PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 306 (8399) TRST, četrtek, 28. decembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NOV ZLOČINSKI NAPAD AMERIŠKIH LETAL NA SEVERNO VIETNAMSKO GLAVNO MESTO RAZDEJANJE IN SMRT V SREDIŠČU HANOIA CELE MESTNE ČETRTI SO DO TAL PORUŠENE V Se neznano število žrtev, ki so ostale pod ruševinami - Beg iz mesta - Evakuirana poslaništva - Sedem bolnišnic porušenih SODNIKI V CflTflNZflRU PROUČUJEJO ZAHTEVE BRANILCEV V KRATKEM ODLOČITEV « OSVOBODITVI VALPREDE? Na osnovi nedavnih sprememb zakonika so osvobodili že vrsto obtožencev, Valpreda pa je že četrti božič preživel v zaporu HANOI, 27. — Prava toča bomb se je preteklo noč usula na Hanoi. Odkar traja vietnamska vojna, niso prebivalci severnovietnam-ske prestolnice doživeli tako silovitega letalskega napada na mesto. Cele mestne četrti so bile do tal porušene, o ogromnem razdejanju poročajo iz samega mestnega središča. Prebivalstvo beži iz mesta, kjer so ostali samo tisti, ki so nujno potrebni bodisi za protiletalsko obrambo, bodisi za nadaljevanje dela v tovarnah. Števila žrtev zadnjega ameriškega napada še ni mogoče ugotoviti, vendar kaže, da je slo za pravi pokol, kakršnega ne pomnijo niti iz druge svetovne vojne. Najsilovitejši napad na severno-vietnamsko glavno mesto, katerega se je udeležilo doslej največje število bombnikov in predvsem ogromnih letečih trdnjav, se je začel sinoči ob 22.25 ter je trajal kakih štirideset minut. Prvič so bombe padle na sam center mesta, močno prizadeta pa je bila tudi vsa gosto obljudena o kolica. S terase hotela Hoa Binh \ središču Hanoia. kjer so nastanjeni tuji dopisniki, je bilo videti na vse strani visoke plamene, ki so se širili od centra na periferijo. Dopisnik agencije «France Press* je danes zjutraj obiskal nekatere predele mesta in sporočil, da je Ulica Kham Tien v samem središču mesta, kjer so številne trgovine in kjer živi več kot 50.000 oseb, zelo hudo prizadeta. Ulico so zaprli, dopisnik pa je lahko videl na desetine porušenih hiš, okrog katerih so pripadniki milice in civilisti kopali med ruševinami. Na tem področju je bila popolnoma porušena avtobusna postaja, prav tako porušene pa so vse hiše okrog nje. Veliko število bomb je padlo tudi na distrikt Khu Hai Batrung, na jugovzhodni periferiji Hanoia, ki je med najbolj gosto obljudenimi področji mesta. Poškodovana je bila tudi tovarna «8. marec», ena največjih tovarn v Severnem Vietnamu. Po poročilih madžarske agencije MTI sta bili poškodovani poslopji, kjer imata svoj sedež sovjetska a-gencija «Novosti» in vzhodnonemška POBUDA KOMUNISTIČNIH POSLANCEV Dramatičen položaj vietnamskega ljudstva Zahteva po sklicanju izredne seje komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice RIM, 27. — Komunistični poslanci so poslali pismo predsedniku komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice poslancu Moru, v katerem zahtevajo sklicanje izredne seje komisije za obravnavo položaja v Vietnamu. V pismu, ki sta ga podL pisala tudi predsednik stranke Lon-go in tajnik Berlinguer, komunistični poslanci poudarjajo dramatičen položaj vietnamskega ljudstva, ki mora prenašati silovite letalske napade, kar je povzročilo v vsem svetu veliko ogorčenje proti napadalcem. Komunistični poslanci zahtevajo sklicanje izredne seje komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice, na kateri naj bi bila navzoča tudi predsednik vlade in zunanji minister, kjer naj bi v razpravi prišla do izraza volja _ po miru, ki ga zahteva velika večina italijanskega naroda. Protiamcriškc demonstracije v Zagrebu Čedalje bolj ostri protesti v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. - Zavlačevanje vlade ZDA s podpisom sporazuma o prenehanju vojne v Vietnamu in njen sklep o množičnem bombardiranju Severnega Vietnama sta sprožila val protestov širom po Jugoslaviji. Koordinacijski odbor za pomoč Vietnamu je prejel številne brzojavke. Protestom in zaskrbljenosti zaradi nadaljevanja vojne v Indokini se je pridružila danes tudi skupščina Rdečega križa Jugoslavije. RK v svojem apelu poziva vse miroljubne sile na svetu, da dvignejo svoj glas in zahtevajo Vzpostavitev miru v Indokini in da podprejo deklaracijo začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama z dne 3. decembra letos. V Zagrebu so preteklo noč neznane osebe prebarvale z rdečo barvo pročelje ameriškega konzulata in na oknih stavbe izpisale Protestna gesla proti terorističnemu bombardiranju Severnega Vietnama. Dopoldne so skupine mladih protestirale po zagrebških ulicah Proti ravnanju ZDA v Vietnamu. Okrog poldne se je skupina okrog sto demonstrantov zbrala pred a-ttieriškim konzulatom na Zrinjavcu, kjer se je zadržala za kratek čas in protestirala proti ameriškemu ravnanju v Vietnamu. Popoldne se je okrog 800 študentov zagrebških visokih šol zbralo na protestnem mitingu, s katerega so poslali zahtevo ameriški vladi, da takoj preneha z bombardiranjem Južnega in valstvo priredilo veličasten sprejem. Več kot 50.000 oseb je pozdravilo vietnamsko predstavnico v središču Pekinga, na tisoče oseb pa se je že prej zbralo na letališču, kjer je Thi Binhovo pričakal zunanji minister Či Peng-fej z drugimi visokimi funkcionarji kitajske vlade. Pekinški «Ljudski dnevnik* objavlja čez celo stran pozdrav vietnamski predstavnici ter poudarja nespremenjeno podporo Kitajske herojskemu vietnamskemu ljudstvu v boju proti ameriškemu agresorju. McGovern obsodil «gcnocid» v Vietnamu NEW YORK, 27. - Vodja demokratične opozicije v ZDA senator McGovern je letalske napade na Hanoi označil kot »genocid v imenu ameriškega ljudstva, proti kateremu pa se bo ljudstvo uprlo*. McGovern, ki je bil med drugo svetovno vojno pilot bombnih letal, je ugotovil, da so leteče trdnjave «B-52» brez zaščite pred severno-vietnamskimi protiletalskimi raketami, ter da bo celotno ameriško letalstvo v Indokini uničeno v manj kot treh mesecih, če se bodo sedanji letalski napadi nadaljevali. Senator je tudi omenil mnenje številnih vojaških izvedencev, po ka terih v vsem Vietnamu ni takih vojaških objektov, ki bi opravičevali ogromno ceno v možeh in v sredstvih, ki so jo bile primorane plačati ZDA. Neumestna nota PLI o bombah na Hanoi RIM. 27. — Tiskovni urad liberalne stranke je objavil noto o položaju v Vietnamu, v kateri nravi, da je ponovno bombardiranje Vietnama vzbudilo veliko ogorčenja »na ukaz*, s strani ljudi, ki niso protestirali zaradi drugih bomb. PLI govori o «ogromnem propagandističnem stroju komunistov in podpornikov*, ki da ne želi miru, pač pa le predajo Južnega Vietnama in ZDA. Liberalci ugotavljajo tudi, da je v svetu teku «ideološka in vojaška ofenziva komunističnega neoimperiali zrna* ter da sta SZ in Kitajska edini kolonialni državi na svetu Nota PLI končno pravi da »resnični demokrati* obsojajo vsako na sil je, «ne da bi pozabili, da so v Vietnamu taki. ki napadajo, in ta- agencija ADN. Železniška postaja in vsa četrt okrog nje sta popolnoma v razvalinah. Letala so napadla tudi mednarodno letališče ter razdejala celotno področje, kjer živi na tisoče ljudi. Neki dopisnik je sporočil, da so se ljudje zatekali iz periferije v središčno mestno četrt, kjer so vsa glavna veleposlaništva v upanju, da se bodo letala izognila tega področja. Nekatera diplomatska zastopstva so odprla svoja zavetišča u-bežnikom. Medtem pa so začeli evakuirati tudi poslaništva, v katerih bo ostalo le nujno osebje. Veliko število diplomatov in uradnikov je dospelo danes v Kongkong, od koder se bo vrnilo v domovino. Tudi tokrat pa so morali Američani plačati težak davek za svoje napade. Samo nad Hanoiem je protiletalsko topništvo sestrelilo pet letal «B-52», dve sta bili sestreljeni nad Haiphongom in eno nad Bac Thaiem. Od začetka ofenzive so ZDA zgubile skupno 61 letal od katerih 21 letečih trdnjav. Zelo ve-ako število pilotov je bilo ubitih ali ranjenih, več kot sto pa jih je bilo ujetih. Sevemovietnamska tiskovna agencija je danes objavila nekatera poročila o posledicah ameriškega bombardiranja pred božičem. Agencija poroča, da je bilo med napadi 19. in 20. decembra popolnoma porušeno pokrajinsko glavno mesto Bac Giang, nedaleč od Hanoia. Nobena hiša ni ostala cela, veliko ljudi pa je umrlo pod ruševinami. Agencija ,e objavila tudi seznam bolnišnic, ki so bile porušene ali močno poškodovane v zadnjih dneh. Teh je sedem, v katerih je našlo smrt zelo veliko število zdravnikov in pomožnega osebja, medtem ko so bolnike glavnem pravočasno spravili v zavetišča. Sevemovietnamski ministrski predsednik Pham Van Dong je danes ponovno pozval »vse narode sveta, naj ustavijo okrvavljene roke ameriških napadalcev in jih prisilijo, da prekinejo agresijo ter nemudoma podpišejo oktobrski sporazum*. Van Dong je poudaril, da vietnamski narod ne bo klonil pred takim kriminalnim nasiljem Na diplomatskem področju beležimo medtem, kot je povsem naravno glede na ameriške letalske akcije, popoln zastoj. Severni Vietnamci se niso hoteli udeležiti današnjega pariškega sestanka na rav. ni izvedencev, pa tudi jutrišnje štiristransko zasedanje na Aveniji Kleber so odpovedali v znamenje protesta. Delegaciji južnovietnam-ske revolucionarne vlade in Severnega Vietnama sta v uradnih poročilih znova poudarili, da ne bo pogajanj, dokler ne bodo Američani prekinili bombnih napadov vsaj severno od 20. vzporednika. niuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiininiiiiiiiiimi ZASEDANJE SLOVENSKE SKUPŠČINE Srednjeročni družbeni plan razvoja Slovenije do 1075 (Od našega dopisnika) ia s potrebanu in možnostmi v se- LJUBLJANA, 27. — V Ljubljani I danjem razdobju. Določa pa tudi l . i I nnlnrtn lrl iiK In ivmpo in V vseh državah sveta so na dnevnem redu demonstracije proti ameriškemu bombardiranju Sev. Vietnama. Gornja slika kaže demonstracijo v Sarajevu, katere se je udeležilo 40.000 ljudi. Za danes so med drugimi napovedane tudi manifestacije solidarnosti z vietnamskim ljudstvom v Trstu ter v Ljubljani CATANZARO. 27. — Generalno pravdništvo prizivnega sodišča v Catanzaru proučuje zahtevo po izpustitvi na začasno svobodo Pietra Valpreda, Roberta Gargamellija in Emilia Borgheseja, ki so že tri leta v zaporu pod obtožbo, da so izvedli atentate v Milanu in Rimu 12. decembra 1969. Kot je znano, je parlament pred kratkim odobril nekatere spremembe zakonika o kazenskem postopku, ki omogočajo sodniku, da izpusti na začasno svobodo tudi obtožence zločinov, za katere isti zakonik predvideva obvezni zaporni nalog. Zakon so odobrili na pritisk javnega mnenja, ki je po treh letih zares čudnih in enosmernih preiskav ter premestitev od Milana v Rim, nato spet v Milan in končno v Catanzaro prišlo do spoznanja, da so obtoženci povsem nedolžni in da so na delu sile ki nočejo procesa. Nedolžnost Valprede in drugih pa je postala povsem očitna, ko sta sodnika Stiz iz Trevisa in D’Ambrosio iz Milana našla zgovorne dokaze o odgovornosti fašistične celice iz Padove pri atentatih 12. decembra. Tako obstajajo dokazi, da so torbe, ki so se jih poslužili atentatorji, kupili v Padovi, rojstnem kraju fašističnega pravnika Franca Frede, ki je skupaj s pajdašem Giovanni-jem Venturo v zaporu pod isto ob- Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SINOČI V POGOVORU S ČASNIKARJI PO TELEVIZIJI Andreotti napravil obračun o nekaterih perečih političnih in socialnih vprašanjih Izognil se je vsaki pojasnitvi, kaj je pravzaprav storila njegova sredinska vlada - Odločen zagovor policijskega pripora RIM, 27. — Predsednik vlade Andreotti je nocoj po televiziji v srečanju z nekaterimi časnikarji napravil obračun najbolj perečih vprašanj, ki so se pojavila v teku leta v Italiji. V daljšem pogovoru se je predsednik vlade v celoti izognil obrazložitvi, kaj je pravzaprav doslej storila njegova vlada, v kateri so po tolikih letih ponovno navzoči liberalci in izključeni socialisti, da bi se vsaj resno spopadla z gospodarskimi in socialnimi vprašanji, ki pretresajo italijansko družbo. Najprej je Andreotti odgovoril na vprašanje o stanovanjski krizi. Priznal je, da je to eno najbolj perečih vprašanj italijanske družbe, ter hkrati dodal, da je bilo po vojni vendar nekaj narejenega na tem področju. Tako je poudaril zlasti dejstvo, da je danes «52 odstotkov italijanskih družin, ki živijo v lastnem stanovanju, 48 odstotkov v najetem stanovanju*. Priznal je sicer, da so stanarine previsoke in obljubil, da bo vlada kmalu sporazumno z deželami in političnimi strankami predložila v parlamentu nekatere popravke k sedanjemu zakonu o stanovanjih. Zagotovil je, da je na SrSiVI'.‘l"rinln,”m '| H. « se b™*:* M, ljubnim državam na svetu, J0 P*"®' kinejo diplomatske odnose z ZDA. B. B. Thi Binbova v Pekingu PEKING, 27. — Zunanja ministrica južnovirtnamske začasne revolucionarne vlade Ngujen Thi Bmh le trc&ft&S S2TS ki bi rad živel v miru, in je Severni Vietnam, ki bi si s pomočjo mogočnih tovarišev rad podjarmil Južni Vietnam.* Glede na dejstvo, da je liberalna stranka sestavni del Andreottijeve vladne koalicije, ie povsem razumljivo da italijanska vlada še ni obsodila ameriškega bombardiranja v Vietnamu. čeprav so to že storile številne zahodne države, med njim1 naloge ki jih Slovenija mora in jih je sposobna uresničiti v obravnavanem obdobju, da bi zagotovili ustrezno skladnost celotnega družbeno ekonomskega razvoja. Podpredsednik izvršnega sveta ing. Tone Tribušon pa je nato pojasnil smernice družbenoekonomske politike in razvoja Slovenije ter očrtal neposredne naloge v zvezi s tem v prihodnjem letu. DRAGO KOŠMRLJ so danes zasedali vsi zbori slovenske skupščine. Najprej so poslanci na skupni seji poslušali obrazložitev podpredsednika republiške ustavne komisije dr. Jožeta Brileja o predlogih zakonov, s katerimi se podaljšujejo roki za uskladitev zakonov z ustavnimi spremembami. Med vzroki za omenjeno podaljšanje je tudi ta da je usklajevanje zakonov povezano z vprašanji, ki jih bo uredila druga faza ustavnih sprememb, to pa je med drugim tudi podaljšanje mandatov poslancev in z drugimi vprašanji, ki so povezani s spremembo skupščinskega sistema. Na skupni seji so nato poslanci poslušali še tri poročila. O predlogu srednjeročnega družbenega plana razvoja Slovenije do leta 1975 sta govorila predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc ter direktor zavoda SR Slovenije za planiranje Jože Novinšek. Andrej Marinc je med drugim dejal, da plan opredeljuje vse tiste cilje, smernice in naloge, ki morajo biti v tem razdobju sestavni del skupne dogovorjene razvojne politike v republiki in konkretizira politiko, ki so jo sprejeli z resolucijo o dolgoročnem razvoju Slovenije. Dalje plan na ustrezen način ukl.jučuje Slovenijo v skupno dogovorjeno, srednjeročno razvojno politiko Jugoslavije na te- di prebivalci socialistične avtonom-melju specifičnih slovenskih razmer, ne pokrajine Vojvodine podpirajo razvojne stopnje in potreb razvoja, slovensko in hrvatsko narodnostno Andrej Marinč je dalje poudaril, j manjšino v Avstriji pri uresničeva-da plan povezuje orvine dolgoroč- j nju njihovih pravic, temelječih na ne in srednjeročne politike razvo-1 državnem sporazumu z Avstrijo. Vojvodina obsodila protislovensko gonjo na Koroškem BEOGRAD, 27. — Pokrajinski zbor skupščine Vojvodine je sprejel danes dva dokumenta — o protislovenski in protijugoslovanski gonji v Avstriji ter o zastoju pogovorov za sklenitev mirovnega sporazuma v Vietnamu in obnovitvi množičnega bombardiranja Demokratične republike Vietnama. V izjavi ob protislovenski in protijugoslovanski dejavnosti v Avstri- razpolago na stotine milijard lir, da pa je bilo do sedaj izkoriščenih manj kot devet milijard. Glede odnosov med vlado in sindikati je predsednik Andreotti izjavil, da ni točno, da sindikati nasprotujejo sedanji vladi, saj ne nastopajo proti njej bolj ostro kot so nastopili proti prejšnjim vladam. Nato je predsednik vlade obravnaval vprašanje «vlade trde roke* in policijskega pripora. Poudaril je, da po njegovem mnenju «vlada, ki skuša izboljšati državno upravo, ki skuša seči v korenine kriminala, ki skuša vzpostaviti ozračje večjega spoštovanja, dela za pomiritev in krepi demokracijo*. Dejal je, da ne ljubi izraza «vlada trde roke* in da vlada mora biti samo vlada. Zanimivo teorijo je Andreotti razvil okrog policijskega pripora .katerega naj bi uvedli na osnovi zakonskega osnutka, ki ga je vlada predložila v odobritev parlamentu. Zanj je policijski pripor demokratičen, ker o njem govori tudi ustava. To vprašanje je prišlo na dan, je dejal Andreotti, ker prejšnji zakoni niso določali časovne meje pripora, kar je lahko omogočilo samovoljo. Andreotti je dejal, da je policijski pripor potreben, «ker obstaja določeno število, menim malo število, ljudi, ki izkoriščajo svobodo proti zakonom*. Po njegovem mnenju «policijski pripor ne sme postati instrument političnega značaja*. Potem ko je Andreotti odgovarjal na vprašanje o razvoju Juga, «ki zanima milijone in milijone ljudi in zahteva ogromna denarna sredstva*, je predsednik vlade načel vprašanje varčevanja. Dejal je, da je to povezano predvsem s primerno davčno politiko in zlasti z davčno reformo, ki jo je sprejel parlament in ki bo lahko «razdelila bogastvo in odpravila neenakopravnost*. Glede profitov pa je opozoril, da ti morajo obstajati, da pa država mora posredovati s primerno obdavčitvijo. V zvezi s položajem sedanje sredinske vlade v primerjavi z prejšnjo levosredinsko, je Andreotti poudaril, da si sedaj utira pot »teorija na osnovi katere se neka vlada