Cestno podjetje iz Kranja polaga v teh dneh s svojo najsodobnejšo cestno mehanizacijo zadnje kilometre asfaltbetona na cesti Preddvor—Zgornje Jezersko. Obnovljena cesta skozi dolino Kokro bo omogočila hitrejši razvoj krajev ob njej. (cz Foto: F. Perdan jto XXXII. Številka 52 inovitelji: občinske konference SZDL ice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar LASILO SOCIA Kljub prepovedi vožnje za vozila s parnimi registrskimi številkami je bil minuli vikend na naših cestah dokaj prometen. Preko gorenjskih mejnih prehodov, preko Ljubelja, Podkorena in Rateč prihajajo številni tuji turisti, precej se jih za nekaj časa ustavi tudi v kampu Šobec in v drugih gorenjskih kampih. Čeprav so zabeležili na mejnih prehodih veliko vstopov, večjih zastojev ni bilo. |^ Kranj, torek, 10. 7. 197f, Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Nova asfaltna prevleka na cesti skozi dolino Kokre cesto v vasi tudi napredek cestno podjetje Kranj obnovilo cesto od Preddvora do Jezerskega v dolžini 22 kilometrov — Dru-?0 največje cestno gradbišče v Sloveniji takoj za gradnjo avtoceste Ljubljana — Vrhnika — Sred-kua v višini 28 milijonov zagotovila Republiška skupnost za ceste — Nov most čez Vobenco — sanacija udora ceste nad Zgornjim Jezerskim nejasna zaradi geološko nemirnih tal V teh dneh se prebivalcem vasi v lolini Kokre, krajanom Spodnje in Zgornje Kokre, Spodnjega «1jega Jezerskega i%tna želja. in Žgor uresničuje dolgo-Cestno podjetje Kranj folaga namreč še zadnje kilometre Asfaltne prevleke na cesti od j^Veddvora do Jezerskega. Mo-j^rnizirana in deloma razširjena j-esta bo, kot trdijo ljudje, ki živijo ■jb njej, omogočila tem obmejnim ♦rajem hitrejši družbeni razvoj idijo na Jezerskem in v Kokri v krizmu, v dejavnosti, ki si podaja 'iko tudi z urejenimi cestami. Cesta, vije ob Kokri ? -Jpzprskim gospodarski in Svojo bodočnost «1 se >rhom povezuje n z Jezerskim mom sosedski državi •UgosJavijo in Avstrijo, Slovenijo in Koroško, bo razbremenila druge ^ejne prehode med deželama, poredno pa tudi gorenjsko magistralo. Cestno podjetje iz Kranja je z deli k cesti Preddvor —Jezersko pričelo k lani, . ko je obnovilo prvih H ^lometrov vozišča od Urnika na-letos pa je položilo prevleko še ljnjih 14 kilometrov do Jtej, ^ nada Zgornjega Jezerskega, dodatno pa so se dogovorili še za 2 kilometra na odseku hotel Kazina — Jenkova kasarna. Sredstva za jezersko cesto v višini 28 milijonov je prispevala Republiška skupnost za ceste iz skladov za vzdrževanje cest in za zmrzinske poškodbe. Modernizacija ceste do Jezerskega predstavlja drugo največjo cestno gradbišče v Sloveniji, saj ga je po obsegu in količini vloženega materiala prekaša le gradnja avtoceste Ljubljana —Vrhnika. Od 25. maja, ko so na cesti prvič letos zahrumeli stroji, pa do četrtka, ko smo se mudili na njej, so delavci Cestnega podjetja položili že 11 tisoč ton bitumiziranega gramoza in 2500 ton asfaltbetona. Ker asfaltna baza v Naklem ne more zadostiti vsem zahtevam, so zaprosili za pomoč »tovarno asfalta« v Črnučah pri Ljubljani oz. delovno organizacijo Slovenij^ceste. Vsak dan bi morali zagotoviti kranjskemu podjetju 300 ton asfalta, vendar so ga doslej tovornjaki Cestnega podjetja navo- zili iz črnuške baze v vseh dneh skupaj le 450 ton. Prav pomanjkanje materiala pa je vzrok za kasnitev del na jezerski cesti. Delavci Cestnega podjetja iz Kranja, ki so prevzeli obnavljanje asfaltne prevleke na cesti Preddvor—Jezersko, so cestišče popolnoma izravnali po širini, deloma pa tudi po dolžini. Vozišče je široko pet metrov in pol, na ostrih ovinkih tudi meter več. Minimalna debelina (Nadaljevanje na 16. strani) Borut rekorder tudi na 100 m delfin BEOGRAD — ob dnevu vstaje srbskega naroda je bil v bazenu Tasmajdan mednarodni plavalni miting na katerem je sodelovalo nad dvesto plavalcev in plavalk. Nekateri od teh so nastopili že na mednarodni tekmi ob dnevu borca v Ljubljani. Med to drus«ino evropskih plavalcev se je najbolje c'rezal Kranjčan Borut Petrić, ki je zmagal v šestih disciplinah. Borut pa je tudi novi jugoslovanski rekorder na 100 m delfin. V tej disciplini je najboljši jugoslovanski plavalec Borut Petric popravil enaindvajset let stari rekord Sandra Depola (58,0). Tako sedaj z novim rekordom na 100 m delfin v jugoslovanskem moškem plavanju ni ve« starih rekordov. Računi mladih so torej poravnani. Rezultati Kranjčanov — 100 m kravi — 1. B. Petri« 54,31, 400 m kravi - 1. B. Petri« 4:11.50. 100 m delfin - B. Petri« 57,99 (državni rekord), 200 m delfin - 1. B. Petri« 2:07,72, 200 m mešano - 1. B. Petri« 2:15,11, 400 m mešano - 1. B. Petri« 4:51,34, mladinci - 200 m delfin - 1. D. Petri« 2:15,19; «lanice - 400 m kravi - 2. Štembergar 4:44,75, 100 m hrbtno - 3. Štembergar 1:14,14, 200 m hrbtno - 2. Štembergar 2:41,00, 200 m mešano - 3. Štembergar 2:35,67, 400 m mešano - 3. Štembergar Delavcem Iskre, ki letos praznujejo tridesetletni delovni jubilej so podelih priznanja in plakete. Ob prazniku nova tovarna S slavnostnim zasedanjem delavskega sveta Iskre — Elektromehanike Kranj so v petek proslavili 33-letnico ustanovitve Iskre in izrazili priznanje in zahvalo 20, 25 in 30-letnim jubilantom dela. Praznik so počastili še z veliko delovno zmago — z odprtjem novih proizvodnih prostoroi na Laborah, v katerih bodo delali delavci TOZL Računalniki, ATC in TE A. Obenem pa so se Iskrini delavci pridružili praznovanjem ob 60-let niči KPJ, revolucionarnih sindikatov in SKOJ. 5:38,57. -dh Slavnostno zasedanja delavskega sveta Iskre — Elektromehanike, posvečeno ;i3-letnici ustanovitve organizacije in počastitvi letošnjih jubilejev, je začel predsednik delavskega sveta Jože Fende, ki je še posebej čestital vsem jubilantom, zlasti pa tistim, ki so v Iskri že tri #••! finišer omogoča hidravlično reguliranje širine vozišča od 2,:> t*da"n^ Ltt>ift,va dnevna zmogljivost je I5IM) kubičnih metrov. V soboto na Jamnik ] boto 14. julija, ob 10. uri bo na Jamniku srečanje borcev Vil. i i H France Prešeren. V kulturnem programu Inido sodelovali , SN^.V i/ oDt> folklora s Podblice in recitatorji. Po kulturnem progra-P^'L'J^a plesigral ansambel Doma JLA Kranj mu bo za popravljalni odbor srečanja sporoča, da bo ta dan testa K ropa-jk-Dražgošc na odseku skozi vas Jamnik od H. do Iti. ure zaprta JanV promet. Avtomobilisti, ki bodo potovali na srečanje po cesti ** Besnico ali p<> cesti skozi Dražgoše ali Kropo, bodo lahko potnike Hali do vasi Jamnik. nato pa vozila parkirali ob desni strani ceste fc*1** J nražgoše. rop* J Večja pomoč Črni gori Slovenija bo za odpravo posledic potresa v Črni gori prispevala 804 milijona din — Vrsta pomanjkljivosti v osnutku zakona Po določilih osnutka zveznega zakona o zagotovitvi sred-8 ta v za odpravo posledic katastrofalnega potresa v Črni gori, naj bi Slovenija za obnovo krajev v tej republiki prispevala 804 milijona dinarjev. Večina potrebne vsote je že zbrane. Manjka le 100 milijonov dinarjev. Odbor za finance pri zboru občin republiške skupščine je nakazal več možnih virov, zadnjo besedo o tem pa bodo rekli delegati slovenske skupščine na prihodnji seji. Med možnimi viri za zbiranje manjkajočega denarja so navedli poseben prispevek iz tistih osebnih dohodkov, ki so bili izplačani nad visino opredeljeno s samoupravnimi sporazumi. Poseben prispevek naj bi dali za izdatke za reprezentanco, nadalje davek na sredstva, ki se izločajo v sklad skupne porabe, pri čemer so izvzeta sredstva za stanovanjsko gradnjo ali namesto tega, uvedbo se enega solidarnostnega dne. Hkrati s tem pa so na seji odbora za finance opozorili nekatere pomanjkljivosti osnutka. Zakon bi namreč moral izrecno navesti, da se mora denar porabiti le na območjih, prizadetih od potresa. Opozorili so tudi na nekatere nejasnosti osnutka glede obsega povratnih in nepovratnih sredstev, ker osnutek govori le o dajanju, nič pa o kreditiranju. Umestno bi namreč bilo upoštevati nase izkušnje v Posočju in bi tudi ljudje v Črni gori s tem, da bodo dobili boljša stanovanja in druge objekte, prevzeli nase določene obveznosti. V osnutku tudi ni dovolj jasno opredeljen način upravljanja a solidarnostnim denarjem, določen pa tudi ni rok obnove. desetletja. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa Aleksande* Mihev pa je spregovoril o razvoju Elektromehanike, od njenih prvih korakov takoj po vojni pa do danes ko se že intenzivno pripravljajo novt srednjeročne in dolgoročne planskt usmeritve. Poudaril je zlasti izredno uspešno vključevanje Iskre v mednarodno delitev dela. Medtem ko so leta 1953 prodali na tuje za prvih 13.000 do larjev izdelkov, je lani znašal izvoz Elektromehanike že 55 milijonov dolarjev. Združeno podjetje Iskra pa je lani iztržilo s prodajo na tuje 100 milijonov dolarjev, kar jo uvršča med največje jugoslovanske izvoznike. (Nadaljevanje na 16. strani pa na NASLOV: /-— Slovesno ob dnevu vstaje Na proslavi v Beli Crkvi, kjer je leta 1941 počila prva partizanska puška v Srbiji, je bila v nedeljo osrednja slovesnost ob dnevu vstaje v Srbiji. Zbralo se je več kot 20 tisoč ljudi. Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva SR Srbije Dobri-voje Vidić. Dejal je, da so bili v socialistični izgradnji naše države doseženi pomembni rezultati, ki naj bodo podlaga novemu srednjeročnemu načrtu. Na tej proslavi so prvič izvedli scenski oratorij, poemo—o vstaji in revoluciji »Srbija se umirit ne može,« ki jo je napisal dr. Vladimir Jovičić, uglas bi la Zoran Hri-stić in Budimir Gajić, koreograf pa je bil Branko Mar-kovič. Iskra v Mežici V Mežici so v soboto slovesno odprli nov obrat za izdelavo žičnih vezij za potrebe Iskre Elektromehanike iz Kranja. V novem obratu bo v začetku delalo 22 žensk. Predstavniki tozdov Blagovni promet, Tovarne akumulatorskih baterij in Elmont mežiškega rudnika in Iskre Elektromehanike so podpisali tudi samoupravni sporazum o dolgoročnem tehničnem sodelovanju. Rudnik je sprejel obveznosti za dobavo akumulatorskih baterij, Iskra pa za širitev proizvodnega programa obrata, kjer bodo za začetek izdelovali žična vezja za telefonske centrale. Naložba je veljala 1,3 milijona din. Ni zanimanja za rudarski poklic Srednješolcem usmerjenega izobraževanja v osmih občinah Timoške krajine očitno ni kaj dosti do dela, ko zapustijo dijaške klopi. Čeprav je gospodarstvo ponudilo štipendije bodočim rudarskim, gradbinskim, steklarskim, metalurškim in usnjarsko-tekstilnim strokovnjakom, ker jih nujno potrebuje, je mogoče kar na prste prešteti učence, ki bi se želeli šolati za te poklice. »Kofotan« privablja goste Potem ko je Radenska prevzela in obnovila znan hotel Korotan ob Vrbskem jezeru na Koroškem, kjer živi veliko Slovencev, se je tudi v Sloveniji povečalo zanimanje za obiske in letovanje v tem kraju. Hotel, ki razpolaga z 240 ležišči v sobah, apart-manih in bungalovih, sprejema tudi skupine gostov, vodi pa ga ekipa gostinskih in turističnih delavcev iz Rađene. Zlasti so za obiskovalce privlačni izleti, ki jih prirejajo po Koroški, gostom pa nudijo tudi ogled kulturnih prireditev. Korotan ima tudi lastno čolnarno. Tuji študentje v Pomurju V organizaciji univerzitetne konference ZSMS Ljubljana, ki skrbi za vsakoletne izmenjave študentov s tujino, je konec minulega tedna obiskalo Pomurje 43 študentov z vsega sveta. Ogledali so si to varno mlečnega prahu v Murski Soboti, zidanico pisatelja Miška Kranjca v Lendavskih goricah, Morav ške toplice in Radence, pogovarjali pa so se tudi z briga dirji mladinske delovne akcije Goričko 79. Srečanje bratstva in enotnosti Od 2. do 4. julija letos je bilo v Socialistični republiki Makedoniji 9. srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije — Pomen te manifestacije in vtise z letošnjega srečanja je v pogovoru predstavil predsednik medobčinskega odbora ZRVS za Gorenjsko Borut Kobi RADOVLJICA KRANJ — Srečanje rezervnih vojaških starešin iz nase domovine, ki ga vsako leto priredi v eni od republik, je postalo res tradicionalno, saj je bilo letošnje že deveto zapored. Na srečanju v Mekedoniji je bilo v 230-članski delegaciji iz Slovenije 17 delegatov organizacij rezervnih vojaških starešin iz gorenjskih občin. Med njimi je bil tudi predsednik medobčinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin za Gorenjsko Borut Kobi iz Kranja, ki smo ga po vrnitvi s srečanja zaprosili za pogovor. Vsakoletna srečanja jugoslovanskih rezervnih vojaških starešin so največja manifestacija idejnopolitične vloge vaše organizacije v naši družbi. Zato povejte nekaj o pomenu teh srečanj in opišite posebnosti letošnjega! »Srečanja pomenijo predvsem krepitev bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. Enotnost je osnova našega koncepta splošne ljudske obrambe. Tako se z obiski drugih krajev in spoznavanjem njihovih prebivalcev pripravljamo tudi za te pomembne naloge. Obenem izmenjujemo izkušnje o delu naših organizacij, seznanjamo se z rezultati gospodarskega m družbenopolitičnega življenja ter primerjamo te dosežke. Naša srečanja so prav gotovo koristna. Udeležencem ostanejo kraji in ljudje v trajnem prijetnem spominu. To so priložnosti za resnično prijateljsko zbliževanje, za živo krepitev tradicij narodnoosvobodilne borbe. Prav je, da srečanja ne segajo le na strokovno področje. Prav letošnje je bilo predvsem srečanje narodov Jugoslavije, ki smo se ga mi udeležili ne samo kot starešine, ampak tudi občani Gorenjske. Posebnost je bila tudi udeležba več tovarišic. Gostitelji nam med obiskom niso prikazovali toliko delovanja njiho- V Ribnem so praznovali Ribno pri Bledu — Krajevna skupnost Ribno pri Bledu je 19. junija že tretjič praznovala svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti so pripravili vrsto kulturnih in športnih prireditev. V petek, 16. junija, so organizirali turnir v malem nogometu za pokal krajevne skupnosti Kibno. Nastopile se ekipe iz Bohinja, z Bleda in iz Kibnega. Pokal so že drugič osvojili domači nogometaši. Naslednji dan so pripravili še atletsko tekmovanje za pionirje in mladince. Istega dne zvečer je bila še osrednja proslava. V kulturnem programu so nastopili: ženski pevski zbor z Jesenic, učenci osnovne šole iz Kibnega, mladinski pevski zbor in recitatorji DPI) Svoboda Kudi Jedretič iz Kibnega. Ob tej priložnosti so podelili najbolj prizadevnim krajanom priznanja Osvobodilne fronte. V praznovanje so se vključili tudi gasilci, ki so pripravili združene gasilske vaje društev iz Kibnega in Sela. Likovna sekcija pri kulturnem društvu pa je odprla razstavo fotografij Franca Arha. V le ek, 19. junija, so praznovanje sklenili s slavnostno sejo krajevne skupnosti Kibno. ki so jo popestrili s kulturnim programom. Kado Mužan vih organizacij rezervnih starešin, temveč bolj svoje življenje. Prevladovalo je prisrčno gostoljubje, v katerem so izražali tudi ponos nad doseženimi uspehi, saj se trudijo, da bi s skromnimi možnostmi razvili manjše kraje v svoji republiki.« Kje ste bili v gosteh udeleženci z Gorenjske in s kakšnimi vtisi ste se vrnili iz teh krajev? »Naša skupina, v kateri je bila večina rezervnih starešin iz gorenjskih občin, je obiskala pokrajino Maleševijo na vzhodu Makedonije. Le delegate iz radovljiške občine je gostilna občina Negotino, vsi drugi • pa smo navezali tesnejše stike z občinama Vinica in Berovo. Tod so nas zelo prisrčno sprejeli predstavniki političnega in gospodarskega življenja po prihodu iz Skopja. Mislim, da je Gorenjce najbolj im-presioniral ogled Ovče polja, ogromnega kmetijskega kompleksa, ki so ga vzorno uredili v zadnjih letih. Manj nas je navdušil obisk nekaterih gospodarskih obratov, ker smo vajeni večjih. V Vinici smo obiskali tovarno športne opreme in temeljno organizacijo skopskega Alkaloida. Obiskali smo tudi Berovsko in Vlasinsko jezero. V berovski občini so nas seznanili z gospodarskimi dosežki in načrti urbanističnega razvo-Povsod pa smo se pogovarjali o številnih vprašanjih, ki so vezana na tamkajšnje življenje.« In kako ste sklenili letošnje srečanje? »Udeležili smo se osrednje makedonske proslave ob dnevu borca v Stipu, ki je bila obenem končno srečanje rezervnih vojaških starešin iz Jugoslavije. Tam smo se srečali z udeleženci iz drugih krajev domovine. Predvsem smo bili veseli srečanja s črnogorskimi strešinami, ki smo jih lani gostili na Gorenjskem. Tovariški pogovori med znanci s prejšnjih srečanj so bili prav prijetni. Ponovno smo utrdili naše bratske vezi, s tem pa smo uresničili tudi namen srečanja.« S. Saje Za ponedeljek, 9. julija, je bila sklicana seja občinskega sindikalnega sveta Kadovljica, na kateri so obravnavali in sprejeli poročilo o uresničevanju programa dela organov občinskega sindikalnega sveta v prvem polletju, analizo uresničevanja zakona o združenem delu v občini Kadovljica, poročila o poteku aktivnosti organov osnovnih organizacij sindikata v akciji uresničevanja stališč o prodobivanju in razporejanju dohodka ter delitvi osebnega dohodka po delu, sprejeli program aktivnosti za akcijo obravnave polletnih obračunov temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela ter ocenili akcijo Nič nas ne sme presenetiti. V torek, 10. julija, bo v prostorih občinskega sindikalnega sveta Kadovljica seja komisije za šport in rekreacijo. Na seji bodo člani obravnavali uresničevanje programa sindikalnih športnih iger v prvem polletju ter razpravljali o pripravah za občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju in v avto-ralliju. V torek, 10. julija, bo redna seja komisije za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu. Na seji bodo obravnavali uresničevanje programa kulturne akcije v prvem polletju letošnjega leta ter sprejeli okvirni program kulturne akcije za drugo letošnje polletje. U.S. SK. LOKA Jutri ob 13. uri bo seja družbenopolitičnega zbora, ob 16. uri pa skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti škofjeloške občinske skupščine. Med drugim bodo delegati obravnavali predlog spremembe resolucije o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Skofja Loka, predlog smernic za pripravo družbenega plana občine 1981 — 1985 in prostorskega piana, osnutek zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije informacijo o stanju prometa in prometni varnosti v občini, predlog za sofinanciranje nakupa poslovnih prostorov za potrebe ĆP Glas, predlogu odloka o urbanističnem načrtu Sorska planina in predlog odloka 0 odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča. L. B. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, p. o. 1. razpisuje dela in naloge vodje komercialnega sektorja Pogoji: — višja ali srednja izobrazba elektrotehniške, ekonomske ali komercialne smeri, — 36 mesecev delovnih izkušenj pri odgovornejših delih, — moralnopolitična neoporečnost, — organizacijske sposobnosti in sposobnosti dela z ljudmi, — poznavanje organizacije in ekonomike DO. Razpisana dela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, mandatna doba je 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema uprava delovne organizacije Koroška c. 53/c 15 dni od objave razpisa. II. Obvešča učence, ki so uspešno zaključili osnovno šolo, da imamo še več prostih učnih mest za poklic ELEKTROINSTALATERJA. Znanje de zanemarjamo Kranj — Občinska raziskovalna skupnost Kranj je maja letos izvedla anketo o inovacijski dejavnosti in o stanju razvojno-raziskovalne dejavnosti v organizacijah združenega dela kranjske občine. Anketa je zajela 32 organizacij, v katerih je zaposlenih prek 27 tisoč delavcev. Da nam bodo rezultati ankete Čim bolj primerljivi, je prav, da na kratko povemo nekaj značilnosti o teh organizacijah združenega dela. Lani so ustvarile skupaj 17,8 milijona dinarjev prihodka oziroma 649.000 na zaposlenega. Od 32 delovnih organizacij jih 14 proizvaja samo na osnovi lastne tehnologije, 6 delovnih orga- Premalo enotnosti Skupščina bo v sredo obravnavala osnutek družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v kranjski občini. Družbeni dogovor je bil sprejel leta 1973, predlanskim pa je i>il dopolnjen. Ker so bile kasneje^ia tem področju številne spremembe, postaja sedanji družbeni dogovor zastarel in kdaj tudi ovira za uresničevanje dogovorjene kadrovske politike. Upoštevan je tudi republiški dogovor. Izvršni svet kranjski' Občinske skupščine daje osnutek družbenega dovora v razpravo najprej skupščini, ki naj oceni, ali je zrel za javno razpravo (V b« sredino stališče skupščine pozitivno, bo osnutek do 20. septembra v javni razpravi. Osnutek daje posebno pozornost učinkovitosti kadrov ske politike, načrtovanju kadrov m izobraževanju, poklicnemu usmerjanju, kadrovanju in izbiri kadrov, kadrovanju na najodgovornejše dolžnosti in odgovor-nosti za uresničevanje dogovora. Predvsem pa vnaša na to področje veliko več enotnosti, kar je bilo v preteklosti večkrat po- manjkljivosi. nizacij uporablja tudi tujo tehnologijo, ostale pa so neproizvodne. Podobno razmerje je tudi na področju prodaje izdelkov; 11 organizacij se pojavlja samo na domačem trgu, 16 tudi na tujem, 5 pa se jih ne ukvarja s prodajo izdelkov ali storitev. Znanstveno raziskovalno službo imajo v 16 delovnih organizacijah, v osmih imajo oddelek, v štirih sektor in v dveh inštitut. Z znanstveno raziskovalnim delom se v vseh delovnih organizacijah ukvarja 991 delavcev, od katerih imajo le 404 višjo ali visoko izobrazbo. Samo šest delovnih organizacij ima srednjeročni načrt raziskoval-no-razvojne dejavnosti, samoupravni akt, na podlagi katerega se oblikujejo sredstva za raziskave in razvoj, pa imajo v osmih delovnih organizacijah. Zanimivo je, koliko denarja namenjajo za to dejavnost od skupnega prihodka. Najvišji je odstotek v Aerodromu Ljubljana, kjer znaša 10, v Iskri dajejo za razvojno-raziskovalno delo 5,3 odstotka od skupnega prihodka, V Gorenjskih oblačilih 6 odstotkov, v Savi, KOGP in I kosu po 2 odstotka, v vseh drugih pa še manj. Z znanstvenoraziskovalnimi organizacijami je doslej sodelovalo 22 delovnih organizacij, ki pa vse tega sodelovanja niso ocenile najbolj ugodno V 21 delovnih organizacijah imajo izdelane usmeritve za srednjeročni razvojni načrt za Obdobje od jtfHl. do 198.r>. leta, uresničevanje raziskovalnih nalog, ki izhajajo iz teh smernic, pa načrtuieta dve delovni organizaciji Z nakupom tujih dosežkov. II v sodelovanju / drugimi organizacijami, ii pa /. lastnimi delavci. In s«- rn zanimiv podatek: V razvitih tujih državah že nekaj časa vedo, da je znanje vir bogastva in tehnologi ja izjemno prodajno blago, zato v raziskovalno dejavnost vlagajo vedno več — v poprečju 2 do 3 odstotke bruto družbenega proizvoda. V našj občini smo lani za to namenili 1,17 odstotka bruto družbenega proizvoda, čeprav smo načrtovali 1.8 od či-za-»re- am Immezna KRANJ — lzvrSilni odbor Jedobčinske gospodarske zbor-z Gorenjsko je obravnaval »lovne programe odborov za ni- področja in jih do-»mjene sprejel. Za vse velja orilo, da morajo biti se po-O pozorni na prihodnje sredino obdobje. To se posebej Jja za odbor za planiranje in ?m uvoj, ki se se ni sestal. Izvršilni • v dbor je menil, da z nalogo ne 4te več odlašati, saj je ta organ m led najpomembnejšimi in mora prej pripraviti svoje delovno vo. ristične organizacije, kar je bilo še posebej poudarjeno na občnem zboru Gorenjske turistične zveze. Odbori za blagovni promet, za sejme in za agroživilstvo ter preskrbo imajo veliko skupnih nalog. Gre za utrjevanje trgovske maloprodajne mreže, za domačina in tujca primeren obratovalni Čas, kjer morajo sodelovati organi družbenopolitičnih skupnosti, samoupravni organi prizadetih delovnih organizacij, krajevne skupnosti in sindikalna organizacija, in za utrjevanje Gorenjskega sejma, ki mora postati se bolj kot doslej osrednja gorenjska sejemska organizacija. Gorenjska stališča morajo biti usklajena in enotna tudi do stališe najrazličnejših organov republike. Zanimiva je bila razprava o programu odbora za kadre in nekatere pomembne prob-Gorenjske je bil pozoren iz-odbor ob obravnavi pro-■ svojih organov. Odbor - turizem mora posvetiti se po-Pa cbno pozornost oblikovanju po-*T? pbvnih skupnosti in širjenju tuna 'ga je V radovljiški občini so pripravili analizo uresni ™ evanja zakona o združenem delu. — Tesnejše povezave, predvsem dohodkovne Na novo so sporazume o skupnih osnovah ,n merilih za delitev šibke dohodkovne povezave ga i J Radovljica — Pri občinskem sin- •lialnem svetu Radovljica so pri-pavih" analizo o uresničevanju ihkona o združenem delu v občini Radovljica, ki je nastala po ugoditvah strokovno političnih skupin *r vsebuje ugotovitve o upravljanju W gospodarjenju ter uveljavljanju vih odnosov. ! Tako ugotavljajo, da so v občini fttanovili temeljne organizacije iruženega dela v skladu z zakonom združenem delu. Lahko bi jih «tanovili še v poslovni enoti §";ur, v izobraževalnem centru Radovljica ter v temeljni or-aciji Tomaž Godec v Bohinjski ci. Morali bodo podpirati inte-LIP Bled in Kovinskega FILBO, temeljna orga-lzacija združenega dela Tomaž •odec pa naj bi se preoblikovala v ali tri nove temeljne orga- tacije Podjetja ■ve osebnih dohodkov in pravilnike o nagrajevanju sprejeli povsod, razen v Verigi. Vendar je delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev v temeljnih organizacijah še vedno premalo odvisna od dohodka, v marsikateri delovni organizaciji se osebni dohodki določajo zgolj ob gibanju življenjskih stroškov. Največje težave s kadri imajo v gostinstvu in v turizmu, vendar so tudi povsod drugod problemi zaradi pomanjkljivega planiranja kadrov. Delovne organizacije bodo morale podeljevati več kadrovskih štipendij ter dolgoročno načrtovati zaposlovanje novih delavcev. Prav tako bo treba okrepiti kadrovske službe in jih zadovoljivo organizirati. D. S. izobraževanje. Izvršilni odbor medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko je terjal od odbora za kadre in izobraževanje, da se vključi v razpravo o usmerjenem izobraževanju. Občinski štipendijski skladi zgubljajo na pomenu in pri usmerjevalni vlogi štipendiranja. Prepičel je vpliv združenega dela na štipendijsko politiko, saj pogosto štipendiramo, ne glede, ali bomo tako ali drugače šolane ljudi potrebovali doma ali pa bodo odšli na druga področja. Komisija za integralni transport je opozorila na več načinov reševanja te problematike na Gorenjskem. Problematiko blagovnih terminalov bo še posebej obravnaval izvršilni odbor medobčinske zbornice, sicer pa mora veljati vsa pozornost racionalnejšim oblikam prevoza. Za Gorenjsko pomembno področje je varstvo okolja in skrb za odstranjevanje odpadkov, predvsem strupenih. V republiki že leta razpravljamo o predelavi odpadkov, pa za zdaj ostaja še pri besedah. Zadolženi za te naloge ne uresničujejo nalog, zato pa čaka in se zaostruje za gospodarstvo in varstvo okolja pomembno področje. Gorenjci bodo na to opozorili ponovno na Gospodarski zbornici in v skupščini, de poseben problem pa postajajo strupeni odpadki. Sedaj dela vsak po svoje in išče zasilne deponije, kar pa ne more trajati v nedogled. V republiki ali federaciji se kaže čim prej dogovoriti za enotno odlagališče strupenih odpadnih snovi in odločiti, ali bo za to skrbela neka nova strokovna organizacija ali pa sedanje, zadolžene za odstranjevanje odpadkov. Omenjen je bil Dinos. Zato bi ga kazalo spomniti, kakšen program ima na tem področju. V razpravo pa je treba vključiti tudi komunalne organizacije. J. Košnjek liraciie združenega dela. iffvtoa radovljiške občine naj b, JuSa v kvalitetnejši razvoju v !rir*vstvu pa razmeroma težko Kot Solina organizacija posluje Zdra-Ton! Cufar Dvorska vas. bolnici Begunje Večina organizacij zui la je sprejela srednjeročne in letne •i&ne, vendar je še vedno premalo ivnih sporazumov med or-mnizacijami, ki so reprodukcijsko, mPobodkovno in kako drugače inte->lnno povezane. Temelji planov pa h v večini primerov nepopolni, I !