Če doveka po naključju zanese v stnne klance, ki se pnejo od Kariovice proti Novi vasi, se visoko v gozdnatih hribib na lepem znajde pred prgiščem razmetanih hiš. To so Lužarji, mala vasica z vsega enajstimi hišami, ki je s svojo divjo naravno lepoto in neokrnjenim okoljem že sloletja pravi raj za jagre in medvede. Vasico lahko žal človek odkrije le po nakljuiju, kajti do nje ne vodi noben kažipot ali kakršnakoli dmga tabla, po kateri bi jo človek našel (!). Tudi razriti velikolaški makadam, ki se prav na obrobju te vasice sramežljivo srečuje s ccrkniškim asfal-tom, zgovorno priča, da vas ždi prav na robu naše obdne. Tu pravzaprav poteka občinska meja, kajti že bližnje hiSe, ki so posejane vzdolž asfaltirane ceste, sodijo pod cerkniiko občino in s tem kajpada tudi pod Notranjsko.
Odrezani od sveta
Prav usodna odmaknjenost od večjih urbanih središč botruje Lužarjem za večino težav. Največ sivih las Lužar-
Vas na »repu« občine
cem kajpada že dalj časa povzroia cesta, ki jih povezuje z Velikimi Laščami. saj na vseh 11 kilometrih. koliko je dolga, še vedno ne premore niti ene same krpice asfalta. Zdaj po neuspelem referendumu za samoprispevek. pa-tudi prav nič ne kaže, da bi se stanje kaj premaknilo na bolje. V načrtih je menda samo asfalt do Male Slevice, naprej pa žal nič. Da pa je težava ie večja jim grozijo še, da bodo ukinili že tako skromne avtobusne veze, češ da proga spričo premajhnega števila prebivalcev ni rentabil-na. Grožnja bo prizadela zlasti peiiico krajanov, ki se vozi na delo v bližnje večje kraje, medtem ko se vsi ostali Lužarci 5e vedno doma ukvarjajo s suho robo in kmelij-stvom. Otroci. ki hodijo v šolo v Novo vas, pa imajo svoj avtobus.
Dobra voda in telefon
Slabo povezavo z zunanjim svetom skušajo Lužarci nadomestiti vsaj s solidno komunalno urejenostjo doma. Kot je v posebnem pogovoru za ta zapis povedal domačin in član skupščine KS Velike Lašče Frmnc Lnžar. so že 1973 lela v vasi zgradili vodovod, pri katerem jim je finančno pomagala tudi matična KS Velike Lašče. Ostalo so zbrali sami, sami pa so. seveda tudi gradili. Zdaj imajo ze dolgo vse hiše v vasi vodovodne priključje, pa tudi sama voda je dobra. Ker zajetje in vodohram lcžita na območju KS Nova vas, bi zdaj radi, da bi vzdrževanje prevzela cerkniSka občina. vendar pa se la brani. ker se boji prevelikih stroSkov.
Za podoben delavni uspeh si Lužarci Stejejo tudi tele-fon. Tega so potegnili pred kakimi devetimi leti (z No-tranjske), sredstva pa so dobili iz istega vira kot za vodovod (deloma od KS. deloma pa z lastnimi prispev-ki). S pnldjučki se zdaj lahko pohvalijo Stiri gospodinj-stva.
Divjad dela škodo
Manj sreče pa imajo na Lužarjih s kmetijstvom. Zem-
Ijiščc  namreč ni  kaj  preveč primerno za  kmetovanie
Suha roba je še vedno izzh za spretne roke, čeprav ne vrže rei toliko kot viasih
(dobro uspeva v glavnem le krompir in zelje), za name-ček pa jim dela škodo še divjad, ki se množično klati tod okoli. Najvei preglavic imajo z jelenjadjo in divjimi prašiči. ki se spravljajo nad poljščine, medvedi pa so jim odnesli ze več zajcev. Lovska družina Velike LaSče je dala kmetom vet barvnih trakov, s katerimi naj bi zaščiti-li svoje njive pred to nadlogo, a je to pomagalo le kako leto, potem pa se je divjad tudi na te privadila... Prav zato si Luzarci raje režejo kruh s sečnjo lesa in - suho robo. Slednja je sploh že od nekdaj prvo opravilo v kraju, saj se z njo ukvarjajo prav v vseh hišah. Nekateri so si v boljših časih z njo zgradili celo hi5e in kupili avtomobi-le. Nič čudnega torej, da se Lužarci zdaj kar ne morejo sprijazniti z nižjimi odkupnimi cenami, ki jim jih odmer-jajo za njihove lesene žlice. Ali kot je lakonično porekel eden najmarljivejSih vaških žličarjev Alojz Lužar: »Vča-sih smo bili tu gori srečni in veseli. zdaj pa žal vse skupaj propada...                                    BRANKO VRHOVEC