List 10.
Pametnik za mlade kmetovavce *).
Sostavljen   je   ta   pametnik   ali spomnjež tako,   da  od vseh naših   domačih   pridelkov  pripoveduje:   kako   dolgo njih   seme   kaljivost   obderži, — kakošno   zem-ljiše   se  jim   prileze, — kdaj   je čas setve — koliko   semena  je treba na oral (joh) zemlje — in  kako globoko naj seme pride pod zemljo. Pšenica zimna. Kaljivost semena skozi 3 ali 4leta. Zemlja: močna, debela, dobro zrahljana, dobro gnojena. Cas setve: v merzlejih krajih pred, sicer pa 14 dni pred sv. Mihelom   ali k večem 30 dni   po   sv. Mihelu.    „Deni me v blato , pa ti bodem dala zlato" — pravi stari pregovor. S e m e n a za oral zemlje se potrebuje 2 do 2 vagana in pol. Kolikor ložeje je zemlja, toliko globokeje mora seme v zemljo priti; če je za 2 ali 3 pavce pokrito, še kali. Pšenica jara.    Kaljivostsemena skozi 2 do 3  leta. Zemlja kakor pri zimni. Cas setve se ravna po kraji; seje se mesca sušca pa tudi še malega travna. Zemlja, če je lahka, zna seme pokrivati 3 do 4 pavce, težka pa le 2 do 3. Rež zim na.    Kaljivost   semena   skozi   3   do  4   leta. Zemlja: lahka in puhla, drobna, plevela očišena.   Cas setve: 14 dni pred in 14 dni po sv. Mihelu, v merzlejih krajih   pa   že konec   velikega   serpana.    „Deni   me v suho , da boš pri   kruhu'4 — pravi   star   pregovor.    S e-mena se potrebuje 3 vagane in tudi čez.    Zimne reži in dobro globoko pod zemljo djati, le za poldrugi ali poltretji pavec; povleči pa se mora dobro. Rež  jara.    Kaljivost   semena   skozi   2   ali   3   leta. Zemlja: močna, gnojena, rahla.    Cas   setve:   mesca sušca do srede malega travna; pozna setev redkokterikrat dozori; kolikor pozneja setev,   toliko več slame pa manj zernja.    Seme mora plitvo pod zemljo priti,  poldrugi   do 2 pavca. Ječmen   zimni.    Kaljivost:   3   do   4   leta.    Zemlja: močna, dobro obdelana in dobro pognojena.    Cas setve od konca velikega  serpana do sv. Mihela  in še pozneje. Semena: dva in pol  do 3 vagane; ječmen   naj se seje raje gosteje kakor preredko.    Zemlja naj ga plitvo pokriva: pol pavca do poldrugi pavec. Ječmen jari.    Kaljivost: 1 do 2 leti.    Zemlja kakor pri zimnem.    Cas setve: za veliki dveverstnati ječmen mesca sušca do konca malega travna, za mali štiriverst-nati do konca rožnika.    Tudi jari ječmen se mora plitvo sejati kakor zimni. Oves. Kaljivost: 1 do 5 let. Zemlja mu je skorvsaka ljuba, na močnem, dobro zoranem svetu naj bolje plenja; mokroto ljubi. Cas setve: konec sušca ali perve dni malega travna, mesca majnika sejan da več plev kot ovsa. Semena: 3 vagane. Plitvo mora pod zemljo priti, 1  do poldrugi pavec.
*) Vzeli smo ta „pametnik" iz novih kmetijskih bukev, ki jih je naš rojak gosp. J. Magister na Dunaj i na svetlo dal v nemškem jeziku pod naslovom „Zeitgemasse Giiter-Organisirung". Sostavljen je po sicer znanih skušnjah tako pripravno, da bi utegnil mladim kmetovavcom in učencom kmetijstva prav v prid biti ; tam pa tam bojo pa morebiti tudi stareji gospodarji kakošno podučno zernice v njem našli.                                            Vred.
Koruza. Kaljivost do 5. leta; za seme se vendar naj raje jemlje koruza preteklega leta. Zemlja: močna, dobro obdelana, dobro gnojena. Sadi se malega travna, tudi izzačetka majnika, činkvantin za 4 do 6 tednov pozneje. Semena: 1 ali poldrugi vagan. Zemlja ne sme semena predebelo pokrivati, debelozernato za 2 do 3 pavce, činkvantin za poldrugi do 2 pavca.
Proso. Kaljivost 1 do 2 leti. Zemlja: lahka, puhla? čista, tudi pešena; sterpi naj več suše. Cas setve: ko se ni več mraza bati: malega pa tudi velicega travna. Semena: pol vagana. Se ne sme močno povleči; če se je suše bati, naj se setev povalja; čez pavec ne sme pod zemljo priti.