*nemarili so predvsem kadrovsko hmiranje. Pri investicijskih načrtih % niso upoštevali realnih finančnih , Možnosti. , V občini manijo, da so najmanj bpredovali pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov, čeprav je to j **ebinsko najbolj pomembno in tudi , ^jbolj zahtevno področje ures-, sevanja 'zakona o združenem delu. j *tko. se niso uveljavili dohodkovni 'inosi med trgovino in proizvodnjo, M razreševanju svobodne menjave j *ela med temeljnimi organizacijami ^rutenega dela in delovnimi skup tatmi skupnih služb so še vedno pri hvih prizadevanjih, praktično pa so ^ vedno na proračunskem načinu Iinanciranja skupnih služb. Problemska konferenca mladih iz krajevnih skupnosti Kako do prostorov in denarja? Kranj — Vloga osnovne organizacije ZSMS kot najširše fronte mladih še vedno ni takšna, kot smo zapisali v sklepe X. kongresa ZSMS in ZSMJ. Mladinske organizacije v krajevnih skupnostih se še vse preveč ukvarjajo z nepomembnimi vprašanji, saj se pojavljajo le kot nosilke različnih rekreativnih in športnih tekmovanj, kulturnih večerov in zabavnih prireditev s plesom. Ponekod je osnovna organizacija le »delovna sila« za krajevno Socialistično zvezo: namesto da bi kot njen kolektivni član skupaj z drugimi subjektivnimi silami enakopravno odločala in izražala interese, se njena opravila omejujejo le na raznašanje vabil in udarniško delo. Takšno »delitev dela« je treba preseči, če hočemo doseči popolno enakopravnost vseh družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. Enakopravnost — ne pa potiskanje mladinske organizacije Kako naslednjih pet let? tomite občinske konference ZKS Kranj razprav-y Q predlogu smernic za prihodnji srednjeročni Han i*1 J**1 podprl. Velika odgovornost komuni-ria se bo sprejeta usmeritev razvoja spo m) V, ^ » ____- • -i^i____■_i_____ štovala pri izdelavi planov »Opravljeno je ^tnemono delo, saj so smernice za spravo prihodnjega srednjeročna plana kranjske občine eden ijpomembnej&ih dokumentov za tločanje ° smereh gospodarskega ' družbenega razvoja*, je poudaril * četrtkovi seji komiteja občinske diference ZKS Kranj sekretar Jo-■ Kavčič. Smernicam, o katerih bo %ora tudi na jutrišnji seji vseh zborov občinske skupščine, je. Hjala velika družbenopolitična ak-Siost v kranjski občini. Zato Vajo občinskim smernicam sledili ;Wi dokumenti temeljnih nosilcev \niranja TOZl), samoupravnih m-%snih skupnosti in krajevnih \pnosti. Delo j*ho do septembra ?tnunixti havnih oblikah da bilo veliko in 'mi. rozi>. skupnosti m mora biti oprav-in zato so vseh Omenjenih samo dikah še PO^J ,^J°; bo o smernicah.odloča o Poskrbeti je treba, da >oUp^oCpravn. organ, in delega Mo ^^luženem delu. >nt »le v krajevn.h sku interesnih pnostih sodelovali s strokovnimi službami pri pripravi usmeritev. Prav tako so komunisti odgovorni, da se bodo smernice upoštevale pri izdelovanju srednjeročnih planov, temeljnih organizacij, SIS in krajevnih skupnosti, pnzadevali pa se bodo tudi, da bodo povsod spoštovali sprejeto usmeritev pri sprejemanju letnih temeljnih planov. Plani pa naj bodo narejeni tako, da bodo zahtevali čimmanj popravkov oziroma rebalansov. Da pa bodo plani pripravljeni tako, da se bodo lahko upoštevale sprejete smernice, morajo biti skrbno pripravljeni tudi samoupravni sporazumi o temeljih plana v vseh oblikah samoupravne organiziranosti. Zato so na komiteju sprejeli sklep, da naj se tudi v priprave omenjenih samoupravnih sporazumov intenzivno vključijo osnovne organizacije ZK in to v TOZD KS in samoupravnih interesnih skupnostih. L. Hogataj na rob družbenih dogajanj v krajevni skupnosti — je tudi podlaga za enotno nastopanje vseh sil pri razreševanju krajevnih problemov in pri načrtovanju razvoja posamezne samoupravne skupnosti. Osnovne organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih naj torej ne bi bi bile le »okvir« za rekreacijo in zabavo. Sodelovati morajo pri nastajanju srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja svojih vasi (že letos so se začele razprave o načrtih za plansko obdobje 1981—85) in se vključiti v reševanje komunalne problematike, v stanovanjsko gospodarstvo, v probleme vzgoje in izobraževanja v krajevni skupnosti, v štipendijsko politiko, družbeno samozaščito in SLO. To je bil srž problemske konference o možnostih družbenopolitičnega, kulturnega in zabavnega življenja mladih v krajevnih skupnostih, ki jo je pred kratkim pripravila konferenca mladih iz krajevne skupnosti pri občinski konferenci ZSMS Kranj. Iz rezulta-tatov vprašalnika, na katerega je odgovorilo 32 osnovnih organizacij ZSMS iz kranjske občine, je mogoče razbrati, da je vzroke za takšen položaj mladinskih organizacij treba iskati v prostorskih stiskah in denarnih težavah. Izmed 32 osnovnih organizacij ZSMS jih ima le 7 svoje prostore, v ostalih 25 mladinskih sredinah pa sestankujejo v prostorih sveta krajevne skupnosti oz. drugih družbenopolitičnih organizacij, v prostorih gasilskega društva, v garažah in gostilnah. Podobno je z denarnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo mladi. 6 osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti kranjske občine nima za svojo dejavnost niti dinarja, druge le nekaj tisočakov. Denarne težave bodo za mlade razrešene sele takrat, ko bo preko družbenopolitičnega zbora uveljavljen namenski sklad za financiranje družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. Do takrat pa bodo mladinci iskali denar pri svojih krajevnih skupnostih, pri družbenopolitičnih organizacijah, društvih, v delovnih kolektivih ali pa si ga bodo zaslužili sami z delovnimi akcijami in prirejanjem plesov. Kazmere vsekakor niso rožnate, zato so mladi na problemski konferenci enoglasno podprli pobudo za izgradnjo osrednjega mladinskega doma v Kranju. C Zaplotnik Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske Kranj Na podlagi sklepa delavskega sveta objavljamo prosta dela ozi roma naloge na področju: 1 VODENJA SKUPINE ZA RAČUNOVODSKO FINANČNE ZADEVE Zahteve: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri — dve leti delovnih izkušenj na finančnem področju 2. SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA Zahteve: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri — eno leto delovnih izkušenj na računovodskem področju Delovno razmerje za opravljanje del in nalog pod to točko se sklene za določen Čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 12. Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF ponovno objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge za nedoločen čas K V strojnega ključavničarja za opravljanje ključavničarsko vzdrževalnih del. Posebni pogoji: — dve leti delovnih izkušenj, delo je dvoizmensko. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2,15 dni po objavi. Še olajšave za učitelje V Sloveniji je 1695 učiteljev, ki že dalj časa opravljajo vzgojnoizobraževalno delo, pa nimajo z zakonom predpisane stopnje ali vrste izobrazbe Osnutek zakona o osnovni šoli posveča precej pozornosti učiteljem, ki že dalj časa opravljajo vzgojnoizobraževalno delo, pa nimajo take stopnje ali vrste izobrazbe kot jo predpisuje zakon. V minulem šolskem letu je bilo v naši republiki v osnovnih šolah 1695 takih učiteljev, od tega 411 v delovnem razmerju za določen čas. Ze zdaj veljavni zakon omogoča učiteljem, ki imajo najmanj 25 let delovne dobe, da svoje delo še naprej opravljajo, čeprav ne izpolnjujejo pogojev glede izobrazbe. Tudi novi zakon želi učiteljem, ki so končali učiteljišče ali katero izmed drugih srednjih šol za izobraževanje pedagoških delavcev, poučujejo pa na predmetni stopnji in bodo imeli ob uveljavitvi zakona najmanj osem let vzgojnoizobraževalne prakse, omogočiti, da še naprej opravljajo dosedanje delo. To so v glavnem učitelji z učiteljiščem, ki že več let poučujejo na predmetni stopnji in so bili sprejeti v času, ko je predmetnih učiteljev primanjkovalo, in tudi učitelji, ki so končali srednjo fizkul-turno ali srednjo glasbeno šolo. Učiteljev, ki bi jih zajelo to določilo, je 533 in poučujejo predvsem deficitarne predmete kot so matematika. tehnična, telesna in glasbena vzgoja in druge. Vsi ti učitelji so vključeni v redne oblike strokovnega izpopolnjevanja, zato so si s svojim delom na predmetni stopnji pridobili dovolj znanja in izkušenj, da bi to delo lahko še naprej opravljali. Osnutek zakona ureja tudi vprašanja strokovnega izpita za tiste učitelje, ki bodo na dan uveljavitve zakona že v delovnem razmerju za nedoločen čas, pa izpita še niso opravili. Teh učiteljev je približno 1600. Zanje zakon določa, naj bi strokovni izpit opravljali po do sedaj veljavnih predpisih, opraviti pa bi ga morali najpozneje v petih letih, sicer izgubijo pravico do vzgojnoizobra-ževalnega dela. Po novem osnovne šole ne bi smele več zaposlovati učiteljev z neprimerno izobrazbo. Vse možnosti bodo morale poiskati, da se temu izognejo, čeprav je po dosedanjih izkušnjah tudi jasno, da odstopanja še bodo. Za deficitarne