ocenjuje bolj po svojih programih in uresničitvi programov, kot pa po njeni obliki in sestavi*. Za primer je omenil tudi stališče sindikatov med preteklo vročo jesenjo do vlade, v kateri so bili navzoči socialisti. Glede pokojnin pa je predsednik vlade zanikal, ji je rečeno, da skupaj z vsemi na redi in narodnostmi Jugoslavije tu-1 da bi vlada kdaj izjavila da nima denarja za pokojnine in poudaril, da je bila prva njena skrb povišati pokojnine. Hkrati pa je izrazil željo, da bo mogoče sestaviti s sindikati program, na osno- samo od pokojnine .dobile višjo pokojnino. O vprašanju visokih državnih funkcionarjev pa je priznal, da nekateri od njih imajo previsoke pokojnine in dobivajo previsoko odpravnino, da pa bo to stanje »popravila nova obdavčitev na osnovi davčne reforme*. Nato je obširno govorii o mladini in zlasti o šoli ter se zavzel za takšno šolsko reformo, ki bo omogočila mlademu človeku, da po končanem študiju dobi zaposlitev. Andreotti je za sedanji resen položaj zaposlitve mladine zvrnil krivdo predvsem na «neresno gospodarsko načrtovanje v preteklosti*, ki je ostalo »samo na papirju*. Nato je zagotovil, da lira ne bo razvrednotena in je pozval prebivalstvo ter vse gospodarske operaterje, naj sodelujejo z vlado, da se preprečijo špekulacije, ki lahko vplivajo na povišanje cen. Po nje- govem mnenju, uveljavitev IVA ne ustvarja pogojev za povišanje cen. Ob zaključku so ga vprašali, če obstaja možnost odprtja na levo. se pravi vključitev širokih delavskih množic v vlado. Andreotti jc odgovoril: «če je bilo vprašanje postavljeno z namenom, da se odprejo vrata KPI, da bi nadzori* vali stavke z udeležbo komunisto" v vladi, je boljše, da ohranimo ustavno demokracijo, parlamentarno demokracijo, takšno, kakršna je in kakršno smo s trudom zgradili v povojnih leti' ilo danes*. tožbo kot Valpreda, Gargamelli in Borghese. Predvsem pa je sodnik D'Ambrosio ugotovil da je sam Freda kupil naprave za tempiranje bomb, ki so eksplodirale v Milanu in Rimu ter povzročile krvav pokol v milanski poljedelski banki. Zakon o začasni svobodi je bil torej odobren prav zaradi Valprede, vendar pa se sedaj dogaja, da so na njegovi osnovi izpustili že veliko število obtožencev, medtem ko je Valpreda preživel že četrti božič v zaporu. Anarhistovi branilci so vložili prošnjo po začasni svobodi, čim je parlament odobril novi zakon, vendar pa sodniki v Catanzaru še niso ničesar sklenili. V krogih dlržavnega pravdništva se .je celo izvedelo, da sklepa še ne bo tako kmalu, ker generalnega pravdnika dr. Mar-ma trenutno ni v mestu. To pa je dokaj čudno opravičilo če pomislimo, da gre za potrebo po odstranitvi ene najhujših krivic v modemi zgodovini italijanskega sodstva. Zahteva, ki so jo vložili Val-predovi branilci Calvi. Tarsitano, Malagugini. Lombarda, Basso, Zu-po in Fini, obsega šestnajst tipkanih strani, priložena pa so še zdlravniška poročila o zdravstvenem stanju obtožencev, dokumentacija o pripravljalnem delu v parlamentu glede novega zakona ter končno članek jurista Antonia Gua-rina, docenta na neapeljski univerzi. Jutri se bo medtem v Catanzaru začela tiha manifestacija za osvoboditev obtožencev, za katero je dala pobudo radikalna stranka. Demonstranti nameravajo prebiti konec leta pred sedežem sodišča v Catanzaru. Izraelski napad na sirsko ozemlje BEOGRAD, 27. — Državni svet LR Bolgarije je dodelil predsedniku republike Titu zlato kolajno, ki so jo izdali ob 90. obletnici rojstva Georgija Dimitrova. Kolajno je izročil danes voditelju kabineta predsednika republike Vrhuncu bolgarski veleposlanik v Beogradu Minčev. TEL AVIV, 27. - Izraelske oblasti so uradno sporočile, da so izraelska letala danes zjutraj ponovno napadla sirsko ozemlje in bombardirala «postojanko palestinskih gverilcev v Siriji in sirske vojaške položaje onstran črte o prekinitvi ognja*. Izraelci se izgovarjajo, da so ta napad izvedli zato, ker je bilo včeraj izstreljenih nekaj izstrelkov proti neki izraelski patrulji na golanskem gričevju. Izraelci pravijo, da so se gverilci, ki so streljali na patruljo, umaknili v Sirijo. Vest o ponovnem izraelskem napadu na sirsko ozemlje so potrdili tudi v Damasku, kjer so izjavili, da so izraelska letala bombardirala dve sirski vasi, ubila tri civiliste in ranila dva vojaka. RIM, 27. — Uradni list objavlja danes ministrski odlok od 7. decembra letos, ki določa, da s prvim januarjem se ne bo povišala cestnina na italijanskih avtocestah. Jutri bodo odprli za promet novo avtocesto od Vrhnike do Postojne, ki je dolga 32 kilometrov, štiristezna cesta je široka 26 metrov. Na sliki: ena izmed postaj za pobiranje cestnine Ameriška letala so preteklo noč izvedla najbolj silovit napad na Hanoi od začetka vietnamske vojne. Bombe so padle tudi na samo mestno središče ter na nekatere najbolj gosto obljudene četrti, ki so bile povsem porušene. Za sedaj je še nemogoče ugotoviti število žrtev. Po vsem svetu pa se vedno bolj krepi odpor proti Ni-xonovi zločinski politiki. Nikaragujska vioda je ukazala vsem prebivalcem, da morajo obvezno zapustiti prestoinico Mana- DANES p v**/i a Oiiiumuu ----- vi katerega naj bi osebe, ki živijo I guo, kjer se nevarnost izbruha epidemij stalno veča. Pod ruševinami je namreč še več tisoč razpadajočih trupel, ki zastrupljajo zrak. Predsednik vlade Andreotti je v pogovoru s časnikarji po televiziji govoril o nekaterih perečih vprašanjih v Italiji. Med pogo- vorom se je spretno izognil vsaki izjavi, s katero bi lahko kaj konkretnega povodal, kaj ja pravzaprav njegova sredinska vlada naredila do danes za rešitev resnih gospodarskih in socialnih vprašanj, ki pretresajo italijansko družbo. Omejil se je v glavnem le na obljube, kaj njegova vlada namerava narediti In kaj niso naredile prejšnje vlada leve sredine. Med pogovorom ja Andreotti odločno zagovarjal zakon o policijskem priporu, ki ga je vlada predložila parlamentu. TRŽAŠKI DNEVNIK NADALJEVANJE POGAJANJ ZA NOVO OBČINSKO UPRAVO DANES BODO NA VRSTI KONKRETNA VPRAŠANJA Tržaška občina mora odigrati važno vlogo pri reševanju problemov slovenske narodnostne skupnosti Po božičnem premoru se bodo danes nadaljevala pogajanja med strankami leve sredine za obnovitev tržaške občinske uprave po zadnjih upravnih volitvah. Kot smo že poročali so se razgovori začeli v sredo, 13. decembra, in je bilo do sedaj šest sestankov. Zaradi božičnih praznikov so bili razgovori začasno prekinjeni, medtem pa seveda ni prišla na dan nobena novost. Pogajanja za izdelavo programskega načrta in sestavo novega občinskega odbora potekajo med predstavniki KD, PSDI, PSI PRI in Slovenske skupnosti. Že na prvem sestanku so §e dogovorili za politični okvir in ugotovili, da še vedno velja sporazum iz leta 1970 o levi sredini v naši pokrajini, ko so tudi preverili položaj v tržaški občini. Ta ugotovitev in sporazum že ob začetku pogajanj potrjuje splošno voljo omenjenih strank, da se nadaljuje z levosredinsko občinsko upravo, obenem pa omogoča hitrejši potek razgovorov. ki so že itak precej zapleteni, ker se pač morajo politični predstavniki soočiti s hudimi problemi tržaškega gospodarstva, s finančnimi težavami občine, s perečimi vprašanji urbanistike, socialnega varstva, šolstva itd. Po preučitvi problematike se bodo morali sporazumeti glede programa, s katerim se bo levosredinska koalicija predstavila ne samo občinskemu svetu, ampak vsem občanom, med katerimi so tudi Slovenci, ki pričakujemo, da bodo med pogajanji in nato v mandatni dobi upoštevane naše upravičene zahteve in specifični problemi. Ne bomo teh vprašanj spet podrobno navajali, hočemo pa ponovno poudariti, da bi morala tržaška občina odigrati važno in pomembno vlogo pri reševanju vprašanj, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti, saj živi prav v tržaški občini največ Slovencev na Tržaškem in v Trstu delujejo tudi največje in najbolj pomembne slovenske ustanove ter organizacije. Kolikor nam je znano se na dosedanjih razgovorih niso še dotaknili konkretnih problemov, niti specifičnih vprašanj, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost Vse kaže, da bodo na današnjem sestanku začeli razpravljati o konkretnih zadevah, ko se bodo začeli razgovori o konkretnih problemih, zlasti kar se tiče naše narodnostne skupnosti, bo v delegaciji PSI tudi dosedanji odbornik Dušan Hreščak. Stavk« kovinarjev in trgovskih tiskarjev Praznično vzdušje nas ne sme varati, da bi pozabili na pekoča vprašanja družbenega in gospodarskega značaja Tako je sicer božič res «praznik miru*, a ne socialnega miru, vsaj dotlej, dokler ne bodo rešena osnovna vprašanja, ki jih postavljajo delavci v okviru svojega stalnega zavzemanja za človeškega dostojanstva vredne delovne in življenjske pogoje. Tudi včeraj so bile v Trstu stavke kovinarskih delavcev, ki zahtevajo novo delovno pogodbo. Po eno uro so razčlenjeno stavkali v dveh tovarnah — delavnicah «Orion» in tržaški podružnici elektronske industrije »Siemens*. Danes pa bodo stavkali dve uri v tovarni »Siemens*, tri ure v delavnicah «Motonavale» in po več ur v nekaterih manjših podjetjih, kot bodo pač odločili sindikalni delegati zdi tovarniški sveti. Danes opoldne se prične tudi 24-urna stavka, ki jo je oklical delavski svet v obratih «Laboranti». Na delo se bodo vrnili jutri opoldne. Zaradi razbitja pogajanj na vsedržavni ravni so se zaostrili stavkovni nastopi uslužbencev trgovskih tiskarn. Včeraj so se tiskarji zbrali na svoji skupščini in sklenili oklicati stavko za danes, 28. decembra. Zelo verjetno je, da bodo tej stavki sledile še druge. ZA NOVOLETNE PRAZNIKE Zaprti uradi gen. konz. SFRJ Uradi Generalnega konzulata SF RJ v Trstu bodo v soboto, 30. in nedeljo, 31. decembra 1972. leta zaprti kot običajno, ter tudi v pa Protifašistični odbor predlaga izredno občinsko sejo Tržaški protifašistični odbor, ki ga sestavljajo slovenske in italijanske demokratične organizacije, sindikati, komunistična in socialistična stranka ter druga združenja, poziva — z resolucijo, ki so jo sprejeli na zadnji seji odbora — vse stranke ustavnega loka, naj zahtevajo od župana sklic p bne javne seje občinskega svt na kateri naj bi obravnavali pumere škvadrističnega nasilja v Trstu. Župan naj istočasno poseže pri pristojnih policijskih in sodnih oblasteh z zahtevo, da te izpolnijo svojo dolžnost, ki jim jo nalaga zakon št. 625 iz leta 1952, po katerem so vse fašistične organizacije izven zakona. To določa tudi republiška ustava. V resoluciji antifašističnega odbora je, med drugim, rečeno, da se v Trstu množe primeri fašističnega nasilja z napadi na posameznike, demokrate in študente. Kljub zahtevi javnega mnenja, je odnos organov javnega reda, kvesture in sodstva do teh pojavov čedalje bolj mlačen. Zato zahteva antifašistični odbor od oblasti, naj zajamčijo varnost državljanov in naj ostro postopajo s tistimi, ki kršijo ustavo in tistimi, ki jih navdihujejo in plačujejo. Težaški protifašistični odbor se zato pridružuje zahtevam demokratov po vsej Italiji, naj se MSI postavi izven zakona, kakor tudi vse ostale organizacije, v katerih se skrivajo pod različnimi krinkami, fašistični zločinci. nedeljek, 1. in v torek 2. januarja 1973 zaradi novoletnih praznikov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniBimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiimiiiiiiiiii OB 20. URI V SINDIKALNI DVORANI CGIL prva manifestacija, ki jo organizira odbor za aktivno solidarnost z oojem vietnamskega ljudstva_ proti tujemu agresorju. Manifestacija bo ob 20. uri v veliki dvorani sindikalne zbornice v Ulici Pondares 8, kjer bodo zbranim predvajali dokumentarni film znanega italijanskega režiserja Uga Gregorettija »Premagali bomo nebo*. Film prikazuje neenaki spopad, ko se mora vietnamsko ljudstvo boriti za svojo svobodo in neodvisnost, za pravico do soodločbe in združitev svoje domovine sredi krvave morije, ki jo povzročajo vsakodnevni naleti stotin ameriških bombnikov. Film je v svoji preprostosti dokumentarca pretresljivo pričevanje in istočasno himna moči ljudstva, ki .je — v trenutku, ko se bori za lastno svobodo — nepremagljivo. To najbolje vedo stara in nova pokolenja našega ljudstva, ki so podoživljala ali kakorkoli spoznala pomen osvobodilnega boja slovenskega in italijanskega ljudstva proti fašizmu in nacistični okupaciji. Poleg Gregorettijevega filma bo tržaški amater Sergio Delmasso vrtel svoj film, ki ga je leta 1968 posnel v Moskvi, med srečanjem s predstavniki Severnega Vietnama in južnovietnamske osvobodilne fronte ............................................... iiiiimnmui DELO DEŽELNEGA ODBORA Drevi javno zborovanje za Vietnam Solidarnostna stavka v pristanišču Predvajali bodo film Uga Gregorettija «Premagali bomo nebo» - Govorili bodo prof. Hackova, Ravel Kodrič in miijski podžupan Bordon - V luki bodo stavkali danes po 2 uri za vsako izmeno Kot smo že napovedali, bo danes h razgovora z vietnamskimi pred pridružuje zahtevam demokratičnih dr- TRADICIONALNI IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA Polovica prostorov na «Istri> oddanih že včeraj dopoldne V Trstu se je za križarjenje prijavilo 141, v Gorici pa 11 oseb i Elisi 53, kjer je 76-letna Rosa Stegu vd. Savi živela že dolgo časa sama. Sin jo je prišel obiskat kot ie delal pogostoma, nenavadna pa je bila tišina, ki je vladala v stanovanju. Ko je Claudio stopil v kuhinjo, je zagledal mater, ki je negibna sedela z glavo naslonjeno na mizi. V rokah je še stiskala list, na katerem je napisala sporočilo za gina le nekaj trenutkov \ preden jo je zadela kap. Tako je vsaj mnenje zdravnika Rdečega križa dr. Decarla, ki je izstavil potrdilo o smrti, v katerem ugotavlja, dla je Savijeva predvčerajšnjim popoldne podlegla srčna kapi. Tovarna «Grandi motori* bo dobavljala Argentini dele za motorje diesel Po predvčerajšnjem obisku argentinskega ministra za javna dela v tovarni «Grandi motori* pri Bo-ljuncu, so včeraj podpisali na argentinskem veleposlaništvu v Rimu «memorandum». ki postavlja osnovo za nadaljnje sodelovanje med italijansko in argentinsko republiko na industrijskem področju. Italijanska industrija in predvsem tržaško podjetje »Grandi motori* naj bi prispevale večji delež k načrtu za razvoj argentinske trgovske mornarice. Po sporazumu bo tovarna pri Bo-ljuncu izdelala vrsto delov za motorje diesel, ki jih bodo namestili na argentinsko trgovsko brodovje. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom SAŠA ŠKUFCA JAMO IN METRA otroška spevoigra v treh dejanjih Razpored predstav glej pod rubriko Gledališča. Pevski zbor »Fantje izpod Grmade* iz Devina priredi KONCERT BOŽIČNIH PESMI v soboto, 30. t. m. v devinski cerkvi s pričetkom ob 20. uri. Z vpisovanja za iziti Primorskega dnevnika: ze prvi dan naval stavnild je nastal važen dokumen- j žavljanov, naj italijanska vlada iz-tarni film, ki je danes še posebno razi svojo grajo in loči svoje odgo-aktualen * j vnmrvcti nrl 7.DA nai nri ameriški vla- Prav zaradi tega vzporednega smisla mobilizacije vseh demokratov in Slovencev v našem mestu, da bi italijansko vlado prisilili, oa vorr.osti od ZDA, naj pri ameriški vladi poseže z zahtevo po ustavitvi bombardiranja ter umiku ameriških čet iz Vietnama. Obenem naj italijanska vlada prizna DR Vietnam in poseže dvigne 'svoTglas graje ameriškemu j pri mednarodnih organizacijah, da bi zavezniku, organizirata to prvo ma- | le-te prisilile ZDA k spoštovanju spre-nifestarijo solidarnosti tako odbor ! jfetih obveznosti. za Vietnam, kakor tudi tržaški pro- ------------- tifašistični odbor. g„^fri£a"«rzfs,rs?:iža||»v»||i« •»srarti tifašističnega odbora, ravnateljica i|i> A Titi P11 lili zvezdarne prof. Margherita Hackm j [(tVIldllJJd IR. MIIINIljd Nova finančna sredstva za področje javnih del Deželna pomoč v kapitalu in za delno kritje obresti na posojila Na zadnji seji je deželni odbor sppejel dva zakonska načrta, ki določata nove finančne posege na področju javnih del Na predlog odbornika za javna dela Masutta je bil namreč sprejet zakonski načrt, ki določa nova finančna sredstva po zakonu štev. 23 iz leta 1966 (olajšave za izvedbo javnih del), na predlog odbornika za finance Tripanija pa zakonski načrt ki določa nova finančna sredstva za posege po zakonu štev. 17 iz leta 1967 tprispevki na posojila za iz vajanje javnih del) Po zakonu štev. 23 iz leta 1966, priznava dežela pokrajinam, občinam in drugim ustanovam poseb no finančno pomoč do največ 6°/o izposojenih kapitalov za gradnjo pokrajinskih in občinskih cest, pokopališč vodovodov in drugih javnih del. Ugodnost velja za dobo 20 let. Poleg tega priznava dežela krajevnim ustanovam še posebno pomoč, predvideno za izjemne primere, in sicer enkratni prispevek do 50% (do 70% če gre za občine z manj kakor 5.000 prebivalci) predvidenih stroškov in sicer do največ 50 milijonov lir. Doslej se je zakon izvajal v dveh časovnih etapah, in sicer najprej v petletju 1966-70, nato pa v dve-letju 1971-72. Skupna vrednost o-pravljenih del je dosegla skoraj 50 milijard lir, od tega 17,5 milijarde za nove vodovode in greznice. Zakonski načrt, ki ga je pravkar sprejel deželni odbor, daje v iste namene na razpolago nadaljnjih 400 milijonov lir na leto do vključno leta 1992, ter 1,5 milijarde v letu 1973 za enkratne prispevke Drugi zakonski načrt je tul sprejet zaradi težave, na katere za devajo krajevne ustanove, ko ma rajo najemati posojila za izvedbo raznih javnih del. Denarni zavodi, pri katerih se po navadi jemljejo omenjena posojila, zahtevajo razmeroma visoke obresti, deželni prispevek pa