Ta lega je strategično in prometno zelo neugodna. Gotovo ni slučaj, da sta med redkimi intimnimi svetovalci Mussolinija ravno oba šefa italijanske industrije, ki čedalje bolj silita na mirno, nevtralno in nedi-namično zunanjo politiko. To sta sivoglavi grof Volpi, predsednik italijanske industrijske zveze, kralj električnih obratov in eden od redkih milijarderjev v Italiji, in dr. Alberto Pirelli, ki je lastnik velike milanske industrije za gumijaste proizvode in za umetno svilo. Tovarne obeh teh mož leže pod Alpami v Turinu, Milanu, Monzi itd. V Alpah je Italija zgradila utrdbe, tako proti Nemčiji, kakor tudi proti Franciji. Zlasti so utrjeni prehodi, ki kakor na primer Brenner ali koroške doline vežejo Italijo z Nemčijo. Mnogo je vprašanj, ki jih zadnje čase v Rimu stokrat in stokrat premlevajo. Ako bo Italija ostala "nebojujoča se država, potem bo dobila premog, če ne bo njena preskrba s premogom problematična. Njene življenjsko najbolj važne industrije leže v pokrajinah, ki so zelo ogrožene, da ne govorimo o njenih obalah. Italijanske obale so bile tisti razlog, zaradi katerega se je Italija skozi stoletja skrbno ogibala kakih konfliktov z državami, ki imajo močno vojno mornarico. In obale so tudi vzrok, zakaj Italija polaga takšno važnost na vojno mornarico in na svoje letalstvo. Kako močna je prav za prav italijanska vojna mornarica, se zadnje čase sprašuje vsa evropska javnost. Točnega odgovora na to vprašanje ni mogoče dati, kajti Italija je v osmih mesecih vojne z veliko naglico izpopolnjevala svojo oborožitev, tako na kopnem, kakor na morju in v zraku. Številne bojne ladje, ki so bile v jeseni 1939 še v ladjedelnicah, so medtem že nastopile službo, v ladjedelnicah pa so pričeli graditi nove. Zdi se, da je zlasti močno narastlo število manjših enot italijanske vojne mornarice, torpednih čolnov, rušilcev, pomožnih križark, iskalcev min in podmornic. Splošno je treba računati, da je italijanska, mornarica po svoji tonaži že toliko močna kakor francoska. Napram skupnim angleški in francoski sredozemski mornarici pa je Italija še zmerom v manjšini — mornarski strokovljaki prvaijo celo, da v veliki manjšini. Najbolj pomembno vojno pristanišče na italijanski za-padni obali je Spezia, kjer je bila pred kratkim velika parada bojnega brodovja. Razen tega je treba omeniti še Nea-pelj, dve mornariški oporišči na Sardiniji, tri na Siciliji ter oporišča ne malem otoku Pantelerja, ki leži na polovici poti med Sicilijo in Tunisom. Nekoliko gostejša so oporišča italijanske vojne mornarice na vzhodu. Tu je treba omeniti Pulj, Brindizi, Tarento, Drač v Albaniji, tri pristanišča v Libiji in dve o Dodekaneških otokih, kakor tudi manjša oporišča v Benetkah. Zadru in Bariju. Kljub velikemu pomenu italijanske mornarice pa vendar ni med ožjimi Muss^inijevimi posvetovalci nobenega admirala ali mornariškega strokovnjaka. Znano je, da duce zmerom bolj uvažuje nasvete svojih vojaških sodelavcev kakor pa civilnih. To že zaradi tega, ker je v političnih, socialnih in upravnih vprašanjih sam dovolj razgledan in ne potrebuje toliko nasvetov. Zaradi tega tudi ne gre precenjevati vloge njegovega mladega in ambicioznega zeta gro-ia Ciana; njegov vpliv je manjši, kakor pa je bil vpliv njegovega predhodnika in sedanjega pravosodnega ministra Grandija. Na čelu vse armade, kopne, pomorske in zračne sile stoji maršal Pietro Badoglio, vojvoda Addis Abebe, ki pa ni BESEDA IZ HAIOBA Z Svetovidskega odra Preteklo nedeljo so imeli po-setniki krasne igre "Prisegam," katero je vprizoril Svetovidski oder, res užitka poln večer. Udeležba sicer ni bila sto odstotna, a vendar zadovoljiva. Ne mislim sedaj tukaj opisa-vati in razlagati vsebino te igre, kajti kdor jo je videl, že ve po men iste, kdor pa je ni videl, je pa lahko prepričan, da je v resnici nekaj zamudil. Oglejmo si sedaj malo te naše igralke, ki so se res potrudile, da izvrše svoje vloge v popol no zadovoljstvo. Gospa Jereb (Albina Vahčič) je bila kot nalašč za tako vlogo, je sicer malo bolj tiha, a se jo je vseeno do bro slišalo tudi v ozadju dvora^ ne, posebno ko so ljudje pričakovali kaj neki bo povedala in so bili mirni, da ni bilo tistega nepotrebnega šuma in govorjenja po dvorani. Pokazala je, da se je prav dobro poglobila v svojo vlogo. Marica (Sophie Lach) njena varovanka, sedaj pa nevem kaj bi rekel, kdor pozna Lahova de-kleta že ve, da so se že večkrat postavile na odru in v tem pogledu še mnogo obetajo. Najlepše pa vpliva na poslušalčevo uho gladka, izgovorjava in domač neprisiljen dialekt. Marica je pokazala, da se je prav dobro uživela v svojo vlogo. Ob tej priliki pa smo tudi imeli priložnost seznaniti se na odru z izvrstno novo močjo in to je bila Mrs. Wm. J. Kennick v vlogi graščakinje, gospe Ljudmile. Njena gladka govorica in lep nastop sta nadvse ugodno vplivali na gledalce. Predstavila nam je resnični tip ošabne graščakinje. želeti bi bilo, da bi se je še večkrat videlo na našem odru. Slavka (Jo Modic) "devica v srpanu" je prav dobro pogodila svojo vlogo in je bila resnično zabavna v svoji veliki zaljubljenosti in prizadevanju priboriti si "odrešenje," čeprav je bila že bolj v jeseni svojega življenja. špelica (Mary Lach), za njo velja isto, kar sem že povedal o njeni sestri Sophie. Skoro brez skrbi trdim, da bi sploh nobena ne bila mogla izpeljati iste vloge boljše kot jo je ona. Pokazala se je res kot prava naivna kmetška deklina v službi pri gospodi. Ali ste jo videli kako se je hitro udomačila in je hotela kazati svojo avtoriteto v hiši ge. Jerebove. M a r j