Ajda. Kaljivost: 2 do 3 leta. Zemlja: dobro obdelana praha; v gorkejih krajih zmiraj kot drugi sad na dobro povlečeno sternišče po pšenici in reži. Cas setve: 8 dni pred sv. Jakobom; prezgodna ne plenja, prepozno slana posmodi. Semena: 2 vagana. Precej globoko, pa vendar ne pregloboko naj se spravi pod zemljo, 2 do 2 pavca in pol.
Fižol. Kaljivost do 6 let. Zemlja, kakor za vse so-čivje, čista, globoko zorana, dobro pognojena, pa vendar ne predrobna. Sadi se visoka sorta izzačetka malega travna, pertlikovec konec malega travna do srede majnika; ki se pozneje sadi, ga poletinski dež rad pokonča. Semena: poldrugi vagan. Pod zemljo naj pride 2 do 2 pavca in pol.
Bob. Kaljivost do 6 let. Zemlja kakor za fižol. Sadi se konec sušca do sred malega travna. Semena: poldrugi vagan. Pod zemljo naj pride za 2 do 3 pavce; v lahki zemlji mora globokeje priti kakor v težki.
Grah. Kaljivost skozi 4 do 5 let. Zemlja kakor za fižol. Zgodnja sorta se sadi konec sušca in mesca malega travna; če pa je zemlja mokra, naj se sadi še le velikega travna, kadar se sadi pozna sorta. Semena: 2 vagana. Grah se mora dobro zavleči, vendar ne čez 2 pavca pod zemljo spraviti.
Leča. Kaljivost 2 do 3 leta. Zemlja kakor za fižol, pa bolj drobna in sprašena. Sadi se kakor grah. Semena: 2 vagana in pol. Pod zemljo naj pride le k večjem poldrug pavec, pa dobro naj se zavleče.
(Konec sledi)
List 11.
Pametnik za mlade kmetovavce.
(Konec.)
©geršica zimna. Kaljivost semena 2 do 3 leta. Zemlja: dobra, rahlja, pa tudi v slinjevki stori. Čas setve: mesca velicega serpana, v gorkih krajih tudi še le ki-movca in oktobra. Semena za oral zemlje pol vagana ali en mernik. Pljitvo naj se dene v zemljo. Je zemlja kepasta ali če se je suše bati, naj se setev povalja.
Ogeršiea jara. Kaljivost semena tudi 2 do 3 leta. Zemlja: dobra, sprijeta, močno gnojena. C as setve: kadar več ne zmerzuje , tedaj v drugi polovici majnika. Semena se potrebuje kakor pri zimni. Pljitvo naj pride pod zemljo; ob bolj vlažnem vremenu ali kadar se dež pričakuje, naj se seje, da seme hitro kali in uide bolham.
Sončnica. Kaljivost semena 1 do 3 leta. Zemlja: kakor za koruzo; sadi se malega travna do srede majnika, med krompirjem in fižolom se dobro obnaša; pri fižolu nadomestuje kole; sadi naj se tako globoko kakor koruza; da se pa več in boljega semena pridela, naj se poleti dvakrat ali trikrat vsakemu deblu perje obere , da mu ostane le 3 do 5 peres.
Lan. Kaljivost semena 4 do 6 let. Zemlja: mu je skor vsaka všeč, da ima le nekoliko dobre persti (gnji-lovce) in da je globoko zorana, in dobro zrahljana, plevela očiščena, enmalo mokrotna , pa tisto leto ne gnojena, posebno deteljše in krompirjevše mu je tečno. Seje se po podnebnih razmerah kraja, vendar se bolj zgodnje pomladanske setve bolje obnašajo od poznejih. Lan ozmec se seje v jeseni zgodaj; že v drugi polovici velicega serpana, čez zimo ostane in drugo leto zori. Lan jarec se seje spomladi kadar zima mine in še tisto leto zori; ajdovšček se ravno pred ajdo ali pa z ajdo seje in kmalo po ajdi ruje. Boljše je za seme več let staro seme. Če se lan seje samo za seme, ga je dosti na oral poldrugi vagan, sicer pa 2 vagana in pol ali tudi 3 in 4 va-gane; lan je toliko lepši in dalji kolikor gosteje ga seješ.
Konoplje. Kaljivost semena: 2 do 3 leta. Zemlja: rahlja, globoka, srednjo mero vlažna in dobro pognojena, plevela očiščena. Čas setve: od srede majnika do per-vih dni rožnika. Ker tiči radi zobljejo konopneno seme, ga je treba dobro z zemljo pokriti, pa vendar ne pregloboko, ker sicer rad gnjije, zato naj se, ko je povle-čeno bilo, še povalja.
Krompir. Kaljivost: 1 do 2 leti. Čeravno se skor v vsaki zemlji dobro obnaša, mu vendar naj bolje tekne bolj pešena kakor debela zemlja, globoko izorana. Sadi se, kadar je sonce zemljo ogrelo, tedaj mesca majnika. Naj bolje stori krompir, če se ne sadi prepljitvo, ne tedaj spod poltretji pavec, pa tudi ne pregloboko , ne čez 6 pavcov globoko; tudi naj se krompir, kteri po strani kali poganja, pljitviše sadi kakor tisti, kteri navzgor poganja.
Pesa. Kaljivost semena: 4 do 6 let. Zemlja: rahlja, globoka, precej dobra. Čas setve: naj bolje od srede malega travna naprej. Semena za oral 6, 8 do 10 fun-ali 7000 do 8000 sajenic (flanc).
Repa. Kaljivost 2 do 4 leta. Zemlja kakor za peso; seje se po požetem ječmenu ali pšenici, tedaj mesca malega serpana. Za pol pavca ali za pavec naj pride seme pod zemljo. Semena se potrebuje za oral 6, 8 do 10 funtov.
Korenje. Kaljivost: 2 do 4 leta. Zemlja: dobra, globoka, dobro zrahljana. Seje se, kadar več ne zmerzuje, tedaj proti koncu sušca do srede malega travna, pokrije naj se seme za pavec ali poldrugi pavec.
Zelje. Kaljivost 3 do 6 let. Zemlja: globoka, dobro gnojna, dobro zrahljana, naj bolje tekne mastni gnoj (člo-večjekj zraven vsake jame, kamor pride sajenica. Saje-nice (flance) se izrejajo na sončnatih, vetra obvarovanih gredah; po poldrugi čevelj saksebi naj se presade mesca rožnika.
Metelka (nemška detelja, lucerna). Kaljivost se ohrani 3 do 4 leta. Zemlja za metelko naj bo naj manj poldrugi čevelj ali 2 čevlja globoka; sponaša se sicer tudi v slabeji zemlji, vendar naj bolje v zemlji, ktera ima nekoliko laporja ali apnice; tudi v ilovici, če ni premokra, dobro tekne. Seje se od malega travna do rožnika, vendar se da skozi celo poletje na dobro pognojeno in dobro povlečeno njivo sejati. Semena se potrebuje za oral 18, 20 do 24 funtov; pokrije naj se pavec ali poldrugi pavec.
Detelja turška (esparseta). Kaljivost 3 do 5 let Zemlja: če tudi pusta, da je le spodnja suha, lapornata ali apnata, zato se ji bregovi in gore iz apnjenka na sončnih krajih dobro prilezejo. Seje se med ječmen, oves, grah in grahoro, pa tako vmes sejanega semena ni treba povleči. Semena se potrebuje za kamnitne kraje okoli 2 vagana za oral; k večem poldrugi pavec naj se spravi pod zemljo.
Detelja štajarska. Kaljivost 2 do 3 leta. Zemlja: bolj vlažna kakor suha, precej sprijeta, dobro pognojena in dobro zrahljana; gnjilovce naj ima deteljše naj manj pol čevlja, še bolje je, ako je je več. Seje se ali proti koncu zime na sneg med ozimine ali mesca sušca med jare žita, namreč ječmen ali oves , pa koj za njimi. 18, 20 do 25 funtov semena se potrebuje za oral zemlje; seme naj precej pljitvo pride pod zemljo; naj bolje je ga povaljati.
Detelja bela. Kaljivost 2 do 4 leta. Tudi v slabi zemlji raste ta zadovoljna deteljica , vendar se ji priležete naj bolj nekoliko vlažna peščena zemlja in pa rahleja ilovica. Vse drugo je kakor pri štajarski detelji.
Detelja laška ali rudeea. Kaljivost 1 do 3 leta. Zemlja kakor za belo deteljo. Seje se z ajdo vred, in zgodaj spomladi daje potem ta detelja dobro opresno (frišno) klajo. Seje se je kakor štajarska in ravno tako naj se dene precej pljitvo pod zemljo.
Hmelj. Iz dobrega hmeljnika naj se vzamejo močne sadike z 8 do 10 očesi. Zemlja: le na Češkem — ne-kteri mislijo — se dobi dober hmelj. Nad tem je pa le toliko resnice, da na Češkem, posebno v Zatecu — že od nekdaj bolj marljivo   in umno  obdelujejo   hmelj.    Povsod,
kjer je kraj bolj gorak, na soncu in v zavetji, in če je zemlja dobra, mastna, pa po pesku dosto rahlja, ne pre-mokra in za 2 do 3 čevlje globoka, se hmelj dobro obnaša. Sadi se proti sredi majnika po 4 do 5 čevljev saksebi. Da sadika gotovo obrodi, naj se pusti 3 do 5 korenin; na oral se sadi okoli 800 tacih sadik. Pokrije se z zemljo kakor terta po legi kraja.
42