je doslej olajšal najemanje kreditov s tem da je kril razliko med dejansko in uradno obrestno mero. Te ugodnosti so se v preteklih letih večkrat poslu-žile pokrajinske in občinske uprave v Furlaniji - Julijski krajini. Do 20. septembra je dežela priznala pomoč v 460 primerih (32 primerov je bilo v tržaški, 108 primerov pa v gariški pokrajini). Skupna vrednost najetih posojil je doslej dosegla 33 milijard Ul milijonov lir, od tega pa je samo na hranilnice odpadlo nad 21 milijard lir. S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Odobren načrt za kraški muzej Pokrajinski odbor je na svoji vče rajšnji seji med drugim odobril izvršilni načrt za preureditev stare kraške hiše v Repnu v kraški muzej. Predlog ki ga je sestavil odbornik Lucijan Volk, je pokrajinski odbor odobril v soglasju z načelniki svetovalskih skupin. Načrt mora zdaj odobriti vladna komisariat, ki je dal za to potrebna denarna sredstva. Potem ko bo pokrajinski svet potrdil sklep odbora, bo pokrajinska uprava oddala delo na dražbi. Če bo stvar stekla brez zaplet-ljajev, lahko računamo, da se bo preureditev začela spomladi in da bo delo dokončano v jeseni prihodnjega leta. va, slovenski študent Ravel Kodrič in miijski podžupan Willer Bordon. Nadaljuje se medtem pobiranje podpisov pod peticijo italijanski vladi, v kateri je jasno izražena zahteva, naj graja obnovitev ameriškega bombardiranja nad Severnim Vietnamom, naj zahteva takojšen podpis že sklenjenih sporazumov, ki jih je predsednik ZDA Ni-xon tako nesramno in cinično poteptal in, končno, naj italijanska vlada sledi zgledu tolikšnih zahodnih držav in prizna Demokratično republiko Vietnama ter s tem da svoj doprinos splošnemu mednarodnemu pritisku, katerega osnovni cilj ,e mir v azijski celini, kjer topovi grmijo že trideset let. Svojo aktivno solidarnost z bojem vietnamskih partizanov izražajo tudi tržaški pristaniščniki. Na svojem zborovanju so najostreje obsodili tako zločinsko obnovitev bombardiranja Hanoia in Haifonga, kakor, tudi pasivno zadržanje Andreottija ve vlade. Prvotni namen težaških pristani-ščnikov je bil, da bi se pridružili pobudi genovskih in drugih ligur-skih pristanišč, kjer že nekaj dni velja splošni bojkot ameriških ladij. To pa v Trstu ni bilo mogoče, ker za prihodnje dni sploh ni predviden prihod ameriških ladij. Zato so sklenili, da v znak solidarnosti stavkajo štiri ure: dve uri dopoldanska izmena, ostali dve pa večerna. Zato bodo tržaški pristaniščniki zapustili delo opoldne in ob 18.30. Vest o prerani smrti ravnatelja deželnega odborništva za industrijo in trgovino dr. A. Armenija je 'močno prizadela deželne kroge Rajni je preteklo nedeljo nenadoma preminil v Terracini, kjer je nameraval preživeti krajši dopust. Dr. Ar-meni se je rodil 1922. leta v Ca lasetti (Cagliari), kjer je leta 1946 promoviral na pravni fakulteti. Le ta 1949 se je zaposlil pri ministrstvu za delo in socialno skrbstvo, po ustanovitvi dežele Furlanije-Julij-ske krajine pa je bil dodeljen deželnemu odborništvu za industrijo in trgovino. Aprila 1970 .je postal Polovica prostorov na luksusni iadji »Istra*, s katero bomo čez prvomajske praznike potovali na Malto in v Tunis, je že oddanih. Včeraj, prvi dan vpisovanja za naš vsakoletni tradicionalni izlet, se je na naši upravi v Trstu vpisalo že 141 naročnikov in čitateljev Primorskega dnevnika, v Gorici pa 11, kar pomeni, da je bilo v enem dnevu oddanih nič manj kot 152 pro štorov od skupnega števila 314 razpoložljivih postelj. Še noben razpis izleta Primorska ga dnevnika ni naletel na tako velik odziv, kot križarjenje, ki smo ga najavili v naši nedeljski številki. Naše naročnike in čitatelje, ki so včeraj dopoldne v vrsti stali pred sobo, kjer se sprejemajo prijave, smo poprašali, zakaj so se tako hitro odločili za udeležbo na tem izletu. Odgovore bi lahko strnili po naslednjem vrstnem redu: Za križarjenje z «Istro* smo se tako hitro odločili zato, ker je pornu. ker je križarjenje z ladjo najlepše, ker vemo, da je število prostorov na ladji omejeno in seveda tudi zato, ker bomo videli kraje, kamor drugače prav gotovo ne bi šli. Če bo šlo torej v tem, ritmu naprej, tedaj se bo vpisovanje zaključilo še pred 10. januarjem, ki je bil določen kot zadnji dan vpisa vanja. Naše naročnike in čitatelje opozarjamo, da telefonskih prijav ne sprejemamo, lahko pa ena oseba prinese prijavo za več drugih oseb. V tem primeru prečimo. da prinese s sabo poleg imena in priimka tudi naslov in morebitno telefonsko številko ter podatek, ali bo prijav-Ijenec potoval s svojim potnim listom ali pa se namerava vpisati na skupni potni list. V kuhinji je našel že mrtvo mater Tragično presenečenje je čakalo 51-letnega uradnika Claudia Savi- ŠD Breg prireja 6. januarja 1973 tradicionalni izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje pri vaških zastopnikih: Edvin Rapotec — Boršt, Peter Stranj — Dolina, Giordano Kralj — Domio, Boris Mihalič — Boljunec 201. Vpisovanje se bo zaključilo 3. januarja 1973. Cena: 2.200 lir. Slovensko planinsko društvo - Trst priredi ob priliki smučarskega tečaja izlet v Žabnice, Trbiž - Sv. Anton. Napovedan izlet bo dne 7. januarja 1973. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9 do 2.1.1973. Za člane lir 1.600, za nečlane 1.700. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 28. t. m. ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka*. Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734265. VERDI V gledališču Verdi so se pod vodstvom Femanda Previtalija že začele vaje za prihodnjo premiero Verdijeve opere «Moč usode*, ki bo 9. januarja prihodnjega leta. Tokrat bo nastopil tudi naš rojak Karlo Košuta, za katerega se potegujejo številne operne hiše. V glavnih vlogah bodo nastopili še Rita Orlandi Malaspina, Franca Mattiuci, Giampie-ro Mastromei in Raffaele Ario. Kino Prispevki V počastitev spomina pok. Antona Mezgeca daruje Ida Ivančič 1000 lir za PD Ivan Cankar. Namesto cvetja na grob pok. Jožefa Milkoviča daruje Marija Milkovič — Gropada 38 — 2.000 lir za Dijaško matico in 2.000 lir za Partizanski pevski zbor. V isti namen darujejo družini Sosič-Berce, Gropada 31, 2.000 lir za Dijaško matico, Milko in Anči s Proseka pa 5.000 lir za Dijaško matico. llamesto cvetja na grob Marjana Me.iveščka daruje Matka Kosmina 2 tisoč lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marjana Medveščka daruje družina Darka Ko srnina 1000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marjana ja, ko je včeraj zgodiaj zjutraj sto- ! Medveščka daruje Jože Koren 2000 pil v materino stanovanje v Čampi lir za partizanski pevski zbor Dolinska obč. uprava zahteva, naj italijanska vlada obsodi bombardiranje vietnamskega ozemlja Početje Američanov v Vietnamu je obsodil, na svoji izredni seji, tudi dolinski občinski odbor. V prepričanju, da izraža mnenje vseh občanov, ki so toliko prispevali k našemu narodnoosvobodilnemu boju, najostreje obsoja sklep predsednika ZDA, da obnovi zločinsko bombardiranje vietnamskega ozemlja prav v trenutku, ko je ves svet pričakoval pozitivno rešitev mirovnih pogajanj, kar bi vietnamskemu narodu omogočilo, da po tridesetih letih stopi na pot miru in obnavljanja svoje države iz ruševin. Početje Američanov v Vietnamu spominja na gnusne zločine nacističnih okupatorjev, saj so uperjene predvsem proti nedolžnemu prebivalstvu. Zato se dolinska občinska uprava ravnatelj odborništva .........................i.1111..........i.. NA VPOGLED V OBČINSKI PALAČI Seznam davčnih zavezancev za dopolnilni davek 1973 Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 28. decembra NEDOLŽNI OTROCI Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 0.59 in zatone ob 11.45 Jutri, PETEK, 29. decembra TOMAŽ Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,5 stopinje, najnižja 5, ob 19. uri 7,5 stopinje, zračni tlak 1028,7, stanoviten, veter 15 km na uro, severovzhodnik, veter s sunki 42 km na uro. Vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 24., 25. in 26. decembra se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 65 oseb. UMRLI SO: 88-letna Teresa De Angeli vd. Virgili, 79-letna Anna Strait vd. Bevilacqua, 69-letna Giu-seppina Andriasevich por. Stricchia, 72-letni Antonio Mezgec, 66-letni Ric. cardo Denicoloi, 92-letna Ersilia Pa-duani vd. Tolloj, 79-letni Giuseppe Querin, 71-letni Egidio Pulin, 67-letna Albina Visnjevec por. Mar-cuzzi. 43-letna Annamaria Okretich, 23-letni Ferdinande Martini, 63-let-ni Erminio Zoppolato, 87-letna Lui-gia Cozzi, 82-letna Maria Melados-si, 78-letni Matteo Coslovich, 80-let-ni Giovanni Leviz, 63-letni Giusto Canciani, 81-letni Giovanni Bregar, 66-letni Tommaso Scialpi, 64-letni Federico Galuf. 58-letni Mario Ros-mini, 70-letna Antonia Petruzzi por. Colombin, 73-letni Corrado Scaglia, 85-letni Celestino Gottardis, 67-let-ni Renato Gaspard, 76-letni Giaco-mo Peschier, 86-letni Giulio Bilot-ta, 85-letna Celestina Moret por. Vindigni, 49-letna Anna Povodnik por. Kusterle, 85-letna Alessandra Graichen vd. Schunke. 75-letna Maria Grandi vd. Bressani, 88- letna Lucia Zanon vd. Moratto, 83-letna Emilia Cech vd. Gandolfo, 61-letni Bruno Danec, 73-letni Salvatore Nu-ciforo, 77-letna Mercede Bjekar vd. Marussi, 88-letna Maria Slovich vd. Požar, 81-letna Lucdlla Capponi por. Giadrossi, 66-letni Lodovico Flisi, 62-letni Antonio Andri. 62-letni Ma-riano Medvešček, 62-letni Luigi Bat-torti, 69-letni Enrico Trampuš, 71-letni Mario Degrassi, 89-letni Lodo vico Bidoli, 53-letni Manlio Zanella, 65-letni Carlo Delisa, 79-letna Matilde Zornik vd. Kanizsa, 73-letni Antonio Doz, 67-letni Carlo Šinigoj. 64-letni Francesco Peechiari, 71-letna Maria Furlani por. Marussi, 58-letni Giuseppe Manzoni, 74-letna Lucia Pecchiarich vd. Scheriani, 62-letna Laura Niederkorn por. Plesnikar, 92-letna Rosa Di Pierro vd. Di Pinto, 75-Ietni Paolo Spagnoli, 73-letni Renzo Gonnelli, 78-letna Luigia Valenti vd. Tamburin. 74-letni Gio vanni Zvittan, 71-letna Maria Lapajne por. Sella, 97-letni Giuseppe Marini, 50 letni Giordano Giuli, 78- letna Rosa Cusma, 74-letna Rosa Lu-gnani vd. Perini. Nazionale 14.00 «Biancaneve e i sette nani*, Walt Disney. Fenice 15.00 «...piu forte ragazzil*. Barvni film. Terence Hill in Bud Spencer, Cyril Cusack. Men 15.30 «La piu bella serata della mia vita*. Barvni film. Alberto Sor-di, Michael Simon, Claude Dauphin. Grattacielo 16.00 »Che?*. Film režiserja R. Polanskega. Igrata: M. Ma-stroianni, Sydne Rome. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Che c entriamo noi con la rivoluzione?*. Barvni film. Vittorio Gassman in Paolo Villag-gio. Ritz 16.00 «Professione: assassino*. Barvni film. Charles Bronson nastopa kot Art Bishop. Aurora 16.30 «Frenzy». A. Hitchcock. Barvni film. Impero Počitek. Capitol 16.00 «L’uccello migratore*. Barvni film. L. Buzzanca. Cristallo 16.00 «Lo seopone sclentifico*. Barvni film. Alberto Sordi in Silvana Mangano. Filodrammatico 16.30 »Giochi erotici svedesi*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «1 4 figli di Katie El-der*. Barvni film. John Wayne in Dean Martin. Vittorio Veneto 16.30 »H faro in capo al mondo*. Barvni film. Kirk Douglas in Yul Brynner. Abbazia 16.00 »Tutto per tutto*. Barvni film. Mark Damon in John Ireland. Ideale 16.00-21.45 «West Side Story»-Barvni film. Natalie Wood. Astra 16.30 «L’arciere di Sherwood». Barvni film. Niall Gimmis, Rikard Pasco. Kino Opčine 18.00 «H tredicesimo ž sempre Giuda*. Kavbojka. Dva meseca se bo moral zdraviti 87-letni upokojenec iz Ul Can tu 37 Giuseppe Glavina zaradi ne rodnega padca na hodniku stanova nja, pri katerem se je močno po tolkel desno nogo in si verjetno tudi poškodoval stegnenico. Prijatelju Carlu Papucc iju je žena Marvida povila krep kega prvorojenca ANDREJA Srečnim staršem čestitajo tovariši in drugi prijatelji, mn lemu Andreju pa voščijo krep ke rasti in zdravja. Čestitkam se pridružuje »Prt morski dnevnik». Na oglasni deski v tržaški občinski palači so izobesili seznam davkoplačevalcev za leto 1973. Objavljamo seznam davčnih zavezancev za dopolnilni davek, katerih obdavčljiva osnova presega pet milijonov lir Abbiati Giuseppe, urajdnik, (obdavčljiva osnova 5.200.000 lir) davek 246.786 lir; Addobbati dr. Vincenzo, zdravnik, (5.400.000) 275.688; Adel-mann della Nave dr. M:u'io, .sodnik, (5.600.000) 411.858; Adovasio dr. Da menicantonio, zdravnik, (6.900.000) 753.918; Agolini Giuliano. zdravnik, (6.000.000) 271.681; Aiello dr. Salvatore, ladijski komisar. (6.000.000) 529.062; Alberti Bruno , uradnik, (5.600.000) 307.008; Alberti Steno, trgovec. (5.400.000) 299.100; Alu Vittorio, zdravnik, (7.800.000) 313.026; Antonini Mario, zdravnik. (7.100.000) 718.044; Ara Fabio, uradnik, (10 mil.) 984.750; Artelli dr. Filippo, izvedenec, (8.800.000) 785.364; Avez-zu Alessandro. inženir, (5.400.000) 118.620. Babich Sergio, zdravnik, (5 mil. 500.000) 465.462; Badalotti Giorgio, zdravnik, (6.100.000) 461.406; Bais dr. Dario, zdravnik, (7.400.000) 606.378; Balestoa Fulvio, zdravnik, (7.700.000) 647.952; Balletto Mario, zdravnik, (8.800.000) 974.940; Bani Carlo, uradnik, (6.400.000) 467.538; Baxa dr. Mario, uradnik, (6.700.000) 593.184; Belsasso Elio, zdravnik, (10.000.000) 1.003.404; Belsasso Mas-similiano, zdravnik, (5.700.000) 339 tisoč 984; Benardelli Marino, trgovec. (5.100.000) 453.798; Benci dr. Mario, zdravnik, (5.100.000) 236.328; Bennari Bernardo, zdravnik, (6 mil. 700.000) 410.040; Bonetti Pietro, u-radnik, (5.300.000) 318.264; Bonini Adelmo, zdravnik, (5 600 000) 447 tisoč 366: Bonivento dr Marcello, zdravnik (7.100.000) 647.460; Bon-zano Enrico. (12.000.000) 1.323.960: Boscarato Giancarlo, (5.400.000) 425 tisoč 142; Boscliioni dr. Benno, sod- nik, 5.900.000) 478.098; Botteri Gui-do, časnikar, (8.600.000) 846.480; Bradaschia dr. Pierluigi, zdravnik, (5.200.000) 183.768; Braum Atto. inženir, (5.700.000) 486.588; Breitner Egone, uradnik, (7.700.000) 1.087.736; Brussi Aurelio, ind. direktor, (8 mil. 700.000) 545.946; Bulfon Bruno, uradnik, (5.800.000) 631.524; Busutti Giuseppe, zdravnik, (5.700.000) 477.354; Buttiglioni Fulvio zdravnik, (8 mil. 600.000) 796.266; Buttignoni Alfonso, poslovni posrednik, (8.100.000) 1 mil. 124.310 Cagli Giuseppe, trgovec, (10 mil.) 1.551.942; Camerini Fulvio, zdravnik, (14.200.000) 1.814.112; Canciani Vit* torto, uradnik, (6.450.000) 543.018; Carbonaio Bruno, trgovec, (7.200.000) 540.084; Carninci dr. Domenico, zdravnik, (6.400.000) 380.652; Carninci dr. Enrico, zdravnik, (8 mil.) 738.036; Cassetti Bruno, uradnik, (9.300.000) 818.196; Castellana Antonio, zdravnik, (13.400.000) 1 mil. 681.464; Cattinelli Livio zdravnik, (5.300.000) 312.072; Cavalli dr. Ra mualdo, uradnik, (9.100.000) 767.370; Cecovini dr. Giuliano, zdravnik, (5.800.000) 458.430; Chiriaco dr. Un> berto, ravnatelj podjetja, (9.500.000) 863.616; Cociani dr. Romeo, zdravnik, (5.800.000) 321.954; Collino Dario, uradnik. (6.400.000) 530.610; Ca lonna Claudio, geometer, (9.700.000) 1.482.672; Colussi Virginia. lekarnarka. (7.300.000) 886.248; Comelli Giulio, (10.000.000) 1.551.942; Conti Dino, trgovec, (10.000.000) 1.551.942; Coppolino dr. Salvatore. zdravnik, (5.500.000) 329.748; Cortivo Bruno, zdravnik, (9.500.000) 1.101.438: Ca sta mg- Roberto, inženir, (7.600 000) 694.326; Crismani Marcello, gradbenik, (6.700.000) 824.520; Cuccagna Giuliano, gradbenik, (6.000.000) 675 tisoč 156; Cuttin Dante zdravnik, (7.900.000) 702.354; Cuzzi Paolo, odvetnik. (7.700.000) 677.802 Daboni Luciano, prof. (5.800.000) 412.236; Damiani Lucio, zdravnik, (.5.400.000) 353.466; Danek Giorgio, zdravnik, (7.200.000) 709.212; D Angelo Giuseppe, gradbenik, (5.900.000) 653.928; De Giacomi dr. Antinio, zdravnik, (5.100.000) 300.678; Da grandi dr. Olivierio, prokurator, (6.100.090) 370.638; Degrassi Remo. zasebnik, (7.100.000) 547.248; Del Fabbro dr. Luciano, zdravnik, (.10 mil. 600.000) 1.304.298; Della Santa Antonio, zdravnik, (10.600.000) 911 tisoč 760; Delneri Ennio, (5.600.000) 430.560; Di Brai Luciano, uradnik, (6.700.000) 514.068; Di Giacomo Antonio, uradnik, (7.600.000) 545.376; Dobrina Danilo, zdravnik, (15 mil. 800.000) 2.452.944; Domini dr. Francesco, zdravnik, (5.800.000) 431.424; Do se dr. Edmondo, zdravnik, (5 mil. 200.000) 121.122; Dose Edmondo jr., zdravnik, (7.300.000) 751.350. Eccardi Plinio, uradnik, (7.100.000) 887.094; Erbotti Elga (5.500.000) 563.802; Ercolessi Lucio, zdravnik. (7.300.000) 646.968; Ermagora Nata-le, gradbenik, (6.100.000) 696.726 Fabian Luciano, uradnik, (5 mil.) 390.264; Fabiani Albano, (5 mil. 600.000) 586.434; Faraguna Mariano, časnikar, (7.600.000) 702.282; de Fa-vento dr. Piero, zdravnik. (9 mil. 900.000) 1.101.678; Favotti dr. Luigi, uradnik. (5.100.000) 76.722; Finzi dr. Giorgio, uradnik, (6.000.000) 556.752; Fior Renato, zdravnik, (6.300.000) 508.722; Flora dr. Giulio, notar (5 mil. 500.000) 468.690; Ferrari dr. Guglielmo, zdravnik, (23.200.000) 3.244.344; Fogazzaro Pietro, (10 mil.) 1.473.540; Fonda Savio cav. Anto nio, uradnik, (6.040.000) 430.164; Fortunato dr. Antonio, zdravnik, (5 mil. 600.000) 289.674; Fortunato Francesco, zdravnik, (7.200.000) 583 tisoč 332; Franca Franco, zdravnica, (6.200.000) 554.562; Franzi! dr. Mario, uradnik. (7.000.000) 668.490); Frausin Giulio, zavarovalni agent, (10.000.000) 742.740; Furlani Ennio. zdravnik, (5.400.000) 281.850; Fur lani Tullio, zdravnik. (7.000.000' 434.430. Razstave V Kulturnem domu je razstava otroških risb ob predstavi »Tmjul-čice*. Razstavljene so tudi risbe, ki so jih otroci poslali za objavo v gl*-dališkem listu »Janko in Metka*. Razstava bo odprta do 31. januarja 1973. leta. ' V galeriji »La Lan terna* razstava jugoslovanske slikarke Jagode Buic. po rodu iz Splita, sicer pa iz Za-greba. Istočasno bo tudi razstava del Marije Pospišilove. V Tržaški knjigami razstavlja dalmatinski slikar Ciril Mihanovič. SOŽALJA Ob smrti Marjana Medveščka izraža Slovensko gospodarsko združenje hudo prizadeti ženi in svojcem svoje gl®" boko sožalje. Ob smrti svojega člana 90 odst. invalida NOV Marjana Medveščka izraža Zveza vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja globoko sožalje njegovi ženi Cvetki in ostalemu sorodstvu. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu izraža svojcem ob težki izgubi Marjana Medveščka, ki je vestno o-pravljal funkcijo blagajnika društva. naigiobije sožalje. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL 796-301 Viale XX Settembre št. 16/111 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busohni, Ul. P. Revoltella 41; Piz zul Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculaplo. Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35: Chiari - Crotti. Ul. Tor S. Piero 2. Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene Pogreb Marjana Medveščka bo jutri, v petek, 29. t. m. ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ul-Pieta naravnost na pokopališče v Gorici. Trst, 28. decembra 1972 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga žena. mama in nona Marija Rojc por. Santin Pogreb bo danes ob 14. uri iz hiš® žalosti v Ricmanjih 25. Žalujoči inož Ivan, hčerke Egidija. Ilde in Ada z družinami Ricmanje, 28. decembra 1972 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage MERI Posebna zahvala vsem sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Družina BRIŠČIK Prosek. 28. decembra 1972 Za vedno nas je zapustila naša draga mama nuna in sestra MILKA KOMAR vd. ŠVARA Pogreb bo danes ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na ricmanjsko pokopališče. žalujoči sin Severin, sestra Lucija, snaha, vnukinja in drugo sorodstvo Ricmanje, 28. decembra 1972 GORIŠKI DNEVNIK PO MILANSKEM «IL SOLE - 24 ORE» Ustanovljen mednarodni konzorcij za plinovod iz Tržiča v L Nemčijo ENI je pripravljena speljati tudi manjši plinovod do Kufsteina v Avstriji - Pobudo bi radi prevzeli Francozi Zamisel o speljavi plinovoda iz Tržiča v Zahodno Nemčijo, o kateri smo pred kratkim že pisali v našem dnevniku, je še vedno v sko varianto bodo razpravljali tudi na skorajšnjem sestanku ministrov za gospodarstvo iz južnonemških dežel, ki se bodo srečali prve dni središču pozornosti gospodarskega prihodnjega meseca. Pogajanja z tiska v Italiji in Nemčiji. Milanski | ENI pa se med tem časom nada-gospodarski dnevnik «11 Sole - 24 i ljujejo. Italijanski partner naglaša, Ore* je v nedeljo objavil daljši ; da bi bil plinovod iz Tržiča v Za-članek o tem vprašanju ter navedel hodno Nemčijo znatno cenejši kakor nekaj konkretnejših podatkov o pobudi. V Tržiču naj bi postaviM izhodišče za plinovod, po katerem naj bi napajali z zemeljskim plinom (metanom) nekatera industrijska središča v Zahodni in zlasti v južni Nemčiji. Metan bi dovažali v Tržič iz Alžirije, in sicer v tekočem stanju — za kar so potrebne posebne ladje — v Tržiču bi ga v okviru posebne razplinjevalne postaje ponovno vračali v njegovo naravno agregatno stanje in ga nato po novem vodu potisnili čez italijansko in avstrijsko mejo v Zahodno Nemčijo. S tem bi Italija dobila drugo izhodišče z razplinje-valno postajo, saj bi plinovod iz Marseilla. Italijanska va rianta bi bila tudi tehnično laže izvedljiva. saj bi bil plinovod iz Tržiča tudi znatno krajši od «fran-coskega». Vmes pa so tudi druga vprašanja, predvsem v zvezi z grad njo plinovoda Holandija Italija in drugega plinovoda češkoslova ška - Italija. Slednji bo stopil na tla naše dežele pri Trbižu in bo prestopil na tla beneške dežele pri S. Polu ob reki Piavi. Oba plinovoda, «holandski» in «češki». naj bi bila dograjena že pred koncem prihodnjega leta. vatno postajo, saj bi se naprava j ' pri Tržiču pridružila že obstoječemu i 10 VOSCOOB Svojevrstno silvestrovanje izhodišču pri Panigalli nedaleč od La Spezie. Pred dnevi je iz Tržiča odpotovala v La Spezio skupina strokovnjakov, ki so si ogledali temkajš-nje naprave ter zvedeli za tehnične podrobnosti glede delovanja razplinjevalne postaje. V skupini so bili ravnatelj za načrtovanje, proučevanja za statistike pri deželni upravi Furlanije - Julijske krajine dr. R. Cian, prof. A. Colombo s tržaške univerze, predstavnik «A-ziende municipalizzate* iz Gorice ing. P. Rigonat in nekateri zastopniki Zavoda za industrijsko cono v Tržiču. «11 Sole- 24 Ore* pravi, da je bil v zvezi z novo pobudo že ustanovljen poseben mednarodni konzorcij, h kateremu so pri topili belgijska, francoska in tri nemške družbe. Sobesednik konzorcija v I-taliji je ustanova za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in plinskih na hajališč ENI, ki je tudi dala pobudo za speljavo plinovoda iz Tržiča, in to v konkurenci s Fran; cozi, ki ponujajo Zahodni Nemčiji izhodišče za plinovod v pristanišču Fos pri Marseillu. Hkrati s tem se ENI ogreva za speljavo manjšega plinovoda iz Tržiča v Kufstein na avstrijskem ozemlju ob meji z Zahodno Nemčijo. Bavarski minister za gospodarstvo A. Jaumann zagovarja varianto ENI ter naglaša, da bi alžirski plin v tem primeru prihajal najprej v Muenchen, kjer bi poskrbeli za njegovo nadaljnje razpečevanje oziroma za dobavljanje raznim zainteresiranim industrijskim središčem. O izbiri med tržiško in marsej- KJE BOMO SILVESTROVALI? HOTEL-RESTAVRACIJA KRIŽMAN - VEUKI REPEN vabi na veselo silvestrovanje igral bo priznani orkester. Gostom bomo servirali tradicionalni silvestrski menu. Potrebne so rezervacije. HOTEL PARK NOVA (ilMICA prireja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in zabavo. Igrajo glasbeni ansambli iz Budimpešte, Prage in domači ansambel RIO. Cene: v restavraciji 8.500 lir. V nočnem baru 8 500 lir (od tega kon-zumacija 3 500 lir). Rezervacije so v prodaji v recepciji hotela. Tel. št. 21442. Boršta in Zabrežca V Borštu se bodo letos poslovili od starega in stopili v novo leto na povsem svojstven način. Poleg zabave, ki je za takšne priložnosti nekako obvezna, bo tudi zanimiv kulturni program. Silvestrovanje bo v gostilni Pepija Sosiča. Za to sta ze dala svoje privoljenje tako lastnik gostilne Brce, kot Sosič sam. Prireditelji čakajo sedaj samo na to, da bodo s svojo prisotnostjo izkazali svoje privoljenje tudi vsi vaščani z Boršta in Zabrežca, ki se še niso odločili za praznovanje zadnjega dne leta kje drugje. Obenem vab jo prireditelji silvestrovanja, tudi vse vaške pevce in pevke ter pevovodjo Draga Petaro-sa, da bi z lepo pesmijo razživeli in popestrili večer. Naj omenimo, da se bo večer začel s tradicionalno Silvestrovo večerjo, s pristno domačo pijače in jedačo seveda. Za boljšo prebavo bosta nato poskrbela odlična harmonikarja Emil in Herald Petaros, ki sta pred kratkim nastopila celo v Beogradu, ob prilik praznovanja osemdesetega rojstnega dne nun šala Tita. Če se bodo mladima glasbenikoma pridružili še pevci, bo večer še prijetnejši. Kot ob vseh pomembnejših priložnostih, bo na sporedu voščilu, nagovor, v katerem bo strnjen obračun vaškega uspešnega in manj uspešnega delovanja na kulturno - prosvetnem in gospodarskem področju v preteklem letu. Za vaščane Boršta iz Zabrežca bo letošnje silvestrovanje odlična priložnost, da se kar najspodobneje in najprijetneje poslovijo od ne vselej naklonjenega leta 1972 in z vedrejšimi upi stopijo na pot novega leta 1973. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiirNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiM PO SKLEPU UPRAVNEGA SVETA ANAS Avto cesta Videm-Trbiž podaljšana do avstrijske meje Do leta 1975 odsek Videm-Amaro, do leta 1977 pa odsek do meje SREDISCE ZA DIALIZO: FINANČNO IN ČLOVEŠKO VPRAŠANJE Javnost v Gorici razdeljena glede nakupa umetnih ledvic Pretresl/ivo pismo A. Uršiča iz Pevme, ki ima bolnega sina ■ Prihodnji mesec okrogla miza v bolnišnici Pretekli petek je zasedal upravni svet državne družbe za ceste ANAS. Na seji so med drugim odobrili načrt o speljavi nove avto ceste Videm-Trbiž do italijansko-avstrijske meje pri Rokovem. Za gradnjo nove prometne žile bo ANAS sklenila poseben sporazum z družbo «Societa Autostrade», za kar $e že dalj časa zavzema uprava dežele Furlanije - Julijske kra jine. Med ANAS in družbo Autostrade že obstala podoben sporazum, vendar se dogovor nanaša le na gradnjo avto ceste od Vidma do Trbiža in torej ne tudi na gradnjo odse ka Trbiž - državna meja. Hkrati s tem se v zvezi z novim sklepom družbe ANAS postavlja vprašanje sporazuma med Italijo in Avstrijo o spojitvi obeh avtocestnih omrežij. Načrt za gradnjo novih avto cest v okviru ANAS (IRI) predvideva za razdobje 1973-75 skupno naložbo nekaj nad 500 milijard lir. V tem okviru, to je do leta 1975, bo po predvidevanjih uresničen prvi del avto ceste Videm-Trbiž, in sicer odsek Videm-Amaro, za katerega je že pripravljen izvršni načrt, ki ga je upravni svet ANAS pred kratkim pregledal in odobril. Celotna avto cesta Videm-lroiž-Kokovo naj bi bila dograje na leta 1977. Vprašanje spojitve italijanske in avstrijske avto ceste na meji je bilo tudi pred kratkim na dnevnem redu v naši deželi. Kakor se naši bralci gotovo spominjajo, sta se italijanska in avstrijska komisija sporazumeli da bo mejni prehod za turistični promet enoten, in sicer ob reki Žlica na italijanskem ozemlju medtem ko se bo blagovni promet odvijal po posebni cesti, tako da ne bodo carinske operacije v ničemer zadrževale turističnega oziroma osebnega pro-^ meta po novi avto cesti. ............................................................ VESTI Z ONSTRAN MEJE Miloš Šulin in Tomaž Bizajl sta obiskala Tomos in I uko Nujnost gradnje nove bolnišnice v Izoli Člana republiškega izvršnega sve- kov. Zdravje mora pač biti prvo ta Miloš šulin in Tomaž Bizajl sta j in položaj zdravstvenih planov na predvčerajšnjim obiskala Koper. Za ptaU je tako jM.ila,u\k* držala sta se predvsem v lome su in v Luki ter se zanimala za težave, ki tarejo ti dve podjetji. Zaradi devalvacije, dolgo zamrznjenih cen, neprestanega naraščanja stroškov proizvodnje in drugih vzre kov so tako v Tomosu kot v Luki ostali skoraj brez obratnih sredstev. Problem bodo rešili z dolgoročnimi krediti iz republiškega sklada skupnih rezerv. Hkrati pa sta obe podjetji pripravili dinamični razvojni program, od katerega si obetajo hitro premostitev sedanjih težav. • • » Za gradnjo nove bolnišnice v I-zoli so doslej zbrali okrog 7 milijonov starih dinarjev. Sredstva dotekajo bolj počasi, ker imajo posamezne gospodarske organizacije težave zaradi naglega naraščanja stroškov reprodukcijskih potrebščin. Vendar pristojni trgani opozarjajo delovne kolektive, da se je tre_ ba držati dogovora o odvajanju i odstotka od bruto osebnih dohod- lagati glede izgradnje nove bolnišnice. Sedanja splošna bolnišnica v Kopru ima s štirimi oddelki komaj 528 bolniških postelj, za kritje najnujnejših potreb pa bi jih potrebovali še najmanj toliko. Vsekakor bo potrebno pospešiti akcijo za zbiranje sredstev, saj predvideva načrt, da bo potrebno zbrati do leta 1976 kar 80 milijonov starih dinarjev. * # * Na nedeljskem občnem zboru združenja šoferjev in avtomehanikov v Kopru so sprožili zanimiv predlog o beneficiranju delovne dobe za šoferje tovornjakov in avtobusov. Namreč ljudje, ki opravljajo ta poklic, se dnevno srečujejo z naj različnejšimi težavami, so izpostavljeni velikim naporom in pri njih skoraj ne moremo govoriti o normalnem življenju. Na občnem zboru so predlagali, naj bi posebna republiška komisija proučila predlog in pripravila podrobno obrazlo žitev. L. O. Bogat plen vloma Na dan sv. Štefana so v popoldanskih urah neznani tatovi vlomi li v stanovanje 49-ietnega peka Maria Vecchieta v Ul. Š. Pasquale 76/1 in mu ukradli nad 300 tisoč lir vrednosti. Tatovi so razbili šipo kopalnice in tako vdrli v notranjost začasno praznega stanovanja. Vrata med kopalnico in hodnikom so bila sicer zaprta, tatovi pa so jih enostavno razbili. Isto so storili tudi z zaprtimi vrati spalnice in ravno v tej sobi sd' našli jeklen zabojček, v katerem sta bili dve hranilni knjižici, nekaj zapestnic, nekaj prstanov, dve zlati uri in več zlatih in srebrnih kovancev. Agenti znanstvenega oddelka so odkrili na hodniku ključ, ki ga Vecchiet ni prepoznal za svojega. To pa je edina sled za tatovi. Manj uspešna je bila tatvina v skladišču starinarja Giuseppeja Pao-lettdja v Ul. delle Ombrelle 4. Včeraj popoldne ga je neki prijatelj obvestil, da so vrata skladišča na široko odprta. Pri pregledu je Pao-letti ugotovil, da manjka vrečiča, v kateri je hranil približno 15 tisoč lir drobiža. Nakup umetnih ledvic za potrebe splošne bolnišnice v Gorici postaja vse večje vprašanje, ki ne zadeva več samo holnišniške uprave ampak najširšo javnost, ki se je razdelila v dve skupini: ena zagovarja nakup naprave, ki bo veljala 49,3 milijona lir, druga pa se temu upira češ da bi morali ustanoviti enotno deželo središče za dializo v Vidmu ter poskrbeti za prevoz ledvičnih bolnikov do tega centra. Prejšnji teden smo ob ja vib pismo sindikata zdravnikov in bolničarjev iz Gorice, k' trdijo, da nam takšna naprava ni potrebna, ker nimamo ne specialistov in ne prostorov, medtem ko nam primanjkujejo sredstva za delovanje naj- bolj običajnih zdravstvenih oddelkov. Danes pa smo prejeli pismo Alojza Uršiča iz Pevme, k' opisuje žalostno zgodbo svoje družine in svojega sina, detovnesa invalida z bolnimi ledvicami Njegov sin se je najprej zdravil v V:dmu. kjer so ga odpustili. Zaradi nujnega čiščenja krvi je vprašal bolnišnice v Vidmu, Trstu, Pordenonu. Padovi in v vsej severni Italiji, endar ga niso hoteli sprejeti nikier Končno je dobil mesto v zasebni kliniki v Rimu: plačal je 300 000 lir kolikor so znašali prihranki družine in se z letalom odpe'ial tja. Njegov poiožaj je posta! nevzdržen, ker se mu je prihodnost kazala v najslabši luči. Šele ko ie zvedel da obstaja zakon, po katerem je mogoče dobiti prispevke pri deželnem odbomištvu za zdravstvo in higieno, je upal na boljše. Njegova edina želja je, da bi Gorica čim-prej dobila svoje središče za dializo. «Samo na takšen način bodo j goriški ledvični bolniki -'moli zagotovljeno življenje,* prav? Alojz Uršič v svojem pismu, ki ga ie poslal tisku. O vprašanju, ki tako pretresljivo zadeva posameznike in družine, bo govor tudi pri okrogli mizi ki jo 11. januarja ob 18. uri v bolničarski šoli v Ul. Vittorio Veneta sklicuje predsednik upravnega sveta splošne bolnišnice od v. Peter Sancin. Srečanje je izredno pomembno ter igramo, da bo uspelo poiskati najbolj pravilno pot izmed vseh, ki so bile nakazane doslej, in ki so vse enako tehtne in upravičene. Od včeraj banke spet redno odprt« Po uspelem zaključku pogajanj za obnovitev pogodbe bančnih u radnikov, so bile včeraj vse banke normalno odprte. Vsi uradniki so bili na svojih mestih, v vseh bankah so imeli več dela kot sicer, ker so hoteli klienti nadoknaditi v dnevih stavke izgubljene posle. Prejšnji teden so stavkali tri dni Posledice obilnega božičnega kosila Za priletno upokojenko Luigio Prantner vd. Crevatin se ni božično kosilo končalo preveč lepo. Srečala se je s prijateljico, 76-letno stanovalko istega poslopja v Ul. Settefontane 21 in ta ji je prinesla velik »panettone*. ki sta ga ženski z navdušenjem pojedli. Včeraj pa se je Prantnerjeva počutila slabo in se je zatekla v bolnišnico, kjer so ji ugotovili hudo vnetje črevesja, zaradi česar se bo morala zdraviti teden dni. Nasprotni verziji šoferja in povoženega pešca Zaradi neprevidnega prečkanja cesto pešca ali pa zaradi prevelike hitrosti vozila je 30-letni Armando Reggente iz Ul. Roncheto 52 povozil s svojim avtom fiat 124 61-letnega trgovca Fabia Caua iz Ul. A. Emo 51. Slednjega so morali prepeljati v bolnišnico zaradi močnega udarca po stegnu in verjetnega preloma stegnenice. Šofer in pešec se nikakor nista strinjala in vsak .je dal svojo verzijo, šofer zatrjuje, da mu je Cau nenadoma prečkal cestišče v ožini Ul. D’Alviano. pešec pa trdi, da je avto pridrvel s tako hitrostjo, da se mu ni utegnil umakniti. STRAIN Dolina št. 40 tel. 228116 Poseona postrežba ob slav nostnih pojedinah poroke, rojstva imendani oirme in druge slavnosti Možnost prenočitve Izbrana ledi is m oiiaCe Ob oetk zaprto. tudi uradniki davčnih izterjeval-nic, tako da so davkoplačevalci lahko s tridnevno zamudo plačali decembrski davčni obrok. Včeraj so dobili poldržavni uradniki redne mesečne plače. Danes bodo stavkali v vsej drža vi uradniki državnih davčnih uradov. Do vlade imajo ti uradniki, ki so pred nekaj leti stavkali več kot mesec dni, določene zahteve. Stavkali bodo tudi uslužbenci novih u-radov IVA, ki so bili ustanovljeni komaj pred nekaj tedni. V Rimu so se včeraj nadaljevala pogajanja za novo delovno pc.godbo zidarjev in vseh. ki so zaposleni v gradbeni in sorodni industriji. Tiskovno poročilo pokrajinskega sin dik?ta gradbenih delavcev v Gorici ugotavlja, da so v dosedanjih pogajanjih dosegli že vrsto pomembnih uspehov za delavce zaposlene na tem področju, upajo, da bo nova pogodba kmalu podpis »n a. Na Goriškem zanima ta pogorir< Našim čitateljem sporočamo, da se lahko prijavijo za izlet Primorskega dnevnika na Mal to in v Tunizijo vsak dan od 9 do 10. ure. Na razpolago je le malo prostorov, zaradi česar naj interesenti pohitijo z vpisom. več kot tisoč ljudi, ki so zaposleni v gradbeništvu in v sorodnih strokah. Na pobudo revije «L’Asterisco» Predstavitev Kosovelovih poezij in integralov v Vidmu Revija «L’Asterisco* bo v sodelovanju z videmsko ustanovo CIAC predstavila jutri ob 18. uri v palači Kechler v Vidmu videmski kulturni javnosti slovenskega pesnika Srečka Kosovela preko zbirke «Poe-sie e integrali», ki jo je izdala re viia pred meseci. Istočasno bo v istih prostorih odprta tudi doku-mev1r-ma razstava o Srečku Kosovelu. Urednik revije «L’Asterisco» Tul-lio Reggente je v priložnostnem vabilu ra to pomembno predstavitev zapori med drugim, da je Srečko Kosovel «v kratkih letih svoiega živ'ienja našel način, da je izpričal svojo literarno plodnost in pripadnost dialektičnim vrenjem svomga čosa. ki se kažejo izredni» in še društvu «Briški grič*. Prizadeti družini naše globoko sožaUe Pogreb bo danes ob 14.30 '"renil iz goriške bolnišnice, ob 15. uri bo pogreb v števerjanu. Prosvetno društvo »Oton Župančič vabi na Sil ves trova nje v Prosveta? dvoran? v Goric? Na sporedu so šaljive in rekreacijske točke ter bogata dražba da ril Delova! Oo dobro založen bife Vstop samo z vabili. Ta se lah ko dobijo v štandrežu v gostiln? Romana Gabro in v baru Milan, v Gorici pa na sedežu SPZ v Ulic? Malta Tu se lahko tudi rezervirajo mize. Novogoriško sodišče je v odsotnosti obsodilo na tri leta strogega zapora italijanskega državljana, 63 letnega Ottavia Rosolina iz Gorice, ker je po ugotovitvah sodišča pozival k sovražnim dejanjem proti Jugoslaviji. Rosolinu so 30. novembra leta 1970 našli v avtomobilu na prehodu Rdeča hiša 74 letakov s sovražno propagandno vsebino. Letaki, ki jih je izdal »goriški odbor za o-brambo cone B», so pozivali Istrane, Rečane, Dalmatince in vse Italijane v Jugoslaviji, naj se zavzamejo v boju za državno in nacionalno pripadnost «cone B» Italiji. Sovražni propagandni material so našli delno v prtljažniku, delno pa na sedežu, na katerem je se- dela Rosolinova sopotnica. Razsodba novogoriškega sodišča v zvezi z dejanji Ottavia Rosolina, nekdanjega občinskega svetovalca MSI v občini Gorica ter sedanjega člana vodstva iredentistične organizacije istrskih in dalmatinskih beguncev, opozarja na aktivnost desničarskih skrajnežev proti sosednji republiki, ki je bila predmet javnega razkrinkavanja državnikov sosednje republike. Hkrati pa razsodba, odločna in huda, govori o pripravljenosti oblasti v sosednji republiki, da odločno nastopijo proti vsem poskusom vmešavanja v notranje zadeve in fašističnim poskusom spodkopavanja dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Kino Gorim VERDI 15.45, 18.45 in 21.45 »n pad no*. M. Brando in Al Pacino. Bai ni film. CORSO 17.15-22.00 «... pid for ragazzi*. T. Hill in B. Spensi Barvni film. CENTRALE 16.00 in 20.00 »Via c vento*. C. Gable, V. Leigh, L. E vart in O. De Havilland. Barv film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «L'inc? dibile storia di Marta Dyuba». Brasseur. Barvni film. VITTORIA 17.15-21.30 »U dama n sa uccide sette volte*, B. Bouch in U. Pacliai. Barvni film. Mladi pod 14. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.30 »Alla ricerca del pi cere*. Barvni film. EXCELSlOR 16.00 »Lo scopone*. Bai ni film. PRINCIPE 17.30 »La prima notte quiete». Barvni film. /Vonti Goril. SOČA »Pet lahkih kosov*, ameriš barvni film - ob 18. in 20. SVOBODA »Kličejo me Aleluja*, an? riški barvni film — ob 18, in 20. RENČE «Vmitev sedem veličastnih ameriški barvni film — ob 19. DESKLE »Romanca konjskega tatu ameriški barvni film — ob 19. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ja dežun lekarna Pontoni e Bassi, Rašteil 2 tel. 3349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽI« Danes ves dan in ponoči je dežui lekarna Centrale, Trg republika, i 72-341. ASTRONAVTIKA DELA OBRAČUN Program Apollo je zaključen začne se Skylab Sovjeti so napravili več uspelih poskusov in med drugim prispeli na Venero, kjer je njihova sonda izmerila temperaturo: 478 stopinj Celzija Smo v dneh, ko se delajo obračuni nad uspehi in neuspehi minevajočega leta. Tak obračun dela tudi astronavtika, ameriška in sovjetska, Z zaključkom ameriškega poleta na Luno z vesoljsko ladjo «Apol-lo 17» se zaključuje tudi letošnje zelo plodno leto pri človekovem prodiranju v vesolje, pri proučevanju kozmosa. Odprava na Luno z vesoljsko ladjo «Apollo 17» je praktično zaključila obdobje in načrt «Apollo», izkušnje, ki so jih ameriški strokovnjaki pridobili s tem pa bodo služile za izvedbo njihovega velikega načrta, za zgraditev tako imenovane vesoljske znanstvene postaje «Skylab». V letošnjem letu, kateremu se bliža konec, pa so ameriški in sovjetski strokovnjaki sklenili tudi sporazum za skupne polete v vesolje, ki jih bodo opravili leta 1975. Določen je bil celo že datum skupnega poleta, ki naj bi bil, če bodo razmere dopuščale in če ne bo prišlo do kakih sprememb, v juniju čez tri leta Začnimo z letošnjim obračunom v nekoliko podrobnejših obrisih: Z ameriškim poletom na Luno z vesoljsko ladjo »Apollo 16» v a-prilu letos, ter z že omenjenim poletom z vesoljsko ladjo «Apollo 17» pred nedavnim, so Američani, kot kaže, zaključili svoje raziskovanje na Luni, bolje povedano ne bodo na Luno poslali več vesoljskih ladij s posadko, kajti na Luni so pustili več naprav in inštrumentov, ki pošiljajo na Zemljo podatke, kar z drugimi besedami pomeni, da se proučevanje zemeljskega satelita nadaljuje. Kljub temu so Američani že ponovno poudarili, da v sedanjem stoletju ne nameravajo več poslati človeka na Luno. Sovjeta pa na Luno še niso poslali človeka in tudi po njihovih najnovejših izjavah bi mogli sklepati, da ne nameravajo še v kratkem poslati svojih ljudi na Luno. Prvi človek, ki je stopil na Luno je bil ameriški kozmonavt, ki je prispel na Luno v juliju 1969. Od tedaj do danes je 12 ameriških kozmonavtov prebilo na Luni nič manj kot 299 ur, od česar kar 78 ur v napornem raziskovalnem delu ali peš ali z električnim avtomobilom. V dosedanjih »obiskih* Lune so nabrali nad tri stote rudnin, kamenja in prahu, kar je dovolj »materiala* za dolga leta znanstvenih proučevanj. Če se je načrt »Apollo* zaključil, bodo vesoljske ladje «Apollo» še nadalje odhajale v vesolje in to še razmeroma kmalu, kajti že konec aprila prihodnjega leta bodo Američani izstrelili v vesolje vesoljski laboratorij «Skylab». Tri posadke, ki jih bodo sestavljali po trije kozmonavti, bodo v različnih obdobjih odšle v vesolje, da bi prebile na kroženju okoli Zemlje 52 dni in v tem dolgem času izvedle vrsto znanstvenih raziskav, ki naj bi dopolnile dosedanje izkušnje in dosedanje podatke, kar so jih zbrali z najrazličnejšimi dosedanjimi poskusi. Pustimo Luno in razne druge poskuse v bližini našega planeta in nadaljujmo z obračunom: Američani so nadaljevali z raziskovanjem drugih planetov. Poslali so v vesolje svojo vesoljsko postajo »Mariner 9», ki je posnela vrsto fotografij Marsove površine in jih posredovala na Zemljo. Te fotografije so dokazale, da so na Marsu gore, ki so nad 8 tisoč metrov visoke, in tudi doline, rekli bi raje depresije ali kanjoni, ki so najmanj tri ali celo 4 tisoč metrov globoki. Razlika med najvišjim vrhom in najnižjo dolino znaša torej 12.000 m. Vesoljska sonda »Mariner 9» je nadalje »ugotovila*, da je južni tečaj Marsa čez zimo prekrit z debelo skorjo ledu, ki se razteza na površini treh tisoč kilometrov od tečaja proti ekvatorju. Okoli Marsa še nadalje krožita sovjetski sondi «Mars 2» in »Mars 3», ki so ju Sovjeti poslali okoli Marsa že lansko leto. »Mars 3» pa je s svoje krožne poti okoli Marsa poslal na planet tudi posebno znanstveno napravo, ki je pa čeprav le malo časa posredovala na Zemljo nekaj podatkov. Sovjetski znanstveni krogi so te podatke razčlenili in jih posredovali znanstvenim krogom. Tako smo zvedeli, da imajo na Marsu temperaturo, ki se vrti od 13 stopinj nad ničlo, do 95 stopinj pod ničlo in da je v ozračju Marsa tako malo vla-j;e, praktično za dvatisočkrat manj kot je imamo na Zemlji. Uspela poskusa s sondama »Mars 2» in »Mars 3» pa ni edini sovjetski astronavtski rezultat minulega leta. Sovjeti so v lanskem letu in sicer 22. julija spravili na planet Venero svojo sondo »Ve-nus 8», ki je tudi za nekaj trenutkov oddajala podatke, preden je obmolknila. Sonda je bila težka okoli 90 kilogramov, opremljena je bila z vrsto naprav in je »sporočila* na Zemljo, da ji je bi lo ob prihodu na Venero »dokaj vroče», kajti na Veneri je zabeležila temperaturo od 462 do 478 stopinj Celzija, kar vsekakor ni malo. Nadaljujmo z naštevanjem: Sovjeti so nadaljevali s svojim avtomatičnim raziskovanjem Lune. Ker niso na našo sosedo poslali svojih kozmonavtov, so skušali to nadomestiti s sondo »Luna 20», ki je blago pristala na Lunini povr- šini 21. februarja. Tedaj je sovjetska astronavtika presenetila ves svet z uspešno vrnitvijo dela sonde «Luna 20» na Zemljo. Sondi »Luna 20* je bila namreč priključena naprava, ki je izvrtala iz lunine površine nekaj vzorcev in prahu in to prinesla spet na Zemljo. Ameriška sonda «Pioneer 10», ki so jo Američani izstrelili v vesolje 2. marca, je še vedno na svoji dolgi, dolgi poti, ki jo bo morda prihodnje leto, morda pa komaj leta 1974 pripeljala do daljnega Jupitra. Če bo v tem času »Pioneer 10» imel srečo in ne bo na svoji poti naletel na nobeno oviro, bo verjetno 1974. leta poslal na Zemljo svoje «vtise», ki jih bo zbral pri neposrednem opazovanju velikega Jupitra, največjega planeta našega sončnega sistema. Med drugimi ameriškimi sateliti, ki jih je v vesolju kar cela kopica, zasluži posebno pozornost tudi astronomska opazovalnica »Co-pemicus*, ki so jo Američani 21. avgusta letos poslali na krožno pot okoli Zemlje. Znano je, da Zemljo obdaja »plašč zraku», ki o-vira neposredno opazovanje drugih svetov. Ta »plašč* zraku se razteza v globino okoli 300 kilometrov, vendar so višje plasti zračnega ovoja Zemlje bolj redke. Zato so Američani poslali v visoke plasti svojo astronomsko opazovalnico, ki leti okoli Zemlje na veliki višini, da ji plast zraku ne ovira pri opazovanju svetov. V ta okvir bi morali vključiti tudi uspel poskus umetnega satelita «Erst-A», katerega naloga je, opraviti razne meritve Zemlje, predvsem proučevati prirodna bogastva našega planeta. Kakor je bilo rečeno tudi ob zadnjem a-meriškem poletu na Luno, da je bila namreč vesoljska ladja »Apollo 17», ki je krožila okoli Lune, opremljena z merilnimi napravami, ki so mogle prodreti v Lunino površino tudi do 1500 metrov, tako je tudi ta umetni satelit o-premljen z raznimi napravami, ki omogočajo merjenje zemeljske površine. Kar zadeva Evropo je bil prav pretekli teden določen organičen vesoljski program, ki bo usmerjal dejavnost posameznih dežel in njihovo skupno dejavnost za prihodnja vesoljska raziskavanja. Pred nedavnim je bil izstreljen tudi evropski umetni satelit «TD-L», ki ima vrsto astronomskih nalog. Satelit je izdelala evropska ustanova ESRO in je največji umetni satelit, kar so jih izdelali v Evropi. Še bi lahko našteli kaj je bilo novega v zadnjem letu na področju astronavtike, saj so na primer Sovjeti v tem času izstrelili celo kopico umetnih satelitov vrste »Kozmos*, toda kam bi nas to naštevanje privedlo. O teh umetnih satelitih smo pisali pred časom, ko smo ugotovili, da imajo najrazličnejše naloge. V zvezi s tem bi morda veljalo poudariti le to, da so Sovjeti pred časom izstrelih z eno raketo kar osem u-metnih satelitov, kar je izreden rezultat in napredek kajti s tem se zmanjšajo stroski vesoljskega raziskovanja ker se za več poskusov in torej več nalog uporabi ena sama nosilna raketa. Transsibirska železnica dobi drugi tir MOSKVA, 27. — Transsibirska železnica je najdaljša železniška proga na svetu. Le malo ji manjka, da bi merila 10.000 km. Njena dolžina namreč znaša 9337 km. Čeprav je res, da dobiva v Sovjetski zvezi letalstvo iz leta v leto vedno večji pomen in se ljudje tudi na krajših relacijah raje opredeljujejo za letalo kot za železnico, kar je tudi razumljivo, ker so v Sovjetski zvezi praktično že vse relacije velike, so že pred časom začeli misliti na to, da bi bilo treba transsibirski železnici dodati drugi tir. Vse od svojega nastanka je ta železnica enotirna in je imela le izogiba-lišča. V sedanjem naraščajočem posebno tovornem prometu pa to ne zadostuje več in že v prihodnjih treh letih bo ob sedanjem speljan še drugi tir na odseku od Moskve do Uralov, kjer so dela v teku in so prav te dni izročili že prometu prvih 65 km. Do dokončnih 9.337 km pa je še daleč, zelo daleč. Stanislava Pešič, članica beograjskega Narodnega pozorišta, ki je v nadaljevanki «Gledališče na domu* nadomestila Ljerko Dra-ženovic. Mnogi gledalci so rekli, da je zamenjava dobra Viljem Turk šestdesetletni Te dni, 24. t. m., je slavil svoj 60. rojstni dan Viljem Turk, antifašistični borec, aktivist NOB ter ugleden družbeno politični delavec. Rodil se je pred 60 leti v Pridvoru, bivšem Sv. Antonu, v siromašni kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, za nadaljnje šolanje pa ni bilo sredstev. V napredno gibanje se je vključil mlad in ko je bil star komaj 17 let, je zapustil dom in se izselil v Jugoslavijo, kjer se je v Ljubljani povezal z drugimi primorskimi emigranti in začel delovati v napredni organizaciji «Mlada Soča*. Delafl je pri raznih podjetjih, med drugim tudi pri gradnji znanega tromostovja v Ljubljani ob regulaciji Ljubljanice. Toda leta 1932 se je razočaran vrnil domov in ker je bil odšel v Jugoslavijo brez potnega lista, je dobil šest mesecev zapora, nato je moral še v vojsko na služenje vojaškega roka. Brž ko se je vrnil iz vojske, se je ponovno povezal v napredno gibanje in je nameraval v špansko republikansko vojsko, tcda zveze so bile prekinjene in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB ITALIJANSKA TELEVIZIJA JE POSVETILA DIETRICH0V1 LEPO POZORNOST Pri vseh svojih letih je Marlene še zmerom pripravljena nastopiti Med tisoč lepimi dekleti je režiser izbral njo in s tem ji odprl pot do poznejših velikih moralnih in materialnih uspehov - Veliko ljubezni, vendar pa le en sam zakon Serija filmov, ki jih že nekaj časa predvaja italijanska televi zija ob sredah zvečer in v katerih ima glavno vlogo Marlene Die-trich, gre proti koncu. Filmska »u-metnica, ki ji je italijanska tele vizija posvetila tolikšno pozornost, to tudi zasluži, kajti Marlene Dietrich je menda edina velika filmska umetnica, ki je bila na vrhuncu svoje slave v 30. letih in ki vse do danes ni šla v zaton. Nasprotno, pri vseh svojih letih še vedno tu ali tam nastopa in za vsak svoj nastop zahteva čedne vsote od 25 do 50 tisoč dolarjev. Marlene Dietrich se je rodila pred 72 leti v kraju Ktisterin v Nemčiji. Njeno pravo ime je Marija Magdalena von Losch. V Berlinu J* obiskovala gledališko šo- lo in 1922. leta jo že srečamo na odru. Osem let pozneje, torej 1930., jo je nemški režiser Joseph von Sternberg izbral med tisoč kandidatkami za glavno vlogo v filmu «Sinji angel*. In ta izbira je bila verjetno njena življenjska izbira, kajti Marlene Dietrich se je s tem filmom tako uveljavila, da ji je Sternberg poveril v naslednjih letih vrsto glavnih vlog, praktično vse ženske glavne vloge v vseh svojih filmih, dokler se z njo ni sprl. Če bi mislili, da je Marlene Dietrich bila Stembergu hvaležna za njegovo odločitev, bi se motili. O svojih izkušnjah z njo je Sternberg med drugim rekel: «Delala je brez slehernega zanimanja, brez sleherne vneme. Ko je producent zahteval, naj pred Marlene Dietrich in John Lund v filmu Bil!yja Wilderja «Scandalo intemazionalc*, ki je bil na programu sinoči NEW YORK, 27. - Amerika je dežela z največjim številom motornih vozil. V prometu je bilo lansko leto nad 80 milijonov o-sebnih in tovornih avtomobilov. Največja je tudi ameriška proizvodnja motornih vozil, saj znaša ameriško poprečje okoli 10 milijonov avtomobilov na leto. Vrhu tega pa ZDA uvozijo na leto še veliko tujih vozil, manj pa svojih izvozijo. Zato je normalno, da je na ameriških cestah precej gneče, pa čeprav je njihovo-cestno omrežje izredno obsežno. Če k tej gneči dodamo še malo preveč alkohola, je nesreč dovolj in preveč. Zato tudi smrti. Po podatkih, ki so jih zbrali na poseben način, bodo imeli letos v ZDA okoli 56.700 mrtvih v prometnih nesrečah. Te podatkp je objavil vsedržavni svet za varno vožnjo. Če bo toliko mrtvih, bo tudi ranjenih veliko, praktično bo v prometnih incidentih prizadet že vsak stoti Američan kajti isti računi pravijo, da bodo do konca leta imeli okoli dva milijona ranjenih v prometnih nesrečah. Howard Pyle, predsednik vsedržavnega sveta za varno vožnjo pravi, da je tolikšno število smrtnih primerov in tudi tolikšno število p-ometnih nesreč in ustreznih telesnih poškodb treba v precejšnji meri pripisati alkoholu. Pravzaprav gre kar 50 odstotkov njim napravi nekaj korakov, jih je napravila s tako hladno ravnodušnostjo in s polzaprtimi očmi, da je neki umetnik pri tem pripomnil, da s takšnimi očmi gledajo le krave*. Toda Sternberg jo je «ustvaril», idealiziral in se tudi vanjo zaljubil. Pozneje pa jo je skušal tudi streti, kar pa mu ni uspelo, O njej je rekel: «Bila je elegantna in imeli so jo za lepo, pa čeprav je veliko fotografij, na katerih je Marlene prav grda. In Marlene je prav te slike delila med znance in prijatelje kot nekakšno neprecenljivo vrednost*. Sternberg pa jo je vendarle smatral kot odlično «orodje» za filme, ki jih je tedaj ustvarjal. V zvezi s tem je rekel: «Ko sem jo v filmu «Maroko» oblekel v mornarskega častnika, torej v moškega, sem hotel dokazati, da njena privlačnost ne temelji izključno na njenih lepih nogah. Ob drugih priložnostih sem jo boso pognal po vročem puščavskem pesku. Zdržala je tudi to in sploh se je vedla kot bi bila moja služkinja. Zame Marlene ni bila nikoli neka legendama osebnost. Ko sem ji prenehal dajati vloge, mi je zavrnila da bo uspela tudi brez mene hkrati pa me je obsodila, da jo izkoriščam. Marlene je pač raje poslušala tiste, ki so hvalili njene lepe plati, ni pa bila dovolj avtokritična, še manj pa je bila pripravljena sprejeti kako tujo kritiko*. In Sternberg jo je dejansko zapustil. Nadaljnjo pot je Marlene Dietrich iskala na oni strani Atlantika, v ameriški kinematografiji in — uspela. Združene države so postale njena druga ali, če hočemo, edina domovina, kajti prevzela je ameriško državljanstvo in se kot odločna antinacist-ka odpovedala nemškemu. Tudi po zrušenju nacizma se ni vrnila v domovino, pa čeprav so jo Nemci vabili in jo skušali na razne načine zvabiti domov, kajti leta 1945 in v naslednjih letih je Marlene Dietrich še veliko pomenila. Ni popustila, ni sprejela vabil, pa čeprav se je pred šestimi leti vrnila na krajšo turnejo po Zahodni Nemčiji, kjer jo je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Ob tej priložnosti je izjavila, da je vse to navdušenje prav nič ne gane, da se ne bo vrnila, ker se ne smatra več za emigrantko iz svoje domovine, ki jo je zapustila zato, ker jo je bilo sram, da je njena domovina nacistična Nemčija. Če je bila Marlene Dietrich dosledna v svojem antinacizmu, je bila dosledna tudi v nečem drugem. Poročila se je le enkrat. Z možem sta šla kmalu na razen in ob tem je rekla, da se ne bo več omožila. In to obljubo je tudi držala. Poročila se je s filmskim producentom Rudolfom Sieberom, s katerim je imela hčer Mario, ki živi sedaj nekje v Italiji. Kot smo rekli, se je od moža kmalu ločila, nato so ji pripisovali vrsto velik li lju- rniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiaiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiH STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Za pravočasno izvršitev naročenega dela bo treba nekoliko prizadetosti. Ljubljena oseba vam bo nudila moralno oporo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Naleteli boste na nasprotovanja, ki pa jih boste premagali. Srečne u-re z osebo, ki vas nadvse ljubi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaš gmotni položaj se bo utrdil, l-ahko storite tudi kakšno tvegano potezo. Odlično razpoloženje v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes boste nagnjeni k neprevidnosti. Malenkostni nesporazum lahko škoduje finančnim interesom. Prijeten obisk. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AMERIŠKA NAPOVED ŽE PRED KONCEM LETA Letos bo cestni krvni davek izredno velik: okoli 56.700 Krivdo za to nosita alkohol in velika gneča na cestah smrti pripisati prav alkoholu, kajti ljudje v vinjenem stanju raje krepkeje pritisnejo na pedal in se ne ozirajo na prometne predpise, hkrati pa so zaradi vinjenosti njihovi refleksi počasnejši in tudi v primerih, kjer bi se mogla nesreča preprečiti ali vsaj omiliti, je vinjeni človek za volanom ne bo preprečil. Drugi element, ki prav tako močno vpliva na število incidentov in tudi na število smrti so motoma in navadna kolesa, ki so postala nekakšna manija Američanov, posebno v zadnjih časih. Zaradi gneča na cestah se je veliko Američanov opredelilo v pole- tnih mesecih in za krajše relacije na motorna kolesa, mnogi mlajši ljudje pa «zaradi razmiga-vanja* uporabljajo navadna kolesa. In ker je motornih koles in navadnih koles veliko po vseh cestah, povzroča ta gneča veliko incidentov. Doslej so imeli v ZDA največ incidentov leta 1969, ko so našteli nič manj kot 56.000 mrtvih. Lani jih je bilo «komaj» 54.700, letos, kot kaže, bo krvni davek na cestah večji, tako da bodo i-meli toliko mrtvih v enem letu od prometnih incidentov kolikor so jih med drugo svetovno vojno i-meli v letu dni na bojiščih. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne izgubljajte časa z nekoristnimi podrobnostmi. Zanimive in razburljive večerne diskusije. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neko srečanje utegne odpreti lepše perspektive za bodočnost. Prvi vtis o neki osebi naj ne bo dokončen. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Jutranje delo bo zahtevalo veliko napora. Družinski člani bodo upoštevali vašo razdraženost. RAK (od 23.6. do 22.7.) V pos lovnih zadevah so na vidiku spremembe. Še pred večerom boste sprejeM pomemben sklep. LEV (od 23.7. do 22.8.) Neizkušeni prijatelj bo potreboval nasvet. Ugodeno bo vaši potrebi po miru in zadovoljstvu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dogodki bodo uveljavili vaš način mišljenja. Uspeh na vseh področjih. Nekaj nesoglasij v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Rešili boste problem, ki vas že dolgo muči. Z diskretnostjo boste prispevali k obnovitvi soglasja. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V svojem interesu se morate izogniti nekaterim diskusijam. Dobre ideje za poslovne načrte. bežni in ljubezenskih prigod, med katerimi naj bi bila tudi daljša ljubezenska zveza z Jeanom Ga-binom, kar se pa zdi skoroda čudno, kajti Marlene Dietrich je znana kot vedno elegantna in rekli bi celo popolna dama, vtem ko je sloviti francoski filmski umetnik znan kot površen, rekli bi skoraj zanemarjen človek, še več, ona je znana kot zelo uglajena, rafinirana dama, on pa preprost, često celo grob moški, ki mu ostra beseda nikoli ne : manjka. Seveda to so zunanji videzi, vprašanje je, kako, sta se sicer Gabin in Marlene skladala. Sicer pa je bila Marlene Dietrich dolgo srečna s slovitim nemškim pisateljem Erichom Remarqueom. Pozneje so .-ji. pripsovali tudi razne kratke in burne ljubezenske epizode, toda kateri filmski u-metnici niso prtili tudi tega, kar se je kmalu le zazdelo. Drži pa ena ugotovitev, da se od svojega prvega moža ni nikoli razporočiia, da sta bila ves čas v dobrih prijateljskih odnosih, da njuna hčerka, ki je danes nekje v Italiji, ni v m'ajših letih trpela zaradi pomanjkanja družinske topline. Druga njena značilnost, ki je nekoliko v nasprotju z vsem tem, je njena skopost. Nekateri sicer pravijo, da je Marlene Dietrich gospodama, drugi pa odkrito mečejo da ,ie sk^oa Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da še vedno od časa do časa nastopi in za vsak svoj nastop zahteva čedno vsoto. Zadnjič je igrala v filmu pred desetimi leti in sicer v filmu »Zmagovalci in premaganci*, ki je bil njen zadnji f:lm. Še pred petimi leti torej pri 67. letih pa je na neki prireditvi kazala svoje še vedno lepe noge. Seveda za čedne denarce... moral je ostati doma. Ker je bil medtem izdan, da je povedal nekim rojakom pot za ilegalni prehod čez mejo v Jugoslavijo, so ga obsodili na štiri leta konfina-cije in na zaporno kazen štirih mesecev, kar je vse prebil na Sardiniji. Malo pred začetkom vojne se je vrnil domov in se koj povezal z Danijelom Bertokom -čerčilom, ki je organiziral antifašistično dejavnost na območju slovenske Istre. Kot mnoge druge slovenske fante so tedaj tudi Viljema Turka poslali v posebno vojaško kazensko enoto v Aquilo. Z drugimi bi bil moral tedaj na Sardinijo, ker pa je imel slabe izkušnje o življenju na Sardiniji, je simuliral bolezen in iz Livorna so ga poslali najprej v bolnišnico, odtod pa spet v Aquilo. Iz Aquile so njegovo enoto poslali v Pizzcli, kjer je že v maju 1943 postal član OF, ki jo je v njegovi enoti ustanovil Zvonimir Lasič. Odbor OF se je povezal tudi s krajevno celico KPI. Nad dvesto ljudi je odbor OF pripravil, da so odšli v partizane. Ob kapituailaciji Italije se je Viljem Turk Turk vrnil v domači kraj in prevzel razne funkcije v ilegalni borbi. Bil je med drugim član rajonskega komiteja KPS, okrajnega odbora OF, nekaj časa je bil za predsednika rajonske gospodarske komisije, na volitvah v septembru 1944 je bil izvoljen v loparski okrajni narodni osvobodilni odbor s funkcijo gospodarskega referenta. Ob osvoboditvi je bil Turk član odbora za Koprski okraj in kot okrajnega narodnoosvobodilnega odbora za Koprski okraj in kot predsednik okrajnega NOO Koper je podpisal prvi akt ljudske oblasti. Ob reorganizaciji ljudske gb-_ lasti je bil izvoljen za predsednika občine v Dekanih, nato je bil več let predsednik kmetijske zad-r.ge v Pobegih. Bil je nadalje član raznih forumov, družbeno - političnih organizacij, vrsto let predsednik krajevne skupnosti v Pridvoru in že nad 15 let uspešno vodi krajevno organizacijo ZZB NOV. Za svojo požrtvovalno in neutrudno dejavnost je Viljem Turk dobil več odlikovanj, med drugim je nosilec reda za hrabrost, reda bratstva in enotnosti in reda republike. Ob življemskem jubileju mu čestitamo in hkrati voščimo še dolgo let plodnega in zadovoljnega življenja. A. K. DOMETI — revija za kulturo, književnost in družbene probleme. — štev 3-4. Številka posvečena čakavskemu pesništvu. NA FILMSKIH PLATNIH TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.30 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slovenski ljudski plesi; 19.10 Turnšek «Med božičem in Novim letom*; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Radijska drama «Blodnje»; 21.20 Ritmični orkester; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Srečanje z avtorjem; 16.05 Mazzini in Furlanija - Julijska krajina. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Popevke; 8.40 Oddaja za najmlajše; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije; 11.00 Uspeli motivi; 11.15 Orkester Berlipp; 11.30 Orkester »La vera Romagna*; 11.45 Paragvajska harfa; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Oddaja za najmlajše; 15.45 Ital. zbori; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Primorski kulturni ustvarjalci; 18.00 Plošče; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri v noči; 21.00 Radijski oder; 21.35 Popevke; 22.00 Plošče; 22.35 Violinistka Jelka Stanič. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Glasba za mladino; 17.05 »Sončnica*; 19.10 Ekonomsko sin- ČETRTEK, 28. DECEMBRA 1972 dikalna panorama; 20.20 Poslušajmo spet; 21.15 Neapelj včeraj in danes; 22.15 Glasbeno življenje. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.35 Orkestri; 9.50 VVallace »Ben Hur»; 10.05 Nove ital. pesmi; 12.40 Alto gradimen-to; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Kako nastanejo pesmi; 20.50 Plošče; 22.43 A. Hope: «11 prigionie-ro di Zenda»: 23.05 Pariške popevke. III. PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 11.00 Flavta in čembalo; 11.40 Schubertova komorna glasba; 12.40 Izbrane skladbe; 14.00 Ravel in Chopin; 14.30 Bostonski simf. orkester; 16.00 Sodobna ital. glasba; 17.20 Strani iz albuma; 18.45 G. Vicente: »La Sibilla Cassandra»; 19.15 Bachove skladbe; 19.25 Mo-zairtov Don Juan. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Klavirske skladbe; 9.45 Na sporedu je A. Casagrande; 10.10 Brit-tenove skladbe; 10.20 Violinist Menuhin; 12.00 Tenorista Miguel Fleta in Giuseppe Di Stefano; 12.20 Telemanmova sonata. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 J. Gotovac: Ero z onega sveta; 9.35 Mali pevski sestavi; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Vesele pesmi Marjana Kozine; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 »Mladina poje»; 14.30 Sestanek instrumentov; 15.40 Etude na kon- Kevin Billington: «The Light at the Edge of the World» Ne moremo videti vseh filmov; lahko nam včasih uide tudi uspelo delo. Tudi ne moremo vedno oceniti filmov ob premierskem predvajanju; v takem primeru m ako gre za zanimiv film. ga bomo, kot smo že rekli, ocenili ob reprizah. Tako je v tem primeru. Film, o katerem pišemo in na katerega doslej kritika ni polagala velikega pomena, je po našem mneju veliko presenečenje. Angleški režiser Kevin Billington je posnel po delu Julesa Verna »The Light at the Edge of the World» (II faro in capo al mondo), v katerem nastopajo Kirk Douglas, Yul Brynner, Samantha Eggar, Renato Salvatori, Massimo Ra-nieri, Femando Rey, Jean - Claude Drouot. Ta film lahko postavimo med vrhunce pustolovskega filma in pustolovske umetnosti sploh. V njem lahko zasledimo številne mite pustolovske zvrsti: npr. mit »grofa Zaroffa*, ki se sadistično igra z «lovom» na lastne ujetnike (v tem filmu Brynner «lo-vi» s konjem Douglasa), mit 0-diseja, mit usode, ljubezni, moškega prijateljstva, svobode, domovine itd. In vse to nam je prikazano v čudovitem slogu, z mojstrsko uporabo prostora in scenografije, z dramatično dograjeno zgodbo. Billington je rešiser, na katerega bomo morali biti pozorni. Ta njegov film toplo priporočamo! ako ga niste že videli) kot primer proizvoda ljudskega žanra, ki zaradi tega svojega značaja še ni manj vreden od «visoke» in «čiste» umetnosti. Žal je izvod, ki ga sedaj predvajajo, brez krvavih prizorov nasilja, ki so jih po premieri porezali, kajti film ni več prepovedan mladim izpod 14 let. Roman Polanski: «What ?» Medtem ko v Trstu še pričakujemo njegov predzadnji film «Macbeth», je izšel nov film velikega režiserja poljskega porekla Romana Polanskega «What?» (Che?), ki je italijanske proizvodnje. Žal nas je film razočaral. Ni popolnoma slab. Toda Polanski nas je navadil na mojstrovine že od svojega prvenca, kratkometraž-nega poljskega diplomskega fH' ma «La caduta degli angeli*, k' spada po našem med največje stvaritve vse filmske umetnosti, pa do «Rosemary’s Baby». Film «What?» pa je le tu pa tam zabaven film, ki je vendar brez vsake zgradbe in brez vsake verodostojnosti v osebah. Mlada protagonistka Sydne Rome je prijetna in pridna igralka (film se splača videti vsaj zaradi nje), ne more pa deti zanimivosti osebi, ki je ni. Ostali igralci ne obstajajo; tako Mar-cello Mastroianni kot v manjših vlogah Romolo Valli, Hugh Griffith, Polanski sam in drugi- Absurdnost dogajanja, nenehen beg oseb, citati literarnih del (»Aliče in Wonderland» itd.) nas lahko ponekod silijo k smehu, a celota nam daje vtis, da je P0( lanski režiral, zato da napravi poletne počitnice v Pos:tanu. Schubertova, Mozartova in Beethovnova glasba je uporabljena brez vsake funkcionalnosti. Škoda: u-pajmo da je ustvarjalna kriza Polanskega le prehoden pojav. nF pšpipžil certnem odru; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 0'Faulain: Nevesta C. Gab-la; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni orkester 18 30 Iz kasetne produkcij®; 18.45 Naši znanstveniki; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Humor z vsega sveta; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk; 23.05 Literarni nokturno — K. Kusenberg: La Bottella; 23.15 Sodobna poljske glasba. ITAL. TELEVIZIJA 12.10 Poljudna znanost: Nafta; 13.00 Sever kliče Jug: 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; 17.09 Program za najmlajše; 17-30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Poljudna znanost: 0-bisk v muzeju; 19,15 Sindikalne aktualnosti; 19.45 Šport in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 H-de Balzac — A. Lanoux: «9 giglio nella valle»; 22.10 Obljubljena dežela; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Rischiatut to; 22.35 Kulturni pregled. JUG. TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10-30 in 15.40 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba: Kovine: 17 5*1 Ch. Dickens: Oliver Twist; 18-10 Obzornik; 18.25 A. Dumas: Dru žina Jehu; 18.55 Sedem morij: 19.45 Pri dedku Mrazu: Zvezd ne živali; 20.00 in 23.30 TV dnev 21.25 V. Petrovič: Popje z ožgane ga grma; 22.15 W. A. Mozart: Cosl fan tutte. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Medvedek Rupert; 20 15 Poročila; 20.30 »Covik od svita*, film; 22.00 Clay Regazzoni: doku mentami film. PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 28. decembra 1972 NOGOMET TEDENSKI PREGLED 2. AL Tržaška moštva potisnila Furlane z vrha lestvice Na prvih mestih je prišlo do precejšnjih sprememb, na dnu pa do nobene - Remi preskromno plačilo za Juventino V nedeljo so odigrali trinajsto kolo prvenstva 2. amaterske lige. Na svoj račun so prišla predvsem tržaška moštva, ki so pregnala z vrha lestvice svoje furlanske tekmece. Na prvem mestu sta sedaj kar dve enajsterici iz naše pokrajine: Inter San Sabba in Muggesana, ki vodita s točko prednosti pred Ison-aom, ki je moral po dolgem času Zapustiti vodstvo lestvice. Sploh so furlanske enajsterice zašle v krizo. Po odličnem začetku prvenstva plačujejo sedaj svoj dolg, pozna Pa se jim tudi, da niso navajene igrati na tako trdih igiščih, kot so tržaška. Ni pa rečeno, da je njihova usoda že zapečatena, saj prihaja stalno do presenečenj. Dovolj jo, če si pogledamo Campanelle, ki so po omahljivem začetku sedaj kar petič zaporedoma zmagale in so se z desetimi priborjenimi točkami povzpele z zadnjih mest v sam vrh lestvice. Medtem ko je Prišlo na prvih mestih do korenite spremembe, je ostalo dno lestvice nespremenjeno, z Aurisino, Liber-tasom TS in Libertasom s Proseka, ki si delijo zadnje položaje. Med našimi ekipami je morala Položiti orožje le Zarja, ki si je Po odlični igri prav v zadnjih minutah zapravila dragoceno točko Proti močni Muggesani (ki je s to ®nago prišla na prvo mesto). Naj omenimo, da so Bazovci klonili po Sedmih pozitivnih nastopih. Brežani res nimajo sreče:, v celotnem prvenstvu so doslej zmagali le enkrat, kar devetkrat pa so remizirali. Res je, da so tokrat nastopali na tujem proti solidnemu Foglianu. Primorje je med našimi ekipami najboljše uvrščeno, čeprav je šele na sedmem mestu. Prosečani so si v nedeljo proti Portualeju zapravili zmago, kajti nasprotnik ni bil taka «sila», da bi lahko Primorje opravičilo zgubljeno točko. Pri Vesni je še najbolj zadovo Ijen vratar Tence, ki ni prejel nobenega zadetka že 465 minut (od tekme Vesna — Primorje 19. novembra). Križani so v nedeljo za-stre-ljali že drugo enajstmetrovko, ki bi lahko odločila o zmagi. To je bil že peti zaporedni pozitivni nastop predstavnikov kriškega kluba, ki tako počasi utrjujejo svoj Položaj na lestvici. « « « V skupini D je položaj ostal skopaj nespremenjen. Juventina je v nedeljo remizirala proti ne preveč »nočnemu Piedimonteju, kar preseneča, saj so štandreški igralci prijeli v tem prvenstvu res dobro, nato pa so pričeli popuščati, čeprav niso igrali doma, je delitev točk zanje vseeno preskromno plačilo. SKUPINA E IZIDI: Libertas — S. Canzian 1:1, Muggesana — Zarja 2:0, Inter SS Libertas Prosek 5:0, Fogliano — Breg 1:1, Portuale — Primorje 1:1, Aurisina — Isonzo 1:1, Flaminio — Vesna 0:0, Campanelle — Sagra do 1:0. LESTVICA: Inter SS in Muggesana 1" Tsnn-™ 16 ‘SCffrnrln. Ferlin no in Campanelle 15, Primorje in S. Canzian 14, Vesna 13, Zarja 12, Breg in Portuale 11, Flaminio 10, Aurisina 9, Libertas 7, Libertas Prosek 6. PRIHODNJE KOLO: Inter SS -Muggesana, Isonzo — Portuale, Vesna — Libertas Prosek, San Canzian — Campanelle, Breg — Fla minio. Zarja — Fogliano, Primorje — Libertas, Sagraido — Aurisina. SKUPINA D IZIDI: Lucinico — Villanova 3:1, Cividalese — Torreanese 4:2, Pro Farra — San Rocco 2:0, Natiso-ne — Vetroresina 1:0, Piedimonte — Juventina 0:0, Ziracco — Audax 4:3, Estudine —■ Valnatisone 2:1, San Marco — Aurora 3:1. LESTVICA. Pro Farra in San Marco 19, Torreanese in Cividalese 17, San Rocco in Lucinico 15, Natisone, Piedimonte in Estudine 13, Ziracco in Juventina 12, Audax 11, Valnatisone 9, Aurora in Villanova 8, Vetroresina 5. PRIHODNJE KOLO: San Rocco — Torreanese, Juventina — Zirac co, Estudine — Pro Farra, Villanova — Aurora, Vetroresina — Valnatisone, Cividalese — Natisone, Audax — Lucinico, San Marco — Piedimonte. B. R. PODATKI Z 2. DEŽELNEGA ZASEDANJA 0 ŠPORTU IN REKREACIJI V devetih zanimivih referatih vrsta podatkov o športu v F-JK Slovenska društva se premalo poslužujejo tujih naprav za svoje delovanje Dne 9. in 10. decembra je bilo I so objavljeni v brošuri, ki so jo i no. Telovadnic je 170 s skupno po-v Vidmu drugo deželno zasedanje prejeli udeleženci zasedanja. Po- višino 41.219 kv. metrov, to je 10 pre-o športu in rekreaciji, ki ga je pri- datki so razdeljeni v tri poglavja, bivalcev na kv. meter. V tržaški po- Vratar Vesne Rado Tence v akciji pred svojimi vrati med nedeljskim srečanjem s tržaškim Flaminiom redilo deželno odbomištvo za športne rekreacijske dejavnosti. Na zasedanju so predavatelji predstavili devet referatov, ki so pri, žal, zelo majhnem številu poslušalcev obravnavali vsa bistvena vprašanja športnih dejavnosti v naši deželi. Referati so precej zanimivi in bomo zato povzeli njihove značilnosti in tudi pomanjkljivosti. Popis športnih naprav Statistični urad deželne uprave je na pobudo odborništva za šport in rekreacijo izvede! popis športnih naprav in športnih objektov v naši deželi. Prvi rezultati popisa, ki so ga izvedli februarja in marca 1972, uiiiniiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitTTniiiiiiiif Tiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiviiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimt PREGLED ENOLETNEGA DELOVANJA SLOVENSKE ZAMEJSKE KOŠARKE Leto 1972 je za našo košarko pomenilo uveljavitev te panoge Obračun pretekle sezone je bil za naše košarkarje vsekakor uspešen Leto 1972 je bilo leto uveljavitve venstva. Bor je zašel v krizo v košarke pri nas. Naša košarkarska «populacija» se je povečala z dvema novinja društvoma (Kontovel in Sokol). Dom Gorica je temeljito organiziral svojo dejavnost, »veterana* Bor in Polet pa sta okrepila svoje delovanje. Že zaradi teh ugotovitev menimo, da je bila minula košarkarska sezona uspešna. Uspešna in spodbudna je bila tudi dejavnost naše košarke v okviru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Upravičeno lahko menimo, da je prav košarka v okviru Združenja najresneje in najbolj dosledno delovala v težkih o-koliščinah s cilji, ki so in morajo biti skupni našemu športu. Sicer pa si oglejmo «zgodovino» naše košarke za leto 1972. JANUAR V teku je bilo več zveznih prvenstev. Bor se je udeleževal D lige, mladinskega in naraščajniškega prvenstva. Polet pa v prvenstvih «po-mlad», mladink in dečkov. ŠZ Bor je priredil 1. Borov festival nrnii-basketa, športnokultumo manifestacijo ,za najmlajše, ki je žela med udeleženci velik odziv in uspeh. Prvo skupno mesto je osvojilo ŠZ Bor, drugo pa Polet. Robert Klobas, ki je v eni sami naraščajniški tekmi dal kar 66 točk je postal športnik meseca po anketi Primorskega dnevnika. FEBRUAR V mladinskem prvenstvu je Bor po zadnjem kolu osvojil predzadnje mesto s 6 točkami. Končalo se je tudi naraščajniško prvenstvo. Bor je osvojil odlično drugo mesto. Začetek dveh prvenstev: kadetov in naraščajnic (v obeh je nastopal tudi Polet). MAREC Madalievala so se mladinska or Derbi med mladimi nogometaši Gaje in Vesne se je končal z remijem TOMAŽ PAVŠIČ KULTU H NO DELO KLUBA STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV illii-iiiliiiliiliiiniilHmiiiiiiiiii:::*«'*””"'”" 2. eval je med drugim list «Samouprava), m docUA-ra ™ ot&ne v deželi, kar mu je pozneje koristilo, > prvi vojni branil pravične zahteve goriških rojakov za iv od e Kapilarno spoznavanje «terena» in lju- VTS. p«™** rat li«:— »1 bil prisiljen umakniti 6» mejo v sssrsms rokovno znanje dal na razpolago novi domači oblasti. vTin "predseduje., v Vrtojbi. Njegovo pisano življenje, dolga in zanimiva doba, ki je bila okvir njegovemu njegovim stremljenjem, bi bila Izredno gradivo za mo d delo. * * * entus fervida Nekdanji študentje nemške in slovenske Z v Goi led so že prej gojili tovariške in prijateljske S, ]£» «.M do let, IMS, ririndi » » D ligi. APRIL Borovi člani so gostovali v Mariboru. Odigrali so tekmo z Brani-Itom in zgubili z izidom 83:64. V goriški skupini mladinskih iger je; bil Dom iz Gorice v svoji skupini tretji. MAJ Nabrežinski Sokol je ustanovil sekcijo minibasketa. Trenerski posel je prevzel Adrijan Zavadlal. Končala se je D liga. Bor je bil na predzadnjem mestu lestvice. JUNIJ V okviru kultumošportnih manifestacij ob otvoritvi novega openskega igrišča so bile na sporedu tudi košarkarske tekme v ženski in moški konkurenci. Na turnirjih sta nastopala Polet in Bor z zadovoljivimi uvrstitvami. Borovi člani so odigrali tekmo v Padričah z jugoslovanskim prvoligašem Bosno iz Sarajeva. Dne 20. 6. je bil Bor ponovno zaposlen v mednarodni tekmi, tokrat proti Slaskd iz '-Wroclawa; tekma je bila v Padričah. Polet je priredil zaključno slovesnost svoje športne aktivnosti. Na sporedu so bile tudi košarkarske tekme. Društvo je nagradilo zaslužne košarkarske delavce, trenerje in igralce. Presenečenje na «1. maju*: Borovi naraščajniki so premagali ljubljansko Olimpijo z izidom 65:62. Mini-basket v ospredju. Na turnirju mestnih okrajev je mešana ekipa Bora in Poleta v minibasketu zasedla tretie mesto. JULIJ Prvega julija je odšla v Sečo na trenerski in izpopolnjevalni tečaj skupina 40 tečajnikov vseh naših društev. Tečaj je bil uspešen. Vodil ga je priznani slovenski strokovnjak Mik Pavlovič. Koren, Gantar in Ražem so odpotovali v Kočevje na skupine priprave slovenske mladinske reprezentance. Naši mladi igralci so se v Kočevju dobro izkazali. AVGUST Mladinska reprezentanca ZSŠDI je nastopala na «športnem tednu Gaje*. Naši košarkarji so v ostri konkurenci zasedb prvo mesto. Prav tako prvo mesto je zasedla repre zentanca v minibasketu ZSŠDI, ki je nato nastopila na stadionu »Pino Grezar* v okviru Tržaškega fe stivala košarke. Naši košarkarji so s prvim mestom dosegli do tedaj naš najbolj prestižen uspeh. Ekipa ZSŠDI v minibasketu je bila za mesec avgust »športnik meseca* po anketi našega dnevnika. SEPTEMBER Naše ekipe so bile s pripravami za razna prvenstva v zaostanku. OKTOBER V Nabrežini so odprli novo telo- vadnico. Na sporedu sta bili tudi dve košarkarski tekmi. Lloyd Adriaticu — ZSŠDI (mladinci) 79:53, Inter 1904 — ZSŠDI (minibasket) 58:52. Bor, Polet in Kontovel so začeli s prijateljskimi tekmami. Na turnirju SABA je sodeloval tudi Kontovel, ki je zasedel 4. mesto. Mladinska ekipa ZSŠDI je gostovala v Ljubljani, kjer je nepričakovano v predtekmi srečanja Olimpija — Lokomotiva premagala mladinsko postavo Olimpije s 57:56. NOVEMBER Druga izdaja Borovega festivala v minibasketu je doživela rekordno udeležbo. Zanimanje za to športno manifestacijo je bilo splošno. Prvič se je festivala udeležilo tudi ljubljansko društvo «Tone Čufar*. Na končni lestvici je bil prvi Ferroviario, Bor četrti. Začelo se je naraščajniško prvenstvo; udeležujejo se ga Bor, Polet in Kontovel. Začela se je tudi D liga in mladinsko prvenstvo, kjer nastopata dve Borovi peterki. Polet se je udeležil turnirja v Postojni, kjer je osvojil tretje mesto. DECEMBER ZSŠDI je izdalo prvo številko «Domačega košarkarskega biltena*, novega trenerskega košarkarskega priročnika za naše trenerje. V organizaciji ZSŠDI se je začelo slovensko naraščajniško prvenstvo. Udeleženci: Kontovel, Polet, Sokol, Dom Gorica in Bor. Bor je gostoval s člani v Anhovem. Kljub dobri igri so bili borovci tretji. V vseh prvenstvih je počitek zaradi praznikov * * * Kot vidimo, je bila košarkarska aktivna dejavnost plodna. Dosedanji uspehi pa nas morajo spodbuditi, da se popravijo storjene napake in vztraja na začrtani poti resnega in požrtvovalnega dela. SLOVENSKO PRVENSTVO V nadaljevanju slovenskega na-raščajniškega prvenstva bosta danes v telovadnici v Nabrežini na sporedu dve tekmi: ob 15.30 se bosta spoprijela Sokol in Polet, ob 17. uri pa Dom Gorica in Kontovel. b. 1. SNEŽNE RAZMERE Madonna di Čamp. 30 - 90 cm Cortina d’Ampezzo 5-45 cm Selva Gardena 10-40 cm Krvavec 15 cm Vogel 50 cm Vojsko 6 cm Planica 6 cm Jezersko 3 cm že več let v Gorica in okolici, a najpomembnejši sestanek je bil 22. septembra 1963 pri Komelu v Kromberku. Nekaj teh seveda ni več med živimi. Tedaj so bili prisotni dr. Miahel Toroš (ap. administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije), bivša poslanca v rimskem parlamentu dr. Karel Podgornik in dr. Engelbert Besednjak, dr. Lambert Mermolja (bivši predsednik DFJ v Italiji), Franc Trdan (nekdanji župnik v Podgori, pozneje minister za verske zadeve v hrvaški republiški vladi), ravnatelj dr. Anton Pavšič iz Gorice, prof. Rado Bednarik iz Gorice, France Gorkič iz Vrtojbe, Ludvik Zorzut iz Kanala, živinozdrav-ndk dr. Josip Grbec iz Šempetra, inž. Josip Rustja iz Gorice, dolgoletni župnik v Volčah, Lojze Kodermac in še mnogi drugi Najstarejšd med vsemi, geograf prof. dr. Prijatelj, Id je pred prvo svetovno vojsko poučeval na goriški gimnaziji, pa je prišel na sestanek v Kromberk iz Ljubljane kljub svojim osemdesetim letom kar s kolesom; pot je opravil v treh dneh! Tedaj so tudi izvolili iz svoje srede odbor, ki naj bi najprej poskrbel za postavitev spominskih plošč Andreju Gabrščku in dr. Antonu Gregorčiču; predsednik je postal France Gorkič, tajnik Ludvik Zorzut, člani pa dr. Gerbec, inž. Rustja in Valentin Poberaj. Pripravljalno delo pa ni bilo lahko; tudi so mislili, da Je to enkraten podvig in niti France Gorkič tedaj ni predvideval, da bo postavljanje plošč postalo stalna «kultuma ak-cija» goriških študentskih veteranov. 6. maja 1964 je klub, tedaj še «Odbor za postavitev spominskih plošč Gabrščku Andreju in Gregorčiču dr. Antonu., poslal v svet svojo prvo poslanico; sredstva so študentje zbirali na dveh računih, v Šempetru za to stran, v Gorici pri inž. Rustji pa za zamejstvo. (Prvotni odbor se je kot odbor Kluba pozneje nekoliko preoblikoval in trenutno so najbolj agilni France Gorkič, Kazimir Saunig in Vence Žnidaršič). Kmalu so zbrali 357.257 starih dinarjev in seveda je bilo v tem znesku mnogo njihovega osebnega prispevka. V začetku septembra 1965 so člani kluba že razposlali vabila s toie vsebino: Vabilo / V nedeljo 12. septem- SOVODNJE OB KONCU LETA Težave ekipe zaradi pomanjkanja igrišča Sovodenjci so trenutno na 2. mestu v 3. AL Ker smo že ob koncu leta napravimo majhen obračun nogometne ekipe Sovodnje, ki igra v 3. amaterski kategoriji. Najpomembnejše je seveda, da je ekipa i -enut-no na drugem mestu lestvice, eno točko za Vermeglianom. Samo točka razlike torej ločuje prvo od druge in pomisliti moramo, da bodo v drugem delu prvenstva igrali Sovodenjci doma proti tej ekipi. Druga ugotovitev je bolj žalostna: v Sovodnjah nimajo nogometnega igrišča in vsako domačo tekmo igrajo na štandreškem polju. Po eni strani je to dejstvo nega- ■ «« tivno, po drugi pa je koristno za Ul vso ekipo. Vedeti je namreč treba, da nogometaši trenirajo dvakrat na teden in ob določenih u-rah, ker je sicer igrišče zasedeno od domače ekipe. Tako sovodenjski igralci hodijo redno in točno na treninge, kar se na tekmah pozna. Sedaj pa poglejmo dosežke ekipe v luči številk. Do sedaj so Sovodnje prejele samo štiri gole (dva iz enajstmetrovke). Največja zasluga za to "gre' gotovo 'vratarju Gia-niju Marsonu, ki je vsako nedeljo med najboljšimi, na igrišču. Mar-son, ki je obenem tudi trener ekipe, zbuja pri vseh mlajših igralcih veliko volje do igre in vsi se čutijo zelo gotovi na igrišču, ker vedo, da imajo v vratih igralca, ki se za vsako tekmo vestno pripravi in si ne dopušča niti trenutka odmora v vseh 90 minutah. O-meniti je treba, da je vratar Sovodenj igral skupno več kot pet sto minut, ne da bi prejel gol. V napadu je slovenska ekipa dosegla 16 zadetkov, in sicer 6 Bruno Marson, 3 Sambo, 2 Flcremin in 2 Zavadlav, po enega pa Pete-jan in Corva. Najuspešnejši je bil, kot se vidi, Marson, vratarjev brat, ki je' gotovo med najbolj zanesljivimi v napadu. Najmlajši (in gotovo eden od najbolj obetajočih igralcev) je mali Sambo, ki je doslej dosegel že tri gole. Kakšna pa je igra Sovodenj? Točnega odgovora ne moremo dati, kajti letos igra več igralcev v prvi ekipi, ki so do lani branili barve mlajših ekip. To se pravi, da nimajo še dobre skupne igre; izkažejo pa se nekateri igralci, kot so Corva, Florenin in Zavadlav, ki bi gotovo bili še boljši, če bi znali med tekmo igrati umirjeno. M. TENIS MIAMI BEACH, 27. — Italijan Carlo Borea se je uvrstil v četrtfinale mednarodnega mladinskega teniškega turnirja »Orange Bowl» v Miami Beaehu. V osmini finala je premagal Američana Meyersa s 6:3, 6:4. Mladi Sambo je do sedaj dosegel tri gole za sovodenjsko ekipo MUCANJE LECCO, 27. v Leccu se je pričel italijanski teden v .smučarskih tekih. Danes, v prvem dnevu, je bil na sporedu štafetni tek 3x8 km, kjer je zmagalo C moštvo italijanskih finančnih stražnikov s časom 1.49’36”. Prva nevojaška postava je bila šele sedemnajsta, medtem ko so bili vsi italijanski reprezentanti razdeljeni po raznih vojaških ali polvojaških ekipah. V petek bo na sporedu drugo tekmovanje tega turnirja. Na spo redu ho tek na 50 km, zadnja preizkušnja pa bo na sporedu v nedeljo, ko se bodo tekmovalci pomerili na 15 km. ŠPORT NA TV RIM, 27. — Italijanska televizija bo v nedeljo oddajala na prvem sporedu s pričetkom ob 15. uri prvenstveno košarkarsko tekmo italijanske A lige med Snaiderom iz Vidma in Gorenc iz Padove. Prvo poglavje obravnava število, površino in razporeditev športnih objektov, drugo analizira važnejše vrste objektov, tretje pa navaja števik. in značilnosti športnih društev in tekmovalcev. Popis je deželna uprava izvedla, ker so bili zadnji podatki stari že 11 let in so bili obenem nepopolni. Popisovalna enota je »športni objekt*, ki je, vsaj delno, na razpolago občinstvu. Iz popisa so tako izključeni npr. športni objekti v vojašnicah. Popisovalci so u-poštevali vse zgrajene objekte in tudi tiste, ki so jih že začeli graditi, tako aktivne kot neaktivne. Vse popisovalne metode so bile zelo izpopolnjene in netočnosti je tako zelo malo. 2.896 objektov V naši deželi je bilo ob popisu skupno 2.896 športnih objektov, od katerih je redno delovalo 2.633, v popravilu ali gradnji je bilo 177 objektov, zaprtih pa 86. 57,3 odst. objektov so popisovalci ocenili kot dobre, 10,8 odst. pa je v zelo slabem stanju. Leta 1961 je bilo v deželi le 1.583 objektov. Vse objekte je moč razdeliti v tri skupine. 897 je posameznih objektov, 1.077 je zgrajenih v skupinah po več objektov, vendar namenjenih isti športni panogi (impian-ti monosportivi), preostalih 922 pa je del športnih centrov, kjer je več objektov namenjenih več športnim panogam (impianti polispor-tivi). Največ objektov je last zasebnikov (1.334), sledijo krajevne ustanove (562) in verske ustanove (458). 275 objektov je namenjenih šolskemu pouku. Če pa pri teh podatkih ne upoštevamo balinarskih igrišč, se razmerje bistveno spremeni, saj so prav ta igrišča večinoma last zasebnikov, katerim pripada le 398 drugačnih objektov. Zanimivo je število, ki se nanaša na športnike, to je na CONI in športna društva, ki so lastniki le 106 objektov, med katerimi je 19 balinarskih igrišč. Slovenski objekti Če te podatke primerjamo s stanjem slovenskih športnih društev na Tržaškem, ugotovimo, da je stanje pri nas precej drugačno. Pri nas (po površni proučitvi podatkov) i-mamo 22 objektov, od katerih je IB last športnih društev.' Jasno je torej, da smo v tem pogledu korak za Italijani, ki so znali bolje izkoristiti tdje' 'rtapraVe 'za ' Svt>je delovanj<■"»«•' Pomožni objekti Zanimiv je tudi podatek o pomožnih strukturah (slačilnice, kopalnice, itd.), za katere so ugotovili, da jih je premalo, saj je kar 743 objektov brez vsakršnih naprav. Razširjenost naprav V naši deželi je največ balinarskih igrišč (1.012), sledijo nogometna i-grišča (429) in telovadnice (272). Zimskošportnih naprav je 68 s 43 vlečnicami, naprav za vodne športe (jadranje in veslanje) pa 38. V primerjavi s podatki iz leta 1961, so povsod zabeležili veliko povečanje, razen pri balinarskih igriščih, katerih število je naraslo le za 5,6 odst. Zanimivo je tudi poprečno število prebivalcev za vsak objekt: 4.448 na telovadnico in kar 28.805 na bazen. Razporeditev če preučimo še razporeditev športnih naprav v naši deželi, ugotovimo, da je v osmi «socioekonomski» coni (tržaška pokrajina in vse občine goriške pokrajine, kjer delujejo slovenska športna društva), 875 športnih objektov, to je eden na 491,6 prebivalca. To razmerje je v tržaški pokrajini višje (693,5) kot v goriški (331,8), ki je v tem pogledu najbolje opremljena pokrajina naše dežele. Kot zadnji statistični podatek pa navajamo, da je dežela nakazala prispevek za nadaljnjih 293 objektov, katerih pa še niso začeli graditi. Analiza Drugi del raziskave podaja analizo o obstoječih napravah. Navajamo le nekaj najzanimivejših podatkov, ki se nanašajo na 8. »socioekonomsko* co- krajini je to število 13, v goriški pa 8. Nogometnih igrišč je skupno 115: 3.740 prebivalcev na igrišče. Odbojkarskih in košarkarskih igrišč je 164 (eno na 2.312 prebivalcev), bazenov pa pet: tri na Tržaškem in dva na Goriškem. Ta zadnji podatek pa nam daje precej misliti, saj je znano, da je v Trstu le en bazen dostopen občinstvu, dežela pa navaja tri aktivne bazene. Zanimivo je tudi, da je v deželi 47 bazenov, od katerih pa je 31 v 7. «socioekonomski* coni (Gradež jn Li-gnano). Društva Zelo površni pa so podatki o športnih društvih in tekmovalcih v naši deželi. Kdor bo prebiral te podatke, bo mislil, da je naša dežela športno zelo razvita. Raziskava pa ni razlikovala med tekmovalnimi društvi, včlanjenimi v CONI in rekreacijskimi društvi. Kdor pozna število tekmovalnih društev se bo te razlike takoj zavedal. Kot primer naj navedemo število društev, ki gojijo namizni tenis, kjer je razlika največja. Pod o-kriljem CONI deluje 27 društev, iz popisa pa je razvidno, da se z namiznim tenisom bavi 146 društev: kdor je obveščal le o tem drugem podatku, si bo ustvaril napačno sliko o športnem življenju v naši deželi. Upoštevajoč te ugotovitve, preidimo k uradni statistiki, ki trdi, da je v naši deželi 2364 društev, od katerih je 548 nogometnih. 242 balinarskih, 212 košarkarskih, 206 odbojkarskih itd. Tekmovalcev je skupno 72.941, od katerih 32418 v 8. «socioekonomski» coni (poprečno 62 na društvo). To pa n tudi vsi podatki, ki jih je dežela objavila. S. J. ODBOJKA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Panini kljub porazu napredoval v višje kolo Hapoel — Panini 3:2 (15:10, 12:15, 13:15, 15:6, 15:11) V povratnem srečanju odbojkarskega turnirja za evropski moški pokal prvakov je Panini iz Modene zgubil proti izraelskemu prvaku Hapoelu, a se je kljub temu uvrstil v nadaljnji del tekmovanja. To pa zato, ker je doma premagal izraelsko šesterko s 3:1. V povratnem srečanju je italijanski prvak nasto-, pil okrnjen, saj je igral brez kapetana in najboljšega igralca Nanni-. • ni ja. V tretjem setu, ko so gostje vodili z 2:1, se je poškodoval še Montorsi in s tem je nedvomno imel Hapoel dokaj olajšano pot do zmage. V naslednjih dveh nizih se je Panini še nadalje dostojno upiral razigranim domačinom, toda poraza le ni mogel preprečiti. Po tem uspehu je Panini že druga italijanska ekipa, ki je ostala v mednarodni konkurenci. Pred mo-denskim klubom si je bivši italijanski prvak Ruini priboril mesto med osmimi najboljšimi odbojkarskimi ekipami v Evropi v turnirju za pokal pokalnih prvakov. G. F. RIM. V — Italijanska nogometna zveza je sporočila, da moštva C in D lige ne bodo odigrala prvenstvenih srečanj 31. decembra, ko bodo imela dan počitka. OBVESTILA ŠD Breg prireja 6. januarja 1973 tradicionalni izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje pri vašldli zastopnikih: (Edvin Rapotec — Boršt, Jordan Kralj — Domjo, Peter Štrajn — Dolina, Boris Mihalič — Boljunec 201). Vpisovanje se bo zaključilo 3. januarja 1973. SPDT obvešča, da se v nedeljo, 7. januarja prične smučarski tečaj. Tečajniki bodo vadili pri Sv. Antonu in v Žabnicah. Prvi dve nedelji ne bo mogoče sprejeti novih tečajnikov, ker so posamezni razredi že zasedeni. bra 1965 odkrijemo / SPOMINSKI PLOŠČI / borcema za pravice goriških Slovencev / ANDREJU GABRŠČKU — v Kobaridu ob 11. uri (govori prof, Rado Bednarik iz Gorice / dr. ANTONU GREGORČIČU — na Vršnem ob 15. uri (govori pisatelj France Bevk) / Pridite, da počastimo spomin svojih zaslužnih mož / Stari goriški študentje. Žal ni mogoče več zbrati vseh podatkov o posameznih prireditvah starih goriških študentov, da bi jih lahko sistematično nanizali, a to niti ni nujno potrebno. Napisani na ploščah pa sami po sebi zgovorno pričajo, katerim in kakšnim osebnostim iz naše zgodovine sta veljala občudovanje in hvaležnost študentov in rojakov, ki so skoraj zmeraj pomagali klubu u-resničiti pobudo. V prvih letih se je moral klub še boriti za uradno priznanje; tega je v polni meri dobil na drugi Vodopivčevi proslavi, ki je bila v Ročinju in so se je udeležili tudi vsi vidni predstavniki političnega življenja na Goriškem In kako so potekale proslave, odkritja. Predsednik Gorkič je vsakič vodil proslavo od začetka do konca. Njegovi izvirni nagovori Slovencem, dekletom in fantom, možem in ženam so dajali občutje vsemu, kar je bilo ob odkritju povedanega, zapetega, doživetega. S sposobnostjo neštetokrat preskušenega režiserja mu je vselej uspelo ustvariti brž v začetku slovesno razpoloženje, ki se je nadaljevalo v valovanju domačnosti in izjemnosti, sprejemljivi poučnosti pa celo šegavosti in ljudski poetičnosti, katere mojster — priložnostni pesnik je bil nepogrešljiv Ludvik Zorzut. Pri odkritjih so nastopali šolski otroci, ki so zmeraj deklamirali Gregorčičeve pesmi, Gorkičev vnuk dijak Dragan Kulnik je večkrat podajal Zorzutove prigodnice ali pa kako Gregorčičevo. Prepevali so pevski zbori, vedno je bila na vrsti tudi točka «po-zdravi.., nikoli niso izostali pred-govori in po-govori, vsem pa so se zelo vtisnili v spomin slavnostni govori, ki’so jih nemalokrat izvrstno podali ugledni kulturni ljudje. Za prva odkritja so klubovci tudi dali nalepiti tiskane plakate, pozneje pa so ugotovili, da jim to sploh ni potrebno. Pri večini odkritij so dekleta prodajala slike - razglednice slavljencev, na razpolago pa je bil tudi spominski žig. Te proslave — kjerkoli so bile in kakršnokoli že je bilo vreme, so izzvenele vedno v nekaj ljubkega, sicer že znanega, a tudi zmeraj nanovo doživetega. Držal se jih je neki neopredeljivi čar pristne ljudskosti in kulturne posebnosti. To so hitro opazili tudi gostje iz osrednje Slovenije in marsikdo je rekel: tako prisrčna ljudska slavja so možna samo na Primorskem. Kratka kronika proslav in besedila s spominskih plošč in spomenikov. Vse plošče so iz marmorja; večinoma so kamen pripeljali neposredno s Krasa, črke je vrezoval Just Vižintin. Napisi so v modri barvi, le besedilo Klavžar j eve plošče v Vipavi je v rdeči in zlati barvi. Pri nekaterih ploščah so sodelovali arhitekti, največkrat pa je bilo to delo prepuščeno iznajdljivosti klubovcev in kamnoseka. Besedila sta sestavljala in zbirala France Gorkič, sprva mu je pomagal Ludvik Zorzut, pomagali pa so tudi drugi in včasih so se posvetovali s po kojnim Francetom Bevkom. Na mnogih ploščah so za gesla nad imenom uporabili izvirne ali prirejene verze ki so na kratko, a jasno izražali bistvo dela, ideje ali osebnosti slavljenca. Včasih so si upravičeno dovolili tudi bolj vzvišen slog, na primer napis na škrbčevi plošči na goriški Kostanjevici.’ Na nekaterih ploščah so tudi kaki stilizirani znaki, na pri-mer glasbena lira na Premrlovi plošči in na plošči za stoletnico čitalnice v Vrtojbi črke skoraj na vseh ploščah so iz velike abecede in sicer tako, da je ime izpisano s krw> kejšdmi to večjimi. (Nadaljevanje sledit) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. ?4 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 28. decembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubliana Gradišče 10/H nad. telefon 22 2U/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice .r sožalja 200 lir «Mah oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo pr oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri sr.i. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZVT • Trst PO UNIČUJOČEM POTRESU V MANACUI BOJ PROTI EPIDEMIJI IN LAKOTI PRVA NALOGA NIKARAGUJSKE VLADE Pristojni organi so ukazali prebivalstvu, naj obvezno zapusti mesto ■ Reševalne ekipe polivajo ruševine s tekočim apnom, da bi vsaj delno razkužile mesto MANAGUA, 27. — Nikaragujska vlada je proglasila središče Ma-nague, ki ga je sobotni potres najhuje poškodoval, za okuženo področje. Vest je sporočil predstavnik gasilcev Mike Gonzales, ki je povedal, da reševalne ekipe polivajo po omenjenem področju tekoče apno da bi ga vsaj deloma razkužile in omejile možnost epidemije. Pod ruševinami je namreč še na tisoče razpadajočih trupel, ki zastrupljajo zrak. Pristojni organi so odredili prisilno izselitev managujskega prebivalstva. Ukazali so Rdečemu križu, naj ne daje živeža ljudem, ki se nočejo odseliti. Ukrep je bil nujno potreben, da se preprečijo posledice epidemije, pa tudi oskrbovanje prebivalstva z živežem je zelo težavno, ker primanjkuje prevoznih sredstev in ceste so deloma neuporabne. Na letališču nikaragujske prestolnice so medtem nakopičili goro sredstev za prvo pomoč, ki so jih poslali Rdeči križi vseh držav. Zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev pa doslej niso še utegnili prepeljati vsega materiala v mesto. Rimski radioamater Gastone Vita, ki ima siglo VGS, se je danes povezal z nikaragujskim radioamaterjem, ki oddaja iz kontrolnega stolpa na managujskem letališču. Dobil je tako prve podrobnejše vesti o položaju v mestu in predvsem o področjih, ki jih je sobotni potres popolnoma uničil. Med popolnoma porušene četrti je treba všteti San Sebastiano, kjer je bila občinska palača, sedež družbe za telekomunikacije in uredništvi listov «La Prensa» in «Novenades»; S. Michele, kjer so imele svoj sedež glavne tržnice; «Bologna 2», kjer so bila predstavništva tujih avtomobilskih podjetij in tovarna za proizvajanje šibic; četrt «Reden-tor», kjer so bila koncentrirana skoraj vsa diplomatska predstavništva in poslopje državne družbe za električno energijo; »pedagoško področje*, ki so ga tako imenovali, ker sta bili tu državna in srednjeameriška univerza; četrt Trionfo, kjer je bilo sodišče in velika desti-lerija; četrt Roma; moderno naselje Belo horizonte ob avtocesti, ki je povezovala Managuo z Ma-tagalpo. Popolnoma uničene so tudi četrti, kjer je bila poboljševalni-ca za mladoletnike, vojašnica gasilcev in jetnišnica, v kateri je po prvih ugotovitvah umrlo vsaj tisoč zapornikov. Nepoškodovane ali pa malo po škodovane so četrti «Bologna 1», in področje okoli predsedniške palače. Nikaragujski radioamater je tudi povedal, da so potresni sunki popolnoma uničili tri glavne bolnišnice, zato kirurgi operirajo bol nike kar na prostem. Managua je bila povezana z ostalim delom države s tremi velikimi cestami. Po vesteh iz prizadetega mesta, kaže, da je zahodna cesta (Managua — Lion) uporabna od šestega km dalje, vzhodna (Managua — Granada) je uporabna od dvajsetega km dalje, ni pa še znano, če je uporabna avtocesta Managua — Matagalpa. Nikaragujska vlada bo v krat kem imenovala komisijo mednarodnih znanstvenikov, ki bi morala ugotoviti ali se mesto lahko ob novi na istem področju ali pa ga bo treba zgraditi drugje. Kaže, da so pristojni organi že izbrali nov kraj, ki se nahaja kakih 8 km vzhodno od sedanje prestolnice. Mednarodnemu Rdečemu križu se je pridružila pri zbiranju prispevkov za prizadeto prebivalstvo tudi »Charitas internationalis». Organizacija je že izročila nikaragujski vladi 100.000 dolarjev, obvezala pa se je, da bo še naprej zbirala zdravila, odeje, šotore in oblačila. S privoljeniem italijanske vlade in ustanove CONI, je italijanska bez bolska zveza začela zbirati prispev ke za družine nikaragujskih šport nikov. Italijanska bezbolska repre zentanca se je namreč pred kratkim udeležila svetovnega prvenstva v Managui. Mednarodna organizacija Rdečih križev je sporočila, da se je 25 organizacij odzvalo pozivu nikaragujske vlade in je že poslalo prizadetemu prebivalstvu sredstva za prvo fiomoč. V kratkem bodo odpotovale v Managuo tudi številne kirurške ekipe in zdravstveno osebje, ki je specializirano v boju proti epidemijam. Ponoven potres v dolini Belice — Žeje po- VAT.T.E DEL BELICE, 27. meljska potresna dejavnost novno prizadela to dolino in okoliške kraje, ki so bili žrtve leta 1968 strahotnega potresa. Davi ob 9.15 se je zemeljska skorja začela spet tresti. Potres je dosegel jakost od 5. do 6. stopnje po Mercallijevi lestvici. Okoli poldne se je potres ponovil, čeprav z zmanjšano jakostjo. Potres je povzročil na vsem prizadetem področju Sicilije precejšnjo paniko. Ljudje so zapuščali svoje domove ter se podali z vsemi sredstvi proti bližnjim mestnim središčem. Mnogi so zapustili svoja stanovanja ter se skušali naseliti v zapuščenih barakah, ki so bila zgrajena po potresu pred štirimi leti. V seizmoloških postajah so zabeležili samo dva potresna sunka, toda ne more se izključiti, da jih je bilo več. Krajevne oblasti so pozvale vladne organe, naj takoj priskočijo na pomoč, da ne bi prišlo do zastojev, ki so jih zabeležili leta 1968. NASTOP KATOLIŠKIH KROGOV PROTI FRANCOVEMU REŽIMU «Justitia et pax» obsoja državno nasilje v Španiji Stališča komisije organizacije se ujemajo z mnenjem članov škofovske konference MADRID, 27. — Ob mednarodnem dnevu miru, ki ga bodo praznovali po vsem svetu 1. januarja, je spanska vsedržavna komisija «Justitia et pax» (gre za samostojno organizacijo, ki io je ustanovila španska škofovska konferenca) objavila delovni dokument z naslovom ,«Mir je možem. V dokumentu se obravnavajo razna vprašanja, tako na mednarodni, kot tudi na španski državni ravni, ki predstavljajo resno oviro za uresničenje miru. Glede Španije je dokument komisije »Justi ti a et pax» zelo polemičen. Najprej namreč ugotavlja, da v nekaterih krogih skušajo prikazati razmere v tej deželi kot zelo boljše kot drugje, medtem ko v resnici obstajajo tam resni konflikti, ki jih ni mogoče prikrivati. V nadaljevanju dokument obrav- nava vsa posamezna vprašanja, ki predstavljajo resno oviro za uresničitev miru v Španiji. «Naša skupnost — je rečeno v dokumentu — zahteva učinkovitejše pravno in praktično priznanje ne malega števila človečanskih ter osnovnih državljanskih pravim. «Treba je pohiteti s priznanjem pravice državljanov do združevanja, razvijati državljansko javno zavest ter priznati pravico do svobodnega izražanja, ki je danes zelo okrnjena zaradi strogih ukrepov oblasti, ki imajo praktično v svojih rokah vsa občila ter lahko izvajajo sistematično enostransko propagando*. V dokumentu se nadalje obravnavajo vprašanja pravosodja, draginje in prisilnega izseljevanja. Spričo krivičnosti, ki se porajajo na teh področjih, gospodarsko zapostavljeni ljudje menijo, da gre za pravo socialno izzivanje, za pravcat «ate-ntat na družbeni mir*. Zelo pomembna je nadalje zahteva, da se napravi konec diskriminacijam med zmagovalci in premaganimi v zadnji državljanski vojni. To zahtevo bi bilo treba uresničiti v najbližji bodočnosti. Nadalje je treba uzakoniti pravico do stavke, kot ta obstaja v drugih državah, ker to pač zahtevajo zakoniti interesi delavcev. Komisija organizacije «Justitia et pax» zahteva nadalje drugačno politiko do vseučilišč, ker ni mogoče reševati ta vprašanja V nadaljevanju dokument poudarja potrebo, da si cerkvena skupnost čimprej in v največji meri pribori samostojnost in neodvisnost od javnih oblasti, da bi tako lahko razglasila vse krivice in nasilja ustaljenega družbenega reda. »Zelo daleč smo — pravi komisija — od zgraditve družbe, kjer bi vladal mir, ko pa je gospodarsko in družbeno življenje zasnovano na obrambi prvenstvenih interesov manjšine na škodo večine*. Dokument komisije «Justitia et pax» je posebno pomemben, ker bodo španski škofje v kratkem objavili svoja stališča glede odnosov med cerkvijo in državo. Stališča komisije se baje popolnoma ujemajo s stališči škofov. Luis Inciarte, eden izmed 16 Urugvajcev, ki so se rešili iz strmoglavljenega «fokkerja», uživa v prijetnem pogovoru z lepim santiaškim dekletom ........i.i.l.»li.i.i..n.i..l.ll.>l».ll..nil.i.illimlll..ll.»..ll<>>lll.ll»«in.nl..l..er' ral enega od svojih jionesrečenih varišev ter mu rešil življenje. ls študent je skušal rešiti s kirurškim posegom tudi življenje neke ženske; toda operacija se ni posrečila zarad pomanjkanja sredstev. Prav študent Canessa je prišel * nekim drugim tovarišem v stik z and; skimi pastirji, ki so potem sporoči1 oblastem, da so izsledili preživele vl' sokogorske letalske katastrofe.