a n i c a (Jean Tome) služkinja pri ge. Ljudmili, se je dobro zamislila v svojo vlogo, le tu in tam je bilo opaziti, da ji dela izgovorjava malo težavo, kar pa je gotovih slučajih prav prišlo. Z dobro vajo pa se bo tudi ta nedostatek lahko popravil. Klara (Florence Tomsick) nora beračiča, je prav dobro igrala svojo nehvaležno vlogo in je gledalcem zelo ugajala. Ivanka (Margie Jartz) tajnica kuharskega odseka je prav odgovarjala svoji vlogi, le kakor sem že omenil tudi njej nagaja izgovorjava, sicer pa obeta biti prav dobra moč našega odra. Sedaj pridemo pa h kuharskemu odseku, članice dobro znanega Baragovega zbora. Res do aro so se postavila naša mlada dekleta in še lepši so zapela, kar je nedvomno dalo precej živahnosti splošni predstavi. Pozna se pevkam kakor tudi igralkam, da so pod spretnim vodstvom agilnega režiserja in pevovodje, Rev. Jagra. Vse priznanje zaslužijo ti naši požrtvovalni kulturni delavci, ki se trudijo, da ohranijo slovensko govorico tudi še za poznejše rodove, ko nas starejših ne bo več med njimi. Letošnjo sezono je bil naš Svetovidski oder zelo zaposlen in kdor se je kdaj ukvarjal s takim poslom, bo vedel, da to zahteva ogromnega dela in požrtvovalnosti brez katere bi bilo kaj takega nemogoče. Da pa igralec doseže svoj namen, je pa tudi potrebno, da je maskiran tako, da odgovarja osebi, katero predstavlja in v tem pa je skoro bi rekel nepre-kosljiv mojster naš poznani masker, Mr. Matt Grdiha. Delo hvali mojstra. Ne smemo pa pozabiti mojstra odra, Mr. Joseph Zelle, ki ob vsaki priliki skrbi, da je oder res okusno in moj-stersko urejen. Sedaj je pa še nekdo, brez katerega bi še igralec na odru lahko izgubil in to pa je šepetalka, Mrs. Frances Brancel, kateri se imajo igralci zahvaliti, da ga niso kje kaj polomili, le včasih, če je bilo preveč tiho v dvorani, je bila malo preglasna, ampak to ni noben greh, če ima mogoče kakšen poslušalec malo boljša ušesa kakor pa igralec. Priznati pa moramo, da je delo šepetalca ravno tako težavno kot igralčevo na odru in mnogokrat pa še bolj. Končno pa vsem skupaj najlepša hvala za tako lep in užitka poln večer. F. -o-— črički se vam zahvaljujejo Newburgh, O. — Mnogi so idihovali, kaj bo, pa nič. strahu, nismo še tako daleč. Kdor je 'zamudil predzadnjo nedeljo, se prav lahko kesa, bila je vsaj za me užitka polna, ker sem zopet videl malo Več zanimanja kbt običajno in zakaj bi ga ne bilo, saj smo imeli na odru že četrti rod. Imela je besedo mala Ne-žika, hčerka Kristelnovega Franceta, ne vem vseh besed te pesmi, a nekaj sem si jih pa le zapomnil, čeprav se je nisem učil: Komu luna, luna mami, vsako noč bedi za nas in z luno bo ji krajši čas. Komu zemlja, zemlja očki, preorav jo bo, obsejav in pogače nam dajav. i Pa tudi Stražarjev Francek se je dobro postavil, pa da ne bo kakšne zamere, naj vam povem, da ste vsi prav dobro napravili in pa še drugič tako. Toliko od mene glede mladih pevcev. Prisrčna hvala Mr. Frank Kužniku, ki je daroval 10 zabojev popa malim pevcem in pev- kam, enako lepa hvala Mr. Lawrence Shuster-ju, ki nam je daroval, vino in enako Mr. Anton Valenčič in France žefrin. Vsem tem omenjenim prav lepa hvala! Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo tudi naše pridne žene: Angela Stražar. Mary Kenik, Mary Pavlin, Elizabeta Valenčič, Karolina Hočevar, Mrs. Novak in vse druge, če sem mogoče slučajno kakšno ime izpustil, prosim da mi oprosti in naj me prime za ušesa na prihodnji seji. Vam pa, ki ste udeležili v tako velikem številu, velja najlepša zahvala in prihodnjič vam bodo naši pevci še lepše zapeli. Na tem mestu naj bo tudi izrečena zahvala vsem pokroviteljem in podpirateljem kakor tudi Slovenskemu narodnemu domu na 80. cesti. Starši, ki še nimate svojih otrok pri mladinskem pevskem zboru, dajte jih sedaj vpisat, članarina je sanio 25 centov na mesec, če jih'je pa kaj več, pa se ne računa več kot 50 centov za vse kolikor jih pošljete iz ene družine, pa magari če jih pbšlje-te deset. Da se pa prepričate, da je to res za otroke dober pouk, pridite sami in se prepričajte, starši imajo vedno vstop k vajam, ki se vrše vsako soboto od 10. do 11. ure dopoldne. Prosimo vas starši, pošljite svoje otroke k tem vajam, da se bodo tako naučili jezika svojih mater. Apeliram tudi na našo čč. duhovščino in čč. šloske sestre, da daste tudi vi malo več poguma našim malim. Naj bo na tem mestu ponovno izrečena najlepša zahvala vsem, ki ste na ta ali oni način pomagali do boljšega uspeha. Za zbor črički" s pevskim pozdravom, France iz Doline. _—,—o--— pristopali k angeljski mizi, so mu vselej polzele po licu solze veselja. Dobri mož je vedel, da je to najsrečnejši dan v življenju. Vedel je koliko velikih nevarnosti preti otroku, bal se je za otroške duše — za nedolžna srca. V cerkvi sem se ga spomnila in prosila Večnega, naj mu vsa njegova dobra dela poplača tisočkrat. Pohvaliti pa moram tudi naše dobre pevke, ki pojejo pri pol enajsti maši. Na glas vas hočem pohvaliti, ker vas imam res rada in kar težko že čakam, kdaj se začuje tista prisrčno lepa "Lepa gi lepa roža Marija." Vsak faran vas visoko ceni, fa-ra ljubi svoje pevce in pevke našega priljubljenega zbora Ilirije. Vsem globok poklon! Tiha moja želja je, da bi mi ta zbor na mojem grobu zapel priljubljeno pesem "Pod trto bivam zdaj . t ." Zapeli so to pesem našemu nesmrtnemu Gregorčiču, naj bi zvenela tudi na grobu uboge — nesrečne žene in matere. . . . Marija Kurnik -o- Politika v Collinwoodu na katere bi gradili gradove, pa vidimo, da vse sladke besede se ustavijo pri "JAZ" in ne