predmete bodo šole prav gotovo še dostikrat prisiljene skleniti delovno razmerje z učiteljem, ki vseh pogojev ne bo izpolnjeval, vendar pa ga bodo smele skleniti le za določen čas, in to ne več kot za eno leto. H. J. Dolga čakalna doba Radovljica — Iniciativni odbor pri občinski konferenci SZDL Radovljica je pretekli petek sklical problemsko konferenco o zdravstvenem stanju v občini Radovljica. "Udeležencem so že prej poslali obširno gradivo, v katerem so bili prikazani nekateri značilni problemi zdravstva in zdravstvenega stanja prebivalstva v občini Radovljica: upadanje rodnosti, pogostnost splavov, umrljivost, ki je največja na Gorenjskem, alkoholizem, zdravstveno varstvo ostarelih prebivalcev in tako dalje. Obravnavali so še nekatera druga področja zdravstvenega varstva kot zobozdravstveno službo, zdravstveno varstvo borcev NOB. medicino dela, prometa in sporta, patronažne službe /. nego bolnika na domu, socialna integracija duševno prizadetih oseb. psihiatrična pomoč in delo senata zdravniške komisije. V gradivih so predlagali tudi rešitve. Razpravljavci so podprli gradivo in uvodni referat, hkrati pa spregovorili še o nekaterih drugih težavah zdravstvenega varstva. Menili so, da Upn<> je čakalna doba v zdravstvenih domovih in bolnicah še vedno predolga, da se morajo izboljšati razmere v zobozdravstvu, da je število izostankov z dela preveliko in da se mora za reševanje tega problema vzpostaviti tesnejša povezava med zdravstvenimi delavci in vodilnimi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Zdravstvo ne more biti samo sebi namen, postati mora skrb vsakega delovnega človeka in občana, vsega združenega dela, saj navsezadnje namenja za to področje precej denarja. Z zdravstveno službo morajo v prihodnje sodelovati predvsem samoupravne interesne skupnosti za socialno varstvo, socialno skrbstvo in otroško varstvo. Na problemski konferenci so se tudi dogovorili za delovno skupino, ki bo na osnovi gradiv in razprave pripravila zaključke, jih posredovala v potrditev predsedstvu občinske konference SZDL in občinski zdrav-« stveni skupnosti ter v nadaljnje reševanje izvajalcem in uporabnikom zdravstvenega varstva. Investicijske želje presegajo možnosti Banka ne more odločati sama KRANJ — V položaju, ko zahteve po investicijskih posojilih presegajo finančne možnosti banke, le-ta sama ne more odločati, komu dati prednost in komu ne, čeprav so nekatere pri investicijah prednostne panoge v Sloveniji znane in veljajo tudi za Gorenjsko, je med drugim poudaril predstavnik gorenjske temeljne banke Rihard Jerebic na seji izvršilnega odbora gorenjske medobčinske gospodarske zbornice v razpravi o investicijah letos in v prihodnjem letu. Banka je večkrat prepuščena pri odločanju samemu sebi, zahteve po investicijskih posojilih pa naraščajo in jim denarne možnosti banke niso kos. Manjka družbenopolitičnih napotil in na Gorenjskem usklajenih meril, prav tako pa je premalo analiz preteklega razvoja in učinkovitosti naložb ter smernic prihodnjega razvoja. Osnovna in precej splošna merila, kam prvenstveno usmerjati naložbe in komu dajati pri posojilih prednost, so znana. Gre za prednostne panoge, dogovorjene v republiki (tu je Gorenjska precej pičlo soudeležena, saj pri nas prevladuje predelovalna industrija), upoštevati pa je prav ta- ko treba, v kolikšni meri je soudeleženo združevanje sredstev, koliko bo pri investiciji namenjenega osnovnim in koliko obratnim sredstvom, ali je investicija že začeta in kolikšen je priprispevek investitorja, kakšen dohodek na zaposlenega in koliko zaposlenih bo po končani investiciji, ali bo vpliv znanja in tehnologije večji brez dodatnega zaposlovanja ter, v kolikšni meri bo naložba prispevala k naši boljši zunanjetrgovinski menjavi. Prav tako ne kaže prezreti sovlaganj in kriterija, koliko denarja prihaja z investicijo od drugod k nam, ali se bomo lahko še bolj povezali z manj razvitim svetom in v kolikšni meri načrtovana naložba varuje okolje in zboljšuje delovne pogoje zaposlenih. Banka je pri doseljevanju posojil že sedaj tudi pozorna na stopnjo pripravljenosti investicijskega programa in na razmere med vrednosjo investicije in dohodkom investitorja. Dogaja se, da prosijo za posojila tudi takšni, ki so še brez investicijskega programa, pa tudi organizacije združenega dela, katerih bruto produkt je manjši o načrtovane naložbe! Takšne se ponavadi kljub dobremu delu zaradi anuitet nikdar ne izkopljejo iz težav. Kako gradimo? Kitajski strokovnjaki za industrializacijo gradbeništva so bili v Kranju in Skofji Loki Najprej se je kitajska gospodarska delegacija, ki je v četrtek obiskala Kranj in Škofjo Loko, v Kranju pogovarjala s predstavniki stanovanjske skupnosti in podjetja Dom-plan. V pogovorih je sodelovala tudi republiška sekretarka za urbanizem Marija Vičar, ki je kitajske goste seznanila z uresničevanjem sedanjega petletnega načrta za izgradnjo 6.000 stanovanj v Sloveniji. Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti Franc Flander in direktor Domplana Ivo Miklavčič pa sta opisala srednjeročni načrt izgradnje stanovanj v kranjski občini. V njem je predvideno, naj bi v petletnem obdobju do leta 1980 zgradili 3000 družbenih in zasebnih stanovanj. Sedaj je že gotovo, da bo plan uresničen. V kranjski občini namreč vsako leto zgradijo 10 stanovanj na 1000 prebivalcev, kar je boljše od republiškega poprečja. Poprečno sedaj pripada prebivalcu kranjske občine 19,5 kvadratnega metra stanovanjske površine, kvadratni meter novo zgrajenega stanovanja pa stane letos okoli 10.000 dinarjev, kar je poldrugi poprečni mesečni dohodek kranjskega delavca. Gostje iz Kitajske so si potem ogledali novo stanovanjsko naselje na Planini, kjer prav sedaj na 40 ha površin končujejo gradnjo 5000 stanovanj. V bližini sedanjega naselja pa se bo že prihodnje leto odprlo novo gradbišče, na katerem bodo začeli graditi novih 1000 stanovanj. Ko bo zgrajena celotna soseska na Planini, bo v njej živelo okoli 16.000 ljudi. Poudariti velja, da bodo hkrati zgrajeni tudi vsi spremljajoči družbeni objekti, od trgovin, šol, vrtcev, banke, doma družbenih organizacij itd. Po ogledu naselja 50 montažnih hiš, ki ga Jelovica in Gradbinec gradita na Bantalah pri Kranju, so kitajski gostje obiskali še škofjeloško Jelovico, kjer so se seznanili s proizvodnjo montažnih hiš, šol, vrtcev in drugih družbenih objektov. Gostje iz Kitajske so bili na obisku v Sloveniji do včeraj in so tako sklenili tritedenski obisk v Jugoslaviji. Pred tem so bili v gosteh v Srbiji in Hrvaški. V Sloveniji pa so si tudi ogledali proizvodnjo stanovanj v Velenju, Ljubljani in Mariboru. Gorenjska teh splošnih in dogovorjenih meril za investicijska posojila ne odklanja, vendar meni, da jih kaže prav zaradi značaja gorenjske industrije prilagoditi našim razmeram. Agro-živilstvo, turizem, gostinstvo in trgovina so poleg naložb Iskre in Save prednostni, vendar mora priti tudi tu do izraza sovlaganje in združevanje sredstev in manj klasični kreditni odnosi. Prav tako tudi ni rečeno, da mora nekdo iz prednostne panoge dobiti posojilo za vsako ceno, ne glede ali je za naložbo pripravljen ali ne! Razprava na izvršilnem odboru medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko pa je ob tem opozorila na večji del gorenjske industrije, ki se dobro drži in je v vrhu slovenskega in jugoslovanskega povprečja, pa ni v prednosti. Tudi njej je treba s kreditno politiko omogočiti razvoj in s posojili za sodobnejšo opremo pomagati k prestruktui-ranju. Za Gorenjsko je slednje izredno pomembno. Po podatkih temeljne banke za Gorenjsko naj bi letos začeli na našem področju izvajati 355 investicijskih programov v skupni vrednosti 15.863,000.000 dinarjev in 41 sovlaganj v višini 2 milijardi 946.000.000 dinarjev. Banka bi morala letos za te investicije zagotoviti za 2,946.000 dinarjev trans, kar pa ni mogoče. Na voljo je le 1.104,000.000 dinarjev, kar je vseeno 24 odstotkov več kot lani, vendar 425 milijonov dinarjev preveč, kot dovoljuje sklep guvernerjev bank, ki so dovolili povišanje za 19 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Investitorji pritiskajo na banko, vendar je denarja toliko, kolikor ga je. Vrednost investicij, katerih ni mogoče preložiti na prihodnje leto, dosega 4.358,000.000 dinarjev. Zanje bo treba zagotoviti 1.312,000.000 dinarjev posojil, od katerih bi jih bilo treba letos uresničiti'155 milijonov dinarjev. Ne bo lahko, prav tako pa ne bo nič lažje prihodnje leto, ko je praktično že odobrenih vključno s prenosom nekaterih letošnjih obveznosti 787 milijonov dinarjev posojil! Položaj je jasen, vsaj kar zadeva denar. Čim prej pa se bo treba dogovoriti, katere od teh predlogov za investicije in posojila upoštevati in katere ne. Prihodnje leto bo treba nujno zmanjšati obseg posojil in dokončati že začete investicije. Osnovno gradivo za razpravo o investicijski politiki in selekciji naložb mora priti iz zbornice. Zanj je zadolžen odbor za planiranje in razvoj skupaj z organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupščine gorenjskih občin. J.Košnjek SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kadrovski viri in razvojne možnosti Usmeritev