Kuščarica
sa   narava  se je  prebujala.  Z novimi koraki  se  je blizala pomlad.   Vedno  krepkeje  so  sc  upirali  solndii žarki na zemljo. Zvončki so prikazovali svoje nežne glaviee izpod snežne odeje. Sneg je izginil kar čez noč, le v kakem od-sojnem bregu se je še solzil in razmišljal o dnevih gospodstva. Tudi  trobentice  so  se jele  prikazovati,   dasi v nekakem strahu,   ni li Se prezgodaj, se li morda ne prikrade  od kod mrzlostrupeni veter in ne ukonča ujih mladega življfnja.  Toda, ni ga bilo več! Bodisi, da ni hotel več nadlegovati drobnih cvetk. ali pa si ni več upal solncu pred obličje — bežal jc, ni ga bilo več. Celo  premrlim raznobarvenim metuljčkom sc ni veC Iju-bilo spati zimskega spanja: drug za drugim so zapuščali svoja skrivaliSča in plavali lahnih kril po jasnem zraku ...
Bil jc Cetrtck. Visoko je stalo solnce na ncbu in niti enega oblačka ni bilo opaziti. Kmet je odhajal prvič s plugom na polje, otroci pa so skakali po travnikih in se veselili. Tam za vasico se je solnčila na stari, sivi skali v mali dolinici nilada, sivozelenkasta kuSčarica ter se radovala toplih žarkov. Blagodejno so uplivali na njeiu1 otrple ude. Ko bi kdo prišel. tedaj pa — smuk v bližnjo razpoko. Toda kaj bi se bala? Kdo bi bil tako hu-doben, da ji ne bi privoščil prijetne mlade solnčne toplote?
—    63    -
Ta dolinica je bila nagajivi vaški otročadi najbolj priljubljena. Saj so tu frfolali vselej najlepši metuljčki, brzeli najrcdkejši hrošči in dehtele naj-lcpše cvetice. Tudi ongav Milko je vedel za la prijazni kraj.
Milko je bil sinček premožne gospe-udove. ki se jc bila presclila iz niesta v to tiho vasico pred dvema letoma. Imel je baškar sedem let in je obiskaval dvorazredno vaško šolo. Bil je sicer živ, a ne hudoben. Ncstrpno ji? hitel danes proti dolinici: saj je ni videl že od lanske jeseni.
V dolini niu je bil znan vsak grm. slcdnje drevo. celo vsak kamcn. Takoj jc zaparil solnčečo se kuSčarico. Urno izvleče iz žepa nožičck in si vrežc v grmu dolgo šibo — pa hajd nad kuščarico! Tihotapsko se priplazi blizu in — švrk! ravno čez ^lavo brezskrbni revici, ki se ni mogla pravočasno umakniti. Se cnkrat pog^leda kuščarica v jasne solnčne žarke, trese se, usta ji pordeči kri, zvije se krčevito in poginc.
Nekam tesno je biio Milku pri srcu, ko je gledal smrtni boj nedolžne stvarce. Ža! mu je bilo, da ji je končal mlado življcnje. A kar jc bilo, je bilo. Skoro solza mu je silila v oči.
PriSla pa mu je rešilna misel.  ki mu je za hip utešila  očitajočo vest.
KuSčarieo nese gospodu uOitclju, ki jo dene v špirit in v svrho pouka uvrsti v naravoslovno zbirko.                                                                 Hasan