pri narodu. Zopet spoznavamo ljudi, ki imajo idealni nastop in iskreno voljo zastopati narodne interese. Tako je bilo in bo ostalo dokler bo politika obstajala. J. P. Najsrečnejši dan v "Le srečno .Qat&n( .dekle, ostani mi večino tako, da sreče ti čiste in svete ne vzame, ne ukrade nikdo I 9 Na binkoštno nedeljo' smO imeli pri nas v Collinwoodu pri fari Marije Vnebovzete res Jfep in presrečen dan za naše otroke, dan na katerega so se že tako dolgo in skrbno pripravljali. Imeli smo prvo sv. obhajilo. Vsi smo ganjeni zrli na te ljubke belo oblečeno angeljčke, kateri so komaj slišnih korakov prihajali v dolgi vrsti v cerkev. Da taka slika se vtisne globoko v srce ob pogledu na tako mlado angeljsko četo. Marsikateremu je orosilo oko, ko je videl kako so se ti presrečni otročiči bližali k mizi Gospodovi. Ob takih primerih se vsakemu gotovo obudi spomin na presrečni dan prvega svetega obhajila. Da taki prizori sicer molče, a vendar glasno govore, kaj je pač katoliška £ola in kako dragocen zaklad katoliške sv. vere, kaj so in kako globqko hvaležnost zaslužijo vsi naši katoliški vzgojitelji. Na tak dan pač lahko vsak otrok bla-gruje svojega g. kateheta, ki ga. je pripravil na prvo sv. obhajilo. Spominjali naj bi se teh ha-ših blagih katoliških vzgojiteljev vse svoje življenje, posebno pa tedaj, kadar jih bo zakrila črna zemlja, tedaj bi se jih morali spominjati v molitvi. Naj tukaj javno naglasim apostolsko delo naše častite duhovščine, posebno si je zaslužil vse priznanje naš č. g. J. Čelesnik in za vse njegovo delo naj bi ga nagradila naša srčna hvaležnost, kakor tudi v§em našim č. s. učiteljicam. Naj na tem mestu omenim še par besed iz domovine. Že par let počiva v grobu naš dobri nadučitelj, Mihael Lesnika. Čez trideset let je on vodil na belo nedeljo naše anovske otroke v cerkev k prvemu sv. obhajilu. Kako je z veseljem opazoval prvo obhajance, ko so Zopet imamo ene volitve za seboj. Izkušnje naš uče, da le v centralizirani moči so odseženi uspehi. V 32. vardi je bilo od 31 izvoljenih 13 slovenskih in dva hrvatska pricinktna načelnika. Kampanja vseskozi je bila čista od strani Slovenskega demokratskega kluba, žal, kakor povsod tako so se pokazali tudi pri tej kampanji nedostatki, ki so škodovali našim kandidatom pri izvolitvi. Mogoče se bomo iz preteklosti kaj naučili, kaj je in kaj ni prav, da bomo v bodoče uspešnejši. Slovenski demokratski klub mi je dal, nalogo, da v njegovem imenu vodim kampanjo za VSE slovenske kandidate in one, katere je klub na redni seji indorr-siral. Zavedal sem se težkega položaja še posebno, ker se je šlo za izvolitev precinktnih načelnikov. Vedel sem, da ti bodo morali posvečati pažno svoji izvolitvi, za to je bilo potrebno dobiti moči, ki niso bile zainteresirane v precinktne načelnike, ampak v druge kandidate, kateri so bili po klubu indorsirani. K sodelovanju sem povabil Mr. John Princa, Mr. Lowrenca Leskovca, Mr. John J. Lokarja, Miss Ber-to Debevec, Miss Berto Cerkve-nik, Mrs. Jennie Fonda in Mr. Jos. Mužiča. Priznati moram, da ti so nam mnogo pomagali pri naši kampanji in smelo lahko trdim, da od daleč ne bi bil voli-vni rezultat tako povoljen, če bi ti z našim klubom sto odstotno ne sodelovali. Izrečena naj jim bo na temu mestu najlepša in iskrena zahvala. Priznati moram vsem slovenskim kandidatom za precinktne načelnike1 v 32. vardi, da so storili največ kot so mogli za kandidate, katere je Slovenski demokratski klub v 32. vardi priporočal za izvolitev. Tudi tem naj bo izrečena najlepša zahvala. Preteklost je pokazala, da da nam je politična organizacija neobhodno potrebna, ker V njej spoznavamo vse čedne in nečedne panoge političnega udej-stvovanja. Spoznavamo ljudi Prvi bankovec so imeli v Kanadi Leta 1684. v Kanadi niso imeli dovolj kovanega denarja, da bi plačali vojake francoskega kralja. Tedaj si je uprava v Kanadi, ki je bila tedaj francoska, izmislila, da bi dala v promet na igralne karte napisane zadolž-nice. Te je bilo treba jemati namesto kovanega denarja. Tako je vodja uprave de Meules ustvaril prvotno obliko bankovcev in njegov osebni podpis je dajal jamstvo za njih vrednost. Nekoliko izvodov tega denarja na igralnih kartah je bilo videti tudi na pariški svetovni razstavi in so zbujali veliko pozornost. -o- IZ DOMOVINE —Nov vodovod na Klancu na Dobrni. Po prizadevanju krajevne JRZ, zlasti pa senatorja g. Alojzija Mihelčiča, se je začelo z gradnjo potrebnega vodovoda na Klancu pri Dobrni. Gradnja bo stala 100,000 din. Prva etapa gradnje vodovoda od zajetja z rezervoarjem je končana, druga etapa pa se bo nadaljevala šele v jeseni, ker bi sedaj napravili preveč škode na posejanih njivah in travnikih —Regulacija potoka Toplič-nice v Dobrni, za katero je odobrenih že 180,000 din, se bo v nekaj dneh pričela. Pri delu bo zaposlenih precej domačih delavcev, ki bodo vsaj nekaj zaslužili. —V Bevkah pri Vrhniki je umrl gospod Luka Kršmanc, posestnik. i»»»:»»»»n»»»maan»»»»»»»t»g* Ce verjamete al'pa ne K zobozdravniku je prišel pacient. Saj veste, da bi mu izdrl zob. Po kratkih ovacijah in predpripravah je prišlo do blitzkriega in zob je skočil ven. "En dolar in pol!" je povedal gospod doktor bolniku. "Vam bom v par dneh poslal," se je ravnal bolnik po receptu, ki je v Ameriki v splošni slabi navadi. "Je že dobro," reče zdravnik in pristavi: "Malo počakajte, vam bom nekaj pokazal." Odpre omarico in privleče iz nje tri velike zobe. "Ali vidite te-le tri zobe?" vpraša pacienta. "Kako bi jih ne videl, saj so dovolj veliki." "Ali ste kaj opazili na njih?" "Nak! Zdi se mi, da so popolnoma zdravi." "Tako je, ti zobje so v resnici povsem zdravi." "Čemu ste jih pa potem izdr-li?" "Saj jih nisem izdrl." "Ne?" "Ne!" Zdravnik ostro pogleda pacienta. "Zbil sem jih s pestjo iz ust pacienta, ki mi je obljubil, da mi bo poslal za zdravljenje bolnih zob, pa ni držal besede. Zibogom, 'prijatelj!" — Pravijo, da je bil pacient čez eno uro že nazaj s tistim dolarjem in pol. PCR80MAL O A M S Na razpolago za financiranje nakupa % avtomobila % gospodarskih predmetov Za: ^ družinske in hišne potrebščine $ popravo posestva $ plačilo zavarovalninske premije % poravnavo računov -To je nekaj tipičnih namenov- Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba, da bi bili vlagatelj. THE NORTH AMERICAN BANK CO. 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd. / m«r»«n»»ntt»»tniint»t>»»»»i»irntH»»tniiin:i»i»>t>»nr»i»i»Hi»»H»H»Bmmt> WINNET0U r« nemtkem bnrlrfeUm K. Majr» ^nimii)iiiiiiiiiiiii»iii»ini»n»»iH»»t»'mmu»»»Hiiiiiiiii»i»uiin»»iiii?»iiii» Zagledal je moje tovariše, ni jih še videl, pa niti najmanj ni kazal iznenadenja, naredil se je, kot da jih ne vidi. Indijanec nikdar ne kaže svojih čuvstev. Segel je v torbo ob sedlu, poiskal pipo in tobačni mehur pa dostojanstveno sedel. "Winnetou je bil daleč na severu. Šel je, da nabere svete prsti za calumete svojega rodu. In njegov brat Charli bo prvi, ki bo z njim kadil novo pipo miru." "Tudi drugi bodo danes kadili pipo miru z mojim bratom!" sem dejal in pokazal po tovariših. "Winnetou kadi pipo miru le s pogumnimi možmi in s takimi, ki v njihovem srcu ni prevare in ki na njihovih ustnicah prebiva resnica. Toda Winnetou ve, da govori njegov beli brat le s pogumnimi in poštenimi možmi." "Ali je veliki poglavar Apa-čev že kedaj čul o Sans earu, pogumnem in pretkanem lovcu?" "Winnetou pozna njegovo i-me, njega samega pa še ni videl. Sans ear je zvit ko kača, premeten ko lisica in pogumen ko jaguar. Velik sovražnik rdečih ljudi je in njihovo smrt si zariše v kopito svoje puške. Pa umorili so mu ženo in otroka in Sans ear ubija le hudobne ljudi, ki so mu hudo storili. Tamle je njegov konj. Zakaj ne pride Sans ear k Winnetouu, da bi z njim kadil pipo miru?" Sans ear je pristopil, pa videti mu je bilo, da je nekoliko v zadregi vpričo moža, ki je veil j al zla najslavnejšega in naj-pravičnejšega bojevnika gorovja in savane. "Moj rdeči brat je prav povedal," je dejal skromno. "Le hudobnemu velja moje maščevanje, dobrim pa moje prijateljstvo." Mignil sem tudi Bernardu. "Poglavar Apačev naj nakloni svojo prijaznost tudi temule bojevniku! Bogat je bil, pa beli so mu umorili očeta in vzeli njegove diamante in dolarje. Morilec je tu na Rio Pecosu, prišel je, da ga poišče, umrl bo od njegove roke." "Winnetou je njegov prijatelj, pomagal mu bo najti morilca njegovega očeta! Howgh!" Ta indijanska beseda pomeni toliko kakor pri nas amen, tako bo. Če jo je izgovoril Winnetou, je veljala kakor slovesna obljuba. Pridobil sem Bernardu pomočnika, ki si ga boljšega želeti ni mogel. Nadeval je pipo in jo prižgal. Opravil je predpisane obrede, puhnil je dim trikrat proti nebu in trikrat proti zemlji pa štirikrat proti štirim stranem sveta in dal calumet meni. Opravil sem iste obrede in dal pipo Sa-mu. Tudi Marshal jO je dobil in jo vrnil Winnetouu. Sam je vprašal Apača: "Ali ima moj rdeči brat mnogo bojevnikov pri sebi?" "Uff —!" Winnetou se je čudil. Pa Sam njegovih navad še ni poznal. Ponovno je vprašal: "Dejal sem, ali ima moj rdeči brat mnogo bojevnikov pri sebi —." »Uff —! Moj beli brat naj mi pove, koliko medvedov je treba, da pogazijo tisoč mravelj!" "Eden sam zadostuje," je odgovoril Sam nekoliko začuden. "In koliko krokodilov je treba, da požrejo tisoč žab?" "Spet samo enega." "In koliko poglavarjev rodu Apačev je treba, da pobijejo tele mušice komanške? Ako Winnetou izkoplje bojno sekiro, ne vzame bojevnikov s seboj, sam gre. Winnetou ni poglavar enega samega rodu, poglavar, kralj je vseh Apačev. Le roko mu je treba dvigniti tu ali tam, pa vstane tisoč bojevnikov, ki so po k o r n i njegovim poveljem. Mnogo jezikov ga uboga, ki mu pripovedujejo, kaj počenjajo sinovi Komančev, in mnogo nožev in tomahawkov je pripravljenih, da iztrebijo njegove sovražnike,z zemlje." Obrnil se je k meni. "Mož mora sicer govoriti s pestjo, pa moj brat mi naj pove, zakaj je vzel tele može s seboj na Rio Pecos!" Pripovedoval sem mu na krat ko, pa natančno kaj nas je pripeljalo na bregove Rio Pecosa Pozorno me je poslušal pa molče zrl pred sebe. In ko je puhnil zadnji dim iz pipe, je vstal, vtaknil pipo v torbo in dejal: "Moji beli bratje naj gredo z menoj!" Potegnil je konja iz gozda in zajahal. Skokoma smo odjezdili po dolini za Komanči. Jezdil je koščenega, dolgonogega rjavca, ki sem ga poznal že iz svojih prejšnjih potovanj. Podoben je bil vse prej sestradanemu izvoščekovemu kljuse-tu ko pa indijanskemu dirkaču in le veščak v konjskih zadevah, kakor je bil Winnetou, si ga je mogel izbrati zja jezdnega kt>-nja. šele v teku je pokazal, kaj premore. Nedosežen dirkač je bil, mirno in enakomerno je tekel, njegov korak je bil izdaten in neutrudljiv, njegova pljuča so bila zdrava, "možganov" je imel najmanj prav toliko v glavi kakor Samova slovita Tony in s svojimi ostrimi ko jeklo trdimi kopiti je že več ko enkrat pognal v beg sivega volka in roparsko pumo. Konj in jezdec sta bila kakor zraščena drug v drugega, ena duša sta bila, ena volja, nikdar se ni zgodilo, da bi konj odpovedal, pa če je Winnetou še take napore zahteval od njega. Našli smo sled Komančev. čisto razločna je bila, prav nič se niso potrudili, da bi jo skrivali, zanesli so se, da so varni. Dobro uro smo jezdili za njimi, pa pred vsakim ovinkom smo previdno poizvedovali, preden smo krenili za njimi. Pravkar smo spet mislili kreniti krog gozda, ko je Winnetou sunkoma obstal. Pokazal je z desnico v gozd, z levico pa nam dal znamenje, naj molčimo. Prežal sem in gledal, kaj bi bilo, pa nič nisem videl. Winnetou je razjahala, obesil puško na sedlo, vzel bowieknife v roko in izginil med drevjem. "Kaj pa ima?" se je čudil Sam. "Ne vem." "Čuden človek, tale Apač! Ali nam ni mogel povedati, kam gre _!» "Ali nisi čul, ko je dejal, da mora mož s pestjo govoriti? 0-pazil je nekaj sumljivega pa je šel, da pogleda. To si lahko razbral iz njegovega obnašanja. Zato mu ni bilo treba še na široko razlagati, kam gre." "Pa vsaj povedal bi nam bit lahko, kaj je opazil!" "Bomo že videli." "Toda vedeti vsaj moramo na primer, kaj naj mi počnemo !" "To itak vemo. Počakati moramo za ovinkom, da se vrne, ali pa da nam da znamenje, naj pridemo za njim. Vse to je vendar čisto enostavno in razumljivo in —." "Massa —! Oh, ah, massa!" naju je prekinil Bob. "Kaj je?" "Slišati človeka —!" "Kje?" "Tamle za gozd!" Pogledal sem po tovariših, pa nobeden ni nič slišal. Tudi sam nisem nič čul. Menda se je črnec zmotil. (Dalje prihodnjič) Petrolejski vrelci v Iraku Petrolejski vrelci v Iraku spadajo po svojem bogastvu na tretje mesto na svetu. Irak je pred svetovno vojno spadal pod Turčijo in je bil sestavljen iz zgornje in spodnje Mezopotamije, ki se razprostira od Ma le Azije do Perzijskega zaliva. Takoj, ko se je pojavil motor, se je začela tiha, a ostra borba za iraški petrolej. Glavni tekmeci v tej borbi so bili Nemci in Angleži, pozneje tudi Francozi. Angleži so se najprej zavedli, kako veliko vred nost predstavlja iraški petrolej, posebno pa, kako veliko vlogo bo igral v bodočnosti. Tako je Anglija znala spretno izkoristiti vse priložnosti, da si je posrečilo nekaj let pred svetovno vojno vzeti v najem petrolejske vrelce. To se ji je posrečilo na ta način, da je poslala v Bagdad svojega vojaškega atašeja, ki je imel tajno nalogo, da zaseje mržnjo in vstaje med turško oblastjo, kurdskimi plemeni, katoliškimi iKaldejci in pravoslavnimi Asirci. Po svetovni vojni so se dolgoletne sanje angleških kapitalistov izpolnile. Cim je Turčija stopila na stran zaveznikov, je Anglija spretno izrabila trenutek, da se polasti iraških petro-lejskih vrelcev. Tako je brez bitke 11. marca 1917 zasedla Bagdad, leto pozneje pa še Mosul. Sanje angleških kapitalistov so se uresničile ne z vojaško pomočjo, ampak v prvi vrsti zaradi podkupljenih plemenskih poglavarjev. Pri tem jim je pomagal "Inteligence service." Vso stvar je vodil legendarni polkovnik Lawrence "arabski sultan brez krone," kateremu se imajo Angleži zahvaliti za vse svoje uspehe. Po končani svetovni vojni je Irak prišel pod angleški pro-tektorat. Irak meri 301,802 kv. km in ima okrog 3 milijone prebivalcev. Pod angleško u-pravo so se krvave vstaje nadaljevale in Anglija je morala veliko žrtvovati za zmago, za katero se mora pa še posebno zahvaliti medsebojni mržnji med Arabci, Asirci in Kurdi. Asirci in veleposestniki so pridno pomagali Angležem, ker so videli v njih zagotovilo za ohranitev svojih posestev pred nemirnim in siromašnim iraškim prebivalstvom. Leta 1921 je angleški guverner ustanovil prvo iraško vlado in tedaj šele je prenehala tiha borba med Francijo in Anglijo. Leta 1921 so 'kronali prvega iraškega kralja emira Fejsala (umrl je leta 1933). To je bil isti emir IFejsal, kate/ega je po neki vstaji pregnal iz Damaska general Garov, tedanji guverner Sirije. Po dogovoru 30. junija 1933 je postal Irak "svobodna" država. Kljub temu dogovoru je ostal Irak neke vrste polkolonija pod angleškim protektoratom, čeprav ima naslov svobodne dr-žave. Anglija je še nadalje obdržala svoje garnizije v Iraku za obrambo petrolejskih vrelcev. Neki angleški humorist je rekel nekoč, ko so govorili o Iraku, "da angleški poslanik vedno pravočasno poroča iraški vladi svoje mišljenje." To se pravi, da iraška vlada nikoli nič ne začne brez pritrdila angleške vlade potom svojega poslanika v Bagdadu. Kakor zatrjujejo posebni strokovnjaki, so rezerve izra- skupno 4,314,000 ton, leta 1939 pa že skoraj pet milijonov ton. Z močnejšo racionalizacijo bi lahko še podvojili proizvodnjo petroleja. Angleži in Francozi se letos zelo trudijo, da bi pomnožili količino in najbrž bo znašala proizvodnja že letos še en milijon ton več. Vzrok, zakaj je bila proizvodnja petroleja v Iraku relativno najmanj izkoriščana, je iskati v težavah prevoza. Na železniški progi, ki veže Mosul s Perzijskim zalivom, prevozijo le en del petroleja v Anglijo. Zaradi razdalje in poleg tega tudi zaradi velikih stroškov prehoda skozi Sueški prekop so se Angleži odločili zgraditi nadzemno odvodno cev, ki veže petrolejsko središče Kirkuk Sredozemskim morjem in so na ta način skoraj dvakrat skrajšali daljavo prevoza. Tako so se precej znižali tudi stroški. Danes sta speljani dve cevi. Ena je v angleških rokah in veže Kirkuk s palestinskim pristaniščem Haifo, druga cev je v francoski posesti, ki veže tudi Kirkuk s francoskim asirskim pristaniščem Tripolisem. Cev je dolga 850 kilometrov. Ta način prevoza petroleja je zelo praktičen in tudi poceni. Cevi so bile za časa arabskih bojev večkrat presekane in je pe-trolejska družba zarad tega trpela velikansko škodo. Sedaj so napravili Angleži načrt, po katerem bodo položili cevi pod zemljo ter tako zvezali vrelce z obalo Sredozemskega morja. Borba za iraške petrolejske vrelce je trajala polnih deset let in se je seveda končala s sporazumom. Šele leta 1929 so porazdelili kapital in produkcijo in istočasno začeli z vrtanjem novih vrelcev. Tega leta so ustanovili delniško družbo "Irak petroleum" mešanim kapitalom. Dve angleški družbi "Anglo irak oil" in Anglosaksonsko društvo sta si pridržali 47.5 odstotkov skupnega proizvoda. Francosko petrolejsko društvo in ame-rikanski Standard Oil sta si pridržali 23.75 odstotkov. Irak sam pa je obdržal za svojo potrebo samo pet odstotkov. Irak pridela sedaj okrog pet milijonov ton bencina, toliko, kolikor je potrebno za uporabo v mirnem času v Franciji. Če dodamo tej številki še 10 milijonov ton perzijskega petroleja, pomeni, da krijejo zavezniki svojo potrebo samo s petrolejem z Bližnjega vzhoda za tri četrt vojne potrebe. Vprašanje bencina z Bližnjega vzhoda je za zaveznike živ-ljensjsko vprašanje. Kje naj bi sicer vzele Turčija, Irak in Perzija ogromne tajne kredite za obrambo. Zato tudi zavezniki stalno pošiljajo svojo vojsko na Bližnji vzhod, kjer je glavna naloga braniti petrolejske vrelce. Iraški petrolejski vrelci so e-ni najstarejših vrelcev na svetu. Še v prastarih časih, izza Asircev in prebivalcev okrog Bagdada, so uporabljali nafto za razsvetljevanje hiš, kakor to delajo sedanji prebivalci okrog vrelcev, ki jih še ni nihče vzel v svojo oblast. Znamenite beneške noči za časa največjega sijaja Ninive, ki je danes v razvalinah, so bile tudi razsvetljene s petrolejem bagdadskih, mosulskih in perzijskih vrelcev. -o- Moderna peč središče družabnosti gosti tudi radi ustavljajo. Moderna električna peč vam nudi vse ugodnosti, o katerih se vam pred leti še niti sanjalo ni. S tako pečjo si prihranite mnogo na času, posebno še, če je hišna gospodinja sama za vse. Ni vam treba stati doma poleg peči in čakati kdaj bo ta ali ona jed kuhana. Ta peč vam ustreza v vseh ozirih. Če na primer želite v nedeljo ven izprehod, vam ni treba skrbeti, kdo bo pripravil večerjo. Pripravite meso ali kakorkoli želite za večerjo in ga denete v peč ter naravnate pripravo, ki regulira gorkoto in ko se boste vrnili, bo večerja pečena in gorkota se ustavi sama in se vam ni treba bati, da se bo kaj sežgalo. Električna peč je poleg vseh drugih modernih strojev, ki jih danes gospodinje uporabljajo v gospodinjstvu, gotovo največjega pomena. -i-o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vaSega avtomobila. Delo točno in dobro. napravi MALI OGLASI V najem se oddajo 4 sobe, kopališče in garaža. Vprašajte na 6424 Spil-ker Ave. (124) Brivnica naprodaj Proda se brivnica na jako prometnem prostoru na vogalu Superior Ave. in 55. cesta. Lastnik je prisiljen prodati radi bolezni. Oglasite se na 1497 E. 55th St., ali pokličite Liberty 1814. (124) Išče se delavca za na farme; mora znati krave molziti in rad delati. Joe Zupančič, Route 1, box 50, Thompson, O. (123) Krompir naprodaj Imam večjo količino finega krompirja, debelega in tudi takega za seme. Debeli je po $1 bušel, drobni za seme pa po 75c 'v t . ' 1 rTTTTTTTTTTT1 t | c: HELENA HALUSCHKA: Pred vrati v stanovanje je še j V sosedni sobi je drdral Vol-vzdihnila. "Hvala Bogu, smela , benk nepravilne, glagole in se bom še urico podremati." 'oziral vsako minuto na uro. Sin dveh očetov iJTJTJTJinjmrmjTj^^ dela>da okleva'in sta pobegnila. "Wilde, nikar!" Rudheim se je obotavljal. "Pa bom,' 'je rekel Volbenk in zaprl vrata za seboj, šla sta mimo glavnega oltarja, mimo ne-■ce ženkse, tako zatopljene v mo-itev, da se še ozrla ni. Razen nje ni bilo v cerkvi žive duše. Ob oltarju je le nekaj sveč osvetljevalo novi spomenik. Zve-ičar, lesen, nad človeško mero velik kip, se je sklanjal nad ranjenca. Podoba je bila preprosta in vzvišeno resnobna, čez, ranjenčev obraz se je razlival sveti mir in blaženo odrešenje, čez Zveličarjevega pa nadčloveško trpljenje. Kristusov obraz, ki je kakor jokal nad človeštvom, in ranjenčev pogled, ka-zoč tja, kjer ne teko več solze in kjer ni trpljenja, sta bila tako globoko resna, da je skoraj zapiralo sapo. til je to moč bolj ko samega se- da se je celo ozrl. Nekje je zad- Doktor Wilde je bil izjemoma doma in jima je prišel naproti. Žena je rekla, da se drži kakor deset dni kislega vreme- "Štiri! K telovadbi moram." Hrupno je vrgel knjige na mi- zo. "Fani, kam ste mi spet skri- na. Molče ji je pomagal sleči ii telovadne copate?" plašč. Stala je pred njim še od sinoči praznično oblečena in mu ovila razgaljeno roko okoli vratu. "Brž me okregaj, Robert, potem smuknem še za uro v posteljo." Doktor Wilde se je oprostil njene roke. "Nič ti ne bom očital, česar bi si ne bila že sama povedala." "Potem," je rekla velikodušno, "ti odpuščam, da imaš tako godrnjav obraz, in ti kar povem: pomisli, poverili so mi o-premo reprezentančne predstave v štirih dejanjih. Sinoči je bilo vse dogovorjeno." "Ponoči?" je vprašal mož. "Da, ponoči. Dvorna svetnica Leiding in jaz sva bili v loži baronice Fehburg. Med odmorom naju je prišel pozdraviti baroničin bi-at. Reči moram, da sem se izredka kdaj tako dolgočasila kakor včeraj. Če bi le vedela, kaj so igrali! Sicer pa — Beno, učitelj že čaka, pojdi torej! — Kje sem ostala? Že vem, pri odmoru. Šli smo nato vsi skupaj v kavarno. Zelo prijetna človeka sta Fehburga! Naleteli smo tam tudi na ravnatelja Bohmeja in se mnogo razgovarjali o umetnosti in gledališču. Ravnatelj Bohme je. svoj čas obiskal tudi našo razprodajno razstavo in bil navdušen. Pripovedoval nam je o svojih zbirkah starih čipk in japonskih slik na svilo. Tam blizu Sobotišča na Ogrskem ima veliko posestvo. V avtu je to le majhen skok, je trdil. Povabil nas je, naj bi si zbirke o-gledali, in mi smo vabilo seveda z veseljem sprejeli. Baronica Fehburg In jaz sva sedli z njim v avto in obdrzeli smo. Njegov gradiček je prav tako lep in romantičen kakor njegove stare čipke. Kot bi trenil, je minila noč, zajtrkovali smo in potem naju je odpeljal nazaj. Spotoma je pripovedoval Bohme o reprezentančni predstavi. In potem sva v trgovini naredila pogodbo, nato sem se šla pa kopat. In zdaj sem doma. Naročilo bo vrglo najmanj* deset tisoč šilingov. Za ta denar je vredno žrtvovati noč." Doktor Wilde je bolestno gledal predse in ni zinil nobene be-. sede. "Kaj venomer molčiš? Mar ti ni po volji? Taki ste moški! Žena naj se ubija, da bi mu pomagala nositi breme, potem ji pa mož še očita, zakaj ne čepi doma in ne krpa nogavic." "Meni ne prihaja na um, da bi hodil ponoči za svojimi strankami. Jaz nisem zdravnik in ti nisi babica. Resno te prosim, o-pusti take ponočne izlete, tudi tedaj, če prinašajo naročila. Zdaj pa pojdi spat!" Gospa Wilde je udušila nejevoljo in se prižela z brado na njegovo rame: "Godrnjaš kakor star medved. Vošči mi vsaj dober dan!" Pri tem je dvigala vanj oči tako sončno in dekliško, da se je moral še sam nasmehniti. "Pojdi spat, otrok, biti moraš do smrti utrujena." Odšla je. Za njo je zrla neprijetno hladna', lepo opremljena obednica. Doktor Wilde se je zdaj vendar odločil in odšel v pisarno. Ta dan ni bil naredil še nič drugega, kakor da je čakal ženo. Starka se je prikazala s copatami pod pazduho in z dvema skodelicama na podstavku. "Tu so. A spijte prej svoj ka-kao in gospod Francoz tudi." Bledi mladi učitelj se je nekaj branil, toda Fani je postavila obe skodelici na knjige in po vedala edini francoski stavek, ki ga je znala: "Parlez vous francais, Jejte žemlje in kofe!" Učitelj se je smejal, vljudno sprejel kakao in prav za prav ni vedel, ali ga Fani sili z jedjo iz prijaznosti ali le zato, da more pokazati svojo francoščino Volbenk je zlil kakao vase in zdirjal skozi vrata. "Jaz bi vrata sploh snela," je momljala starka, "potem bi ljudje še hitreje prišli ven. Sploh pa bi bilo najbolje, da bi kar zunaj ostali. Hiša je čisto odveč. In kuhanje tudi. Vi, gospod Francoz, ali je res, da živijo ljudje, ki jedo samo sirovo zelenjavo in krompir?" "Da, pravijo, da je res." "To je pa že od sile, kaj smo že vsi znoreli, kali, povejte mi?" Toda gospod učitelj ni mogel nič odgovoriti, kajti tudi on je že izginil skozi vrata. Le zakaj je danes fanta prav vse dražilo? Zakaj je moral še pošteni telovadni učitelj vtika^ ti svoj nos v stvari, ki ga prav nič ne brigajo? Tudi on je po veda), da morajo v nedeljo vsi k odkritju spomenika za padle vojake. Nogometno tekmo je odpovedal v vseh razredih. In Wilde se je tako veselil te tekme! Odpoved je občutil kot ponižanje, imel jo je za krivično omejitev svoje svobodne volje menil je, da ima vmes svoje prste ravnatelj, ki se hoče na ta način nad učenci maščevati. U-gledu zavoda seveda še ni bilo dovolj zadoščeno s tem, da so vrgli Schmidta na cesto, očitno se bahajo še s svojo oblastjo! Rudheim je poškilil proti svo jemu prijatelju in zjašepetal "Narediva?" "Da, naredimo, Braun in Gra-ber se pridružita." Na tadva sta se smela zanesti. Kaj ne bo nikoli konca telovadne ure? Naposled je ura udarila pet Med smehom in prerivanjem so hrumeli dijaki skozi vrata. Mra čilo se je že. Poslednji sončni žarki so še zlatili obrise streh in stolpov. Zunaj so v sinjkasti megli mežikale mestne luči, nebo se je na videz vzbočilo više kmalu je potemnelo in se vedno bolj oddaljevalo. "Naredimo!" je rekel Volbenk Štirje prijatelji so se prikrili hišno vežo, dokler se sošolci ni so porazgubili, potem pa kreni li proti stari farni cerkvi. Volbenk je pod suknjo nekaj skrival — bila je steklenica čr nila. Odprl je stranska vrata v cerkev, že leta ni bil več v bož ji hiši. Rahel hlad njenega zračja, govoreči molk, ki je di hal med visokimi stebri in bi nekaj povsem drugega kot tiho-ta brez hrupa, tema, ki je kakor težek baržunasti plašč ovijala vse od kupole do klopi, majhno rdeče srce večne luči, ki je go rela tako čudno mirno — vse to je fanta zadrževalo, da je za trenotek obstal kakor uročen na pragu. Braun in Graber sta vi stoji pred njo in jo brani. ičiu- moči. Bil je še toliko pogumen, de?" In Rudheim je pokazal s šinilo takoj v glavo? Kakor iz prstom na čelo. Volbenk je sko- be, čeprav ji ni vedel imena; bi- njikrat vzplapolala sveča in mizgnil z rameni Fanta sta obstala. Volbenk je steklenico s črnilom nezaved no stisnil, Rudheim se je, ne da bi se spogledal s prijateljem, molče izmuznil. Volbenk je občutil čudno tesnobo, v grlu ga je dušilo. Moral se je umekniti in nenaden strah ga je pognal na sredo cerkve. Hotel se je prisiliti, da bi mirno in hladno motril podobo, a se ni mogel. Nekaj nevidnega, toda nerazumljivega, se je zdelo la je veličastno prisotna in je svojim veličjem oživljala celo mrtve stvari. Nad oltarjem je čudovito mirno gorela večna luč. Mar je Vol-benka učaral ta tihi škrlatni sij ? Ali pa skrivnostni tabernakelj, pred katerim je občutil neum-Ijiv strah. Zaman se je trudil, da bi ostal miren in zbran. Misli so se mu razbežale, ni vedel več, čemu je sovražil to podobo, čemu je prišel, kaj prav za prav namerava. Skušal je znova obuditi v sebi prejšnjo upornost, a se mu ni posrečilo. Vse mu je ugasnilo v duši, navdajal ga je samo velik strah. Kakor bi se mu odvalil kamen od srca, mu je bilo, ko je prišel Rudheim ponj. "Pojdi vendar," mu je poše-petal. šel je. Njuni koraki so čudno odmevali na kamenitih tleh, odmev se je oglašal pozno', ko ga že nista več pričakovala. Bilo je, kakor bi šel nekdo za njima. Rudheim je burno sopel . . . "Ne boj se!" Wilde je stiskal steklenico, kakor stiskajo ljudje svetinje, da bi se obvarovali skrivnostnih svetlo ožarila stene. Klesani svetniki so se, samo za sekundo, grozeč prikazali iz temnih vdolbin, potem je spet vse pokril temni plašč senc. Volbenka je po hrbtu sprele-te)a zona. Dospela sta do vrat. Rudheim je odprl. Zunaj na jarko razsvetljeni in hrumeči cesti je plalo večerno življenje. Volbenk se je spet zavedel. Nekaj mora vendarle še brž narediti. Vrgel je steklenico s črnilom proti kropilniku. Toda steklenica mu je prehitro zdrknila iz tresoče se roke ter se hrupno razbila na kamnu. Rudheim je planil ven, Volbenk pa je obstal kakor uročen na pragu. Nekaj ga je prestrašilo do mozga; menil je, da sliši .neizrekljivo žalosten, pa razločen vzdih, ki je prihajal od-povsod, iz kapel, od oltarja, izpod obokov — kakor bi vzdih-nila vsa oskrunjena cerkev. Rudheim ga je potegnil za rokav na cesto. "Kaj si znorel?" "Ali si slišal?" "Tak ropiot bi moral slišati tudi glušec." "Ne, ne steklenica, ono dru- 'Kar sem slišal, mi ne bo ni- klenico?" groba je bilo slišati." "No, zakaj pa si zagnal ste- kdo utajil!" "Potem je gotovo kriknila od strahu ona starka. In ti si mislil, da je to vzdih." Tedaj se je Wilde spet zasmejal : "Da, to bo, to, kaj da mi ni "Mislil sem izliti črnilo v kro-pilnik, pa mi je ušla iz rok. Saj je brez pomena. Ono drugo bi bilo seveda kaj drugega." "Pa zakaj nisi naredil?" Dalje prihodnjič Znižane cene NA VSEJ VRH NI IN SPODNJI OBLEKI IN RAZNEM DRUGEM BLAGU POLO SRAJCE za može in dečke, vse mere in barve 24fS 59^, 98^, $1 45 MOŠKE HLAČE ZA DELO 98^, $1.45, $2.45 SPODNJA OBLEKA ZA MOŽE 23«*, 39^ 85C PRALNE OBLEKE _ 48? 85C NOGAVICE ZA ŽENE Full Fashion, par! za _59£_ 24C PERCALE stalne barve, jard _13^_ KRATKE NOGAVICE za žene in deklice, par 9^ in 14^ go i" "Kaj ono drugo? Ali se ti ble- Imamo tudi veliko zalogo letnih hlač za može, rjuhe, blazine, zagrinjala in razne druge šivalne potrebščine. ROŽANCE DEPARTMENT STORE 406 E. 156th St., blizu Waterloo Rd. 1 -511111 ■ 111111111111111111111111111 ■ 1111 ■ 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 f. ! 20 LETNICA i I JUGOSLOVANSKI DELAVSKI NARODNI DOM | West 130. cesta in McGowan Ave., West Park. I y nedeljo 26. maja ob 2:30 popoldne | S Pevski zbcri: Mladinski zbor Zvončki, moški zbor Slovan, duet in kvartet § = pevskega zbora Sloga. S = GOVORNIKI: Predsednik JDN Doma John Zrnel, sodnik g. Frank = = J. Lausche, jugoslovanski konzul dr. James W. Mally, Vatro J. Grill, Prank = 5 V. Opaskar, predsednik federacije jugoslovanskih narodnih domov; šerif S = Martin L. O'Donnell, Thomas Gunning, councilman 33. varde. Stolorav- 2 = natelj Prank Mlakar. 5 Vabimo naše rojake lž Cle^elanda inelcolttT. * g !jj Zvečer ples, godba Frank Kožuhova. Vstopnina za ples samo 25 centov. j§ .................................................................................................... ^UIU1IIUIIIIHHIIMUMIIIMiniHIIIIIMinHMIIIIIllUMMIIIIIIIIIMIIIIIIMIIMIIllllllll>!MlFr^ 1 Jos. Zele in Sioovi 1 mm mmt = POGREBNI ZAVOD E Avtomobili ln bolniški voz redno m ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo E 1 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 0583 = COLLIN WOO D SKI CHAD: = = 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 3118 = ?IHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||IMIIIIIIIIIIUIIIIIIII|llllll!ll|||f||||||||||||||||lllli7 To leto je, ko bi morali kupiti električno ledenico in sicer zato, ker: 1 1 Električna ledenica prvič obdrži živila dlje sveža — zamrzne več ledu hitreje — radi snage in udobnosti. V tem je za 1940 daleč naprej pred drugimi leti! 9 Dvakratna, veljava za polovico stroškov! Če ^ ne 1940 električnih ledenic so najnižje v zgodovini — samo polovico kar so bile pred 10 leti. .Vendar jih napravi j a jo izboljšave dvakrat toliko vredne. 3 MANJŠI STROŠKI OBRATOVANJA! Električne ledenice porabijo samo polovico toliko elektrike kot zgodnejši modeli. Povprečno stane manj kot 3 cente na dan za obratovati eno. Električna ledenica v vaši hiši se bo sama izplačala v čvdovito kratkem času. Oglejte si krasne 1940 modele v trgovinah SEDAJ. ^Jlte Electrical Jleaxfue v; a Zveze s starim krajem Še vedno je zveza s starim krajem odprta. Vsak teden dospe parnik z pošto iz starega kraja in vsako soboto odpluje iz New Yorka parnik, ki odpelje pošto in zavitke v stari kraj. , Naš urad ima vedno stalne zveze s starim krajem. Ker imamo mi 20-letne izkušnje v vseh poslih, ki se tičejo starega kraja, je v vašo korist, da se obrnete na nas: KADAR želite poslati denar v stari kraj. Vsaka poši-ljatev denarja je garantirana; cene vedno najnižje; KADAR nameravate dobiti kako osebo v Ameriko; KADAR rabite krstne, rojstne ali druge listine iz starega kraja; KADAR želite pojasnila glede dedščin v domovini, in KADAR imate kakršenkoli opravek s starim krajem, se vedno obrnite na: AUGUST K0LLANDER v Slov. Nar. Domu 6419 St. Clair Ave. KOLLANDER opravlja vse notarske posle za tukaj-šno in starokrajsko vporabo . . . izpolnjuje tudi prošnje za državljanski papir. V pisarni Kollanderja se nahaja tudi pošta, U. S. POSTAL STATION NO. 31, ki je otvorjena vsak dan od 9. do 6. ure zvečer; v soboto pa od 9. - 12. ure predpoldan. KOLLANDAR ima tudi vedno v zalogi jugoslovanske in italijanske znamke.