družbenoekonomskega razvoja v določenem družbenem in geografskem prostoru je odvisna od vrste dejavnikov. Med njimi so najpomembnejši prostor, obstoječa družbenoekonomska osnova — gospodarska struktura, energetski in surovinski ter kadrovski viri. Vrstni red posameznih elementov je odvisen od konkretnih razmer v posameznem okolju, predvsem pa od stopnje razvitosti. V preteklosti smo pri načrtovanju razvoja upoštevali predvsem druge dejavnike, zanemarjali pa kadrovske vire, ker niso bili do takšne mere izkoriščeni kot so danes. Ko pa pripravljamo razvojne plahe za naslednje srednjeročno obdobje je nujno, da upoštevamo dejstvo, da so kadri pravzaprav osnovo gibalo in nosilci dela, razvoja in napredka in, da je napredek posameznih občin namenjen delavcem, ki v njin prebivajo. Možnost pridobivanja novih delavcev v obstoječih in novih organizacijah združenega dela mora biti torej ena od najpomembnejših osnov pri načrtovanju razvojnih usmeritev. Gorenjske občine z razmeroma starim prebivalstvom in nevisokim naravnim prirastkom imajo zelo majhne možnosti za pridobovanje no/ih delavcev. Najpomembnejši vir je naravni prirastek, ki je v preteklih treh letih v posameznih občinah predstavljal naslednje število delavcev: na Jesenicah 440, v Kranju 980, v Radovljici 470, Skofji Loki 540 in Tržiču 210 delavcev. Približno tretjina delavcev iz domačih občin ima osnovno šolo ali poklic ozkega profila, vsi ostali pa so nadaljevali šolanje v strokovnih šolah. Iz dvo in triletnih šol jih prode 32 odsotkov, iz srednjih 24 odstotkov, iz višjih 6 odstotkov in iz visokih 12 odstotkov. Vsi ti delavci morajo dobiti zaposlitev, ko končajo šolanje. Naravnanost mladih generacij in njihova težnja po večji stopnji znanja in višji izobrazbi mora biti vodilo pri usmerjanju in prestruktu-iranju organizacij združenega dela od proizvodnje in tehnoloških postopkov, ki zahtevajo veliko ročnega dela k zahtevnejšim oblikam, ki zahtevajo več znanja. V gorenjskih občinah nimajo dolgoročne perspektivne dejavnosti, ki bi zahtevala masovno zaposlovanje novih delavcev. Delež kmetijskega prebivalstva, ki v drugih področjih Jugoslavije in tudi v svetu predstavlja rezervo za razvijajočo se industrijo, je zelo nizek in predstavlja le 8,5 odstotka celotnega prebivalstva Gorenjske. Po občinah pa je slika takšna: na Jesenicah je 2 odstotka kmečkega prebivalstva, v Kranju 8,9 odstotka, v Skofji Loki 14,5, v Radovljici 8 in v Tržiču 4,5 odstotka. Vsako nadaljnje praznenje kmetijskih površin bi bilo za razvoj družbe kot celote pa tudi za ohranjanje kulturne pokrajine škodljivo. Tudi nadaljnje aktiviranje delovno sposobnega prebivalstva ni več možno, saj že sedaj število aktivnih delavcev presega republiško poprečje. Kezerv brezposelnih torej na Gorenjskem ni. Evidentirani iskalci zaposlitve, ki se prijavljajo na skupnosti za zaposlovanje, so največkrat le prehodno brez dela, deloma pa jih predstavljajo težje zaposljive osebe, ki se lahko zaposlijo le s pomočjo usposabljanja oziroma rehabilitacije. Konec leta 1978 je na Jesenicah iskalo delo 182 delavcev, v Kranju 185. Radovljici 130, Skofji Loki 78 in Tržiču 26. Med kadrovske vire prištevamo tudi možnosti zaposlovanja naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Z Gorenjske je na delu v tujini malo delavcev Ocenjujejo, da jih je komaj 1000, ki pa se le počasi vračajo v domovino. Lani se jih je vrnilo 59; na Jesenicah 19. v Kranju ravno toliko, v Kadovljici 16, Skofji Loki 2 in v Tržiču 3. Joži Puhar V LTH Škofja Loka so začeli uporabljati novo skladišče za zalivanje poliuretanske mase. Na ta način so posodobili način zalivanja zamrzovalnih skrinj in podobnih izdelkov. Do sedaj so imeli maso shranjeno v pločevinastih sodih, kar ni bilo niti praktično, niti gospodarno. Podobno kot shranjevanje mase, bodo uredili tudi skladiščenje in transport posebnega plina za hlajenje. Za plin že imajo urejeno novo skladiščno zbirno cisterno. — Foto: J. Pipan Novacije večajo dohodek V minulih treh letih so novatorji iz dvanajstih kranjskih organizacij združenega dela prihranili skupaj 168 milijonov dinarjev dohodka KRANJ — Kot razvito industrijsko središče bi se Kranj moral pojavljati z večjim številom izumov in tehničnih izboljšav kot pa se. Vendar pa krivda ni samo pri ljudeh, ki delajo na tem področju. Novator bi bil lahko skoraj vsak delavec, četudi opravlja še tako enostavno delo, le spodbuditi bi ga bilo treba. V minulih treh letih je bilo v dvanajstih organizacijah združenega dela kranjske občine prijavljenih 32 izumov, in to le v dveh tovarnah: v Iskri 27 in v Savi 5. Več pa je bilo predlogov za tehnične izboljšave, skupaj 527. Po številu spet izstopata Iskra (208) in Sava (248), medtem ko jih je bilo na primer v Tekstilin-dusu le 21, v Planiki 10 in v Ikosu 18, pa še te niso bile vse uporabljene. Sprejetih je bilo namreč 396 predlogov, ki so prinesli 168 milijonov dinarjev prihranka, kar v poprečju pomeni 2000 dinarjev letno na zaposlenega kranjskega delavca. Največji je bil prihranek v Ibiju, kjer so izkoristili vseh 11 prijavljenih tehničnih izboljšav in z njihovo pomočjo prihranili 134,4 milijona dinarjev. V Savi so prihranili 15,2 milijona dinarjev, v Iskri 7,5 milijona, v Tekstilindusu 5,6, v Planiki 2, v En-gineeringu in Ikosu pa po 1,5 milijona dinarjev. IBI torej glede na število danih in uporabljenih predlogov močno izstopa v prihranku dohodka. Zato je razumljivo, da so tudi izplačana nadomestila novatorjem bila v tej tovarni najvišja, saj so prejeli skupaj 1.988.000 dinarjev, a le 1,47 odstotka od ustvarjenega dohodka. Veliko več so v odstotkih dobili novatorji v Savi in Iskri, in sicer 6,42 oziroma 4,12 odstotka nadomestila od prihranjenega dohodka. Zanimivo je, da je samo Iskra dobila tri inovacije zunaj svojega kolektiva, medtem ko so jih v vseh drugih predlagali domači delavci. Za ilustracijo povejmo še, da imajo samoupravne akte o nagrajevanju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov od 32 organizacij združenega dela, kolikor jih je zajela majska anketa občinske raziskovalne skupnosti, le v 16 delovnih organizacijah. Za ocenjevanje izumov in tehničnih izboljšav imajo posebno komisijo v enajstih delovnih organizacijah, v dveh jih ocenjuje delavski svet, v po eni pa strokovne službe, poslovni odbor in posebni odbor za inovacije. H. Jelovčan Šola za strojne pletilce Vse več naših tekstilnih tovarn se usmerja v pletenine, zato klasični tekstilni poklici ne zadostujejo več. O tem že nekaj časa razmišljajo v kranjski tekstilni šoli, kjer pripravljajo programe za usposabljanje strojnih pletilcev. Izobraževali bi jih predvsem za potrebe tekstilnih tovarn Rašica, Pletenina, Angora, Velana, Vezenine, Almira in Tovarna pletenin Sežana. Šolanje naj bi trajalo 17 mesecev. Predlog za usposabljanje novega poklica — strojnega pletilca je že nekaj časa v javni razpravi. Pogoje za usposabljanje je ocenila komisija zavoda za šolstvo, prav tako pa je s pobudo soglašala posebna izobraževalna skupnost za tekstilno stroko. Metalka Ljubljana TOZD TRIGLAV Tržič n. sol. o. Bistrica 132 V delovno razmerje za nedoločen čas želimo sprejeti delavca za opravljanje del oziroma nalog struga rja Pogoji za zasedbo del in nalog: - K V strugar ali K V ključavničar s prakso strugarja - 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja I mesec Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od objave na naslov: METALKA LJUBLJANA TOZD Triglav Tržič, Bistrica 132, kadrovski oddelek. O iibiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka sa ■prejemanje prijav. *EK, 10. JULIJA 1979 R S.STRAN O LAS rva slikarska izkušnja v Himalaji \kademski slikar FRANCE NO-SC z Godešiča pri Skofji Loki je 4 dnevi v Kranju razstavi! risbe, jjih je naredil na poti z odpravo EREST 79. Kot prvi slikar je oznal razburljivi svet Himalaje, .o so njegove izkušnje toliko bolj Sfocene. Kako se je pripravljal na t, kako je delal, kako je doživljal najino, tako drugačno od naše. Pokrajina me zelo zanima, zato pot s himalajsko odpravo veliko aeni 2e dalj časa sem sledil »ave privlačila me je nepokvar-Anarava. Ko sem bil izbran, mi je * podatke dal Tone Skarja, vodja iraveT ki je bil z izvidniško pravo' tam že leni. Zanimalo me kako izgleda pokrajina, kako bi se lelati. kak.šne so temperature, mi je, da je mrzlo in vetrovno, Je na soncu vse - običajno, ocasno pa v senci zmrzuje. Na lovi tega sem izbral slikarski Jterial. S seboj sem vzel akvarelne akrilne barve, barvne svinčnike, k in okrog trideset kilogramov Wrja. delati sem začel že v Katman-iju, kjer smo se zadržali več din. i osemnajstdnevnem pristopnem feršu, dolgem okrog tristo kilome-b sem vsak dan naredil akvarel, i za ta barviti pred himalajski k ZeJo primeren. Po pet do osem * na dan smo hodili mimo tastih riževih polj, skozi džunglo soteske, se dvigali in spuščali v line Za slikanje je bilo to seveda Jporno če ne bi bil kondicijsko Dravo kako o del •;al m dobro pripravljen, ne bi mogel delati. V baznem taboru so bile temperature že nižje. Če je oblak zakril sonce ali je zapihal veter, je v hipu vse zmrznilo. Zato akvarela nisem več mogel delati. Skalnati masivi so tudi barvno mnogo bolj skrbni in enostavni — izredno temnomodro nebo, bleščeča belina in sivorjave sklanate gmote. Mislim, da je risba tej pokrajini po izpovedi najbližja. Tudi zaradi izredne svetlobe sem z barvicami težko delal. Vtis pa je enkraten. Pokrajina je izredno intenzivna in jasna, še vsa surova in groba. Med velikani ležijo — V počastitev dneva borca so 29.junija zvečer odprli v avli onstran osnovne šole samostojno razstavo slik domačina Zdravka Kot-i*h--e že vrsto let ukvarja s slikarstvom, od leta 1963 pa je tudi zelo *l f/an jeseniškega likovnega kluba Dolik. Doslej se je udeležil vseh h*jinkolektivnih razstav tega kluba, priredil pa je tudi šest samostojnih i*tav. zstavi v Mojstrani, ki jo organizira klub Dolik in bo odprta do Na ra zdravko Kotnik predstavlja s 63 likovnimi deli v raznih tehni-i^i^'hji prikazujejo krajine, arhitekturo Zgornje Savske doline, parti-< ™ jVljenje in drugo. Vsa njegova dela označujejo dokaj realistične fVafštiki: avtor ob razstavljenih delih. - B. B. GORENJSKI MUZEJ KRANJ v/ Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno- V y* , a m umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del igodovin- kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa ^lafiko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gorenje- vski p°g^j.noVi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkovi V trn leni' Prešernove niše si lahko ogledate razstavo del akad. vasoba- v B j bkanisel,J-KRAJ(\ V galeriji Mestne hiše je Kiparke ^*^a nsn akad. slikarja FRANCETA NOVINCA, ki jih odprta ra; * rmese\ s Himalaje kot udeleženec letošnjega uspešnega *e umetrj vJ^^m alpinistov na Mount Everest. V mali galeriji Mestne vzpona 9 jg^vjjajo s plastikami, slikami, grafikami in z deli upo-hjfe se p osti hkovniki s celotnega gorenjskega območja, rabne U«1' . stavm v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka N areni- ^ L^ilna borba na (Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slo-f.oos voboai m« ^ ^. venka V re ^ zbirke so odprte vsak dan, razen ob ponedeljkih cel **aZ i .„hofah in nedeljah popoldne, od 10. do 12. in od 17. do lan in <>b sOOWia F ur-e'i, ^rni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove V y„ Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-^ngade- jj^^j spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etno- tS^gnidivom. hesmim> ' . HadovljIte riložnosti je predsednik zbora Aniona I omaža Linharta i/. Qh te) P (love čestital k jubileju in predsedniku društva kadovlj»ce ... froren iski šopek in spominsko darilo. Ročna i*r<><»* D.S. OBLIKOVANJE V LESU NA GORENJSKEM V petek. 0 avaum«. vsak dan. od K), do 12. ure m od I h. hiši odprta ti«» D.S. razpokani ledeniki z globokimi zajedami. Zmrznjene reke so obstale, zelo zanimivi so ledni slapovi. Vse te ostre oblike se z vso jasnostjo odčrtujejo na nebu. Ce se zoblači, je pokrajina potlačena, kot da so jo poteptali oblaki. Zelo lepe so jasne noči, ko velikani zažarijo na svetlem nebu. Tišino iznenada preseka pok ledu ali grom sproženega kamenja. Tudi podnevi narava opozarja na svojo slikovitost. Vse kar se tu dogaja je zelo odločno. Dimenzije so neverjetne in vidljivost neskončna, zato perspektiva izredno vara, če jo meriš po naše. Človek je v tej pokrajini tako majhen, da ga ne občutiš, zaznaš ga šele v šotoru. Na višini pet do šesttisoč metrov je vse težje — hoditi, spati, tudi slikati. Že odločitev za delo je napornejša. Koncentracijo je težje doseči, zato pa je temeljita. O enem samem problemu lahko premišljaš dneve in dneve. Tu sploh veliko premišljuješ o sebi, podoživljaš dogodke, za katere si mislil, da si jih pozabil. Himalaja je tako enkratna, da bi jo priporočil vsakomur. Ko smo bili tam, smo imeli slo po domu, sedaj me včasih kar prevzame, da bi se vrnil. Vse kar človek doživi, pusti v njem sledi, toliko večje, če je bil vtis tako močan.« Tretjino risb, ki so nastale na Himalaji je France Novine razstavil v Kranju. Pravi, da se akvareli niso dobro vključili v ta visokogorski pej-saž. V ateljeju pa že počasi, po spominih in podoživljajih nastajajo platna. Risbe bodo ostale dokument tistega časa in prostora. Nekaj jih bodo uporabili za film in za likovno opremo knjige, ki jo pripravljajo. Ostala bo tudi dragocena izkušnja, saj je preizkusil nekatere slikarske materiale. Akrilne barve, tuše in barvne svinčnike je za mesec dni izpostavil snegu, soncu in mrazu. Svetloba je bila tako uničujoča, da so nekateri povsem izgnili, barve so se bolje obnesle. M. Volčjak V mali galeriji mestne hiše v Kranju je bila v petek, 29. junija, odprta razstava slik, grafik, plastik in izdelkov uporabne umetnosti, ki bo odprta v času turistične sezone. — Foto: F. Perdan Postavitev spomenika Lovrencu Koširju Avgusta bo minilo sto let od smrti Lovrenca Koširja, idejnega tvorca poštne znamke ■ — Podprta pobuda krajevne skupnosti, da ob njegovi rojstni hiši na Spodnji Luši postavijo spomenik Skorja Loka — V majhni vasici Spodnja Luša v Selški dolini je bil leta 1804 rojen Lovrenc Košir, ki se je zapisal med pomembne slovenske može. V času svojih službovanj v različnih krajih tedanje Avstrije, več let je delal tudi pri dvorni pošti in kasneje poštnem dvornem knjigovodstvu na Dunaju, je uvedel več reform zaračunavanja v poštnem Dobro obiskan Godcev muzej Po dveh mesecih, odkar je odprt muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, je muzej že obiskalo okoli 5000 obiskovalcev iz Slovenije in od drugod — Muzej lepo urejen in vreden ogleda Bohinjska Bistrica — V Bohinju imajo več muzejev, tako planšarski muzej v Stari Fužini, mali vojni muzej, pred dvema mesecema pa so odprli tudi muzej Tomaža Godca, bohinjskega komunista in revolucionarja. Muzej, ki sodi v okvir Muzejev radovljiške občine, so svečano odprli 1. maja, ob obletnici konstituiranja CK KPJ in 60-letnice naše partije. Oskrbnica bohinjskega muzeja je Cilka Mazi iz Bohinjske Bistrice ki je povedala. »Obiskovalci, ki prihajajo v muzej Tomaža Godca, so zelo zadovoljni, saj so prostori lepo urejeni: tako je zanimiv oddelek naprednega delavskega gibanja pred vojno in revolucionarnih dni Bohinja, soba Tomaža Godca, kjer je bila konstituantna seja CK KPJ ter usnjarski muzej, kjer je prikazan ves postopek strojenja tudi z opisom na posebnih ploščah. Muzej je odprt dva meseca, a že maja si ga je ogledalo okoli 3000 obiskovalcev, junija pa 2400 obiskovalcev. Največ je bilo Slovencev, nato Hrvatov ter obiskovalcev iz vseh naših republik. Prihajajo odrasli kot šolske skupine, člani Zveze borcev, delavci iz delovnih organizacij. Za napovedane šolske ali druge skupine odpremo muzej tudi izven uradnih ur, ki so ob sredah, sobotah in ob nedeljah dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 16. do 18. ure. V muzeju so eksponati, ki so zanimivi in vredni ogleda, dovolj pregledni, vendar nudimo tudi strokovne obrazložitve. Do hiše, kjer je bila nekdaj Godčeva usnjarna in kjer imamo zdaj muzej, bomo uredili še smerokaze in ob njej postavili klopi. Obiskovalci pa v mezeju lahko dobijo katalog, z natančnim opisom revolucionarnih dni in delovanjem bohinjskih borcev in revolucionarjev pred vojno in po njej. Prodajamo tudi razglednice, reprodukcije akademskega slikarja Jaka Torkarja, razglednice, ki prikazujejo stan na Vojah, kjer so Godca ujeli ter njegovo rojstno hišo. Pričakujemo še značke o 40-letnici ustanovne seje CK KPJ, tako, da bodo lahko obiskovalci muzeja Tomaža Godca še bolj zadovoljni. D.S. Dekliški kvintet z Bukovice pri Sko/j, Loki bo letos praznovat desetletnic, svojega dela. Dekleta pojejo predvsem sbnvnske ljudske pesmi. vodi jih znam pevovodjain glasbenik firance Potočnik. Naš posnetek je z letošnje &«/' jeloške občinske revije pevskih zborov, dekleta pa vsako teto JnleluieL tudi na srečanju matih vokalnih ansamblov. - Foto F Perdan s'HMujrj" prometu, ki so temeljile na kontroli materiala in so bile torej uporabne tudi pri drugih obračunskih metodah. Tako je leta 1832 v Milanu sodeloval v komisiji za vpeljavo avstrijske poštne manipulacije. Če je za uvajanje reform v poštni promet dobil priznanja, pa se je zadnjih 25 let svojega življenja zaman trudil in dokazoval, da je izumitelj poštne znamke, ki je vsekakor ena najpomembnejših go-gospodarsko-finanČnih in poštnih stvaritev 19. stoletja. Prepričan je bil, da mu je idejo ukradel Anglež Rovvland Hill, ki je v Angliji uspel. Po Hillovi zaslugi je bila leta 1840 tiskana prva znamka na svetu, danes znana pod imenom »črni pe-ny«. Lovrenc Košir je osamljen, skrušen in razočaran umrl leta 1879 na Dunaju. Njegovo življenje in delo je bilo predmet številnih analiz zgodovinarjev. Vsa dosedanja svetovna filatelistična in postna literatura ga omenja in prikazuje kot poštnega reformatorja in očeta poštne znamke. O tem se v svetu danes ne razpravlja več. Skromna spominska plošča na Koširjevi rojstni hiši na Spodnji Luši, ki stoji še danes, pripoveduje o njegovem velikem delu. 7. avgusta bo minilo sto let od njegove smrti. Krajevni skupnosti Lenart-Luša in Bukovica sta zato dali pobudo, da bi v bližini njegove rojstne hiše postavili spomenik. Podprla jo je občinska konferenca SZDL, s predlogom je soglašala tudi republiška konferenca SZDL. Nosilec akcije bo krajevna skupnost Lenart-Luša, ki bo imenovala poseben gradbeni odbor, v katerem bodo predstavniki obeh krajevnih .skupnosti, škofjeloškega lila -telističnega društva, ki nosi Koširjevo ime. občinske kulturne skupnosti in PTT iz Škofje Loke in Kranja. Načrte za spomenik sta izdelala arhitekta Anika Logar in kipar Tone Logonder. Pretekli teden so bili na sestanku, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL, ocenjeni kot zelo dobri, saj vsebujejo vse potrebne elemente za izvedbo. Tudi z estetsko umetniške plati je zasnova odlično izpeljana, saj prinaša v tovrstno spomeniško arhitekturo in plastično področje nekaj novega in svežega. Do prihodnjega sestanka, ki bo sredi julija, bo kipar Tone Logonder pripravil tudi maketo spomenika. Sprejeta je bila tudi približna ocena potrebnih sredstev. Za odkup zemljišča, gradbeno dokumentacijo, izdelavo spomenika, ureditev okolice in izvedbo prireditve bo treba zbrati okrog 150 tisoč dinarjev. M. Volčjak Popravek V zadnji številki, z dne 6. julija, se nam je pri poročanju s škofjeloškega izseljenskega piknika vpletla neljuba pomota. Pod sliko folklorne skupine iz Škofje Loke smo zapisali, da je to folklorna skupina Ljubljana iz Essna. Škofjeloški folklorni skupini se zaradi napake opravičujemo. OLAS6.SJHHJ TOREK, 10. JULIJA 1979 a . cmska pomlad Po poldrugem letu odkar sem hi I na enotedenskem sorodniškem obisku na Nizozemskem, so mi spet po naključju prišli v roke zapiski o vtisih, ki sem jih beležil o tej zanimivi deželi. Bil sem prepričan, da so že davno strohneli na kakšnem smetišču med odvrženim starim papirjem ali pa so spet postali surovina za papir. Čeprav težko, sem se vendarle že povsem pomiril s tem, da jih ni več. Pač ne boni napisal ničesar, čeprav sem imel najboljši namen, da bom to storil, en izvod pa poslal mojim holandskim prijateljem. Obljubil sem jim, ker so želeli zvedeti kakšno mnenje imam o njih in njihovi deželi. Holandcem je veliko do tega, da slišijo ali preberejo kaj o sebi. Bolj kot poklicne novinarske ali književne ocene, jih zanimajo takole zasebna, laična mnenja poprečnega tujca. Zabeležke sem torej izbrskal iz kupa prospektov, ki sem jih nameraval oddati s starim papirjem ob letošnji zbiralni akciji rdečega križa. Naključje, nič drugega. Na hitrico preletim popisane liste in z zadovoljstvom ugotovim, da so še vedno dovolj aktualni. Malo jih bom uredil in po spominu dopolnili. Nobenih ambicij nimam, da bi pisal o tistem, o čemer že skoraj' vsak osnovnošolec mora vedeti o nizozemski deželi in ljudeh. Sleherni misli, da bi opisoval zgodovino in geografijo, sem se že naprej odpovedal. O tem je več ko dovolj knjig in drugih zapisov v časopisih in revijah, ki so bolj dognani in strokovni kot naj bi bili moji enotedenski bežni vtisi. Potovanje na Nizozemsko je prišk> takorekoč iznenada, čeprav me je sorodniško vabilo že nekaj let obvezovalo, da pridem na obisk. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bilo po sredi razmeroma visokih stroškov, ki jih ima individualno potovanje, četudi z vlakom. Teh si, kljub dobri volji in pripravljenosti, nisem mogel privoščiti. Lanskega aprila pa se mi je iznenada nasmehnila sreča. Generalturist Zagreb, naša priznana turistična agencija, je organizirala vsakoletno potovanje z mamljivim naslovom Pomlad na Nizozemskem. Ker je v letalu ostalo nekaj prostih mest, smo z ljubeznivim posredovanjem osebja Generalturisto-ve poslovalnice na Bledu, ta prosta mesta, bilo jih je osem, dobili domačini z Bleda in Radovljice. Ponujen nam je bil seveda zgolj prevoz iz Zagreba do Amsterdama in nazaj, medtem ko so imeli drugi potniki zagotovljen celotedenski ogled holandskih krajev in zanimivosti ter vse gostinske in druge turistične storitve. Nas spremljevalce je vsa zadeva stala okoli 1.300 din, redne izletnike pa kar štirikrat več. Kdo ne bi izkoristil enkratne priložnosti, ki se najbrž dolgo ne bo spet ponudila? Tudi mi smo jo. Tembolj prav nam je prišla, ker imamo v daljni Holandiji sorodnike, ki so nas že dolgo pričakovali. Do Zagreba smo si solidno razdelili stroške za prevoz s kombijem, ki ga je še ravno pravi čas pred odletom letala pripeljal pred letališko zgradbo naš sopotnik Marko. POGLED IZ PTIČJE PERSPEKTIVE Z Ja tovim DG-9 smo poleteli točno ob napovedani uri 10.IT). To naj posebno poudarim zaradi pogostih očitkov, da JAT zmeraj zamuja. Da te trditve niso povsem neopravičene, smo se žal morali prepričati že po enotedenskem povratku iz Amsterdama. Kmalu smo nad gostimi deževnimi oblaki, ki so tiste dni prekrivali vso Slovenijo in velik del zahodne Hrvaške. Sonce, ki se bleščeče odbija od srebrnokovinskih kril letala, nas spremlja vso pot. Ze nad Avstrijo je pod nami manj oblakov. Navzdol je čudovit pogled na bele vršace Alp, ki štrlijo iz meglenega morja. Nad Nemčijo je najprej le drobna meglena koprena, ki pa se proti severu zgubi. Letimo nad velikimi industrijskimi mesti Porurja in nižinskimi gozdovi ter pravokotnimi rjavimi njivami. Z višine 10.000 metrov ta del Nemčije zgleda kot urejena Kmetijska pokrajina, ki jo prepletajo ravne in v blagih lokih speljane avtoceste. Narava je kljub pomladi še vedno rjava in zamolklo zelena. Po poldrugi uri mirnega poleta ob monotonem brnenju močnih reakcijskih motorjev, ki so že marsikoga uspavali, nas Generalturi-stova vodnica po zvočniku obvesti, da letimo že nad Nizozemsko. To smo tudi sami takoj opazili. Pokrajina pod nami je povsem ravna in kot velika šahovnica s številnimi vodnimi kanali simetrično razdeljena na njive, ki se kažejo z višine nadvse skrbno obdelane in živopisne. Gozdov ni nikjer videti, razen nekaj malih lis ob naseljih, ki so očitno skrbno urbanizirana., Vse bolj to zaznavamo, ko se začnemo polagoma spuščati. Zdaj že razločno vidimo prijetne vasice obdane z neskončnimi površinami pisanih polj in kanale, kot bi jih začrtal z ravnilom. Mesta z ravnimi ulicami in lepimi stanovanjskimi bloki so poživljajoče pisana; ne siva in pusta, kot drugod. Tudi številne tovarne dajejo videz urejenosti in vklapljanja v okolje. Povsod je veliko živopisanih barv, ki nevsiljivo dopolnjujejo krajino. Pr>doba se spremeni šele ob obali rjavo motneg .nega morja nad katero zakrožimo "pred priscankom na amsterdamsko letališče Schi-phol. Pristanemo ob 12,25. Točno po voznem redu. SOI >BNO LETALIŠČE Marsikomu, ki je prvič pod vtisom tega ogromnega, sodob' jga zračnega pristanišča — objekta kakršnih je malo na svetu, se morajo dosežki človeškega uma, znanosti in tehnike, kazati kot nekaj veličastnega. Počutil sem se nebogljeno majhen, zanemarljiv tujek v okolju, ki je podobno še najbolj podobam iz znanstvenofantastičnih filmov. Mogočni kolos betonske, jeklene in steklene zgradbe, ki jo zaradi obsežnosti ne moreš ujeti s pogledom, kot ogromni polip razteguje pristajalne krake in cevaste hodnike na ploščadi k letalom. Srebrne ptice, med katerimi je bil naš DC-9 videti kot vrabček med velikimi ujedami, pohlavno čakajo na koncu krakov, da izpraznijo, ali pa napolnijo svoje trupe z množicami potnikov. Carinske in druge letališke formalnosti kar brž opravimo. Zvedavo gledamo okoli sebe po ogromnem svetlem in čistem holu. Nikjer ni dolgih vrst in gneče. Množica potnikov se kar izgubi v prostranstvu. Bradati in dolgolasi policaji v urejenih temnih uniformah se brezbrižno dolgočasijo, kot bi jih prav nič ne zanimalo kaj nosimo v kovčkih. Čudno, saj na Nizozemskem niso posebno redki teroristični incidenti? Medtem ko izletniško skupino Generalturista prevzamejo njihovi holandski vodniki in jo takoj naložijo na udobne turistične avtobuse, se mi prepustimo na voljo svojim sorodnikom in znancem, ki so nas že čakali na izhodu. Snidenje z njimi je bilo razume se izredno prisrčno. Šele z ogromnega parkirišča, kjer je v nepreglednih vrstah do 5.000 osebnih avtomobilov, lahko zbrano občudujem ves kompleks Schiphola in njegov 53 m visoki kontrolni stolp sinje barve, ki se elegantno dopolnjuje z drugimi letališkimi objekti. SE NADALJUJE Po otvoritvi balinišča so se ljubitelji Krvavca pomerili za bogate nagrade brunarice letališča Brnik. - Foto: F. Perdan Na Krvavcu odprli poletno sezono Pri brunarici letališča Brnik predali namenu j rusko kegljišče in balinišče — Krvavec zanimiv \ tudipi' ti Krvavec - Krvavške strmine so cez 500 kosil, in postrežejo čez 2000 J« pozimi oblegane, tako da žičničarji in gostinci skorajda niso kos navalu tudi do šest tisoč smučarjev na dan. Ko pa snežna pobočja pokažejo rebra in se ustavijo žičnice, postane Krvavec v hipu povsem drugačen. Obiščejo ga le še izletniki, planinci, ljubitelji narave, mirnih kotičkov, prijetnih sprehodov. Zimski vrvež za nekaj mesecev pojenja. V soboto so na Krvavcu odprli poietno turistično sezono, ki bo trajala do jesenskih deževnih in mrzlih dni. Obenem so pri brunarici — upravlja jo letališče Brnik — predali namenu rusko kegljišče in balinišče, ki sta pomembna objekta krvavške poletne turistične ponudbe. Material za balinišče je navozilo Obrtno podjetje Cerklje, zemeljska dela so opravili z buldožerjem, večino ostalih del pa je na svoja pleča prevzel neumorni oskrbnik brunarice in velik ljubitelj Krvavca Franc Pogačar Takoj po otvoritvi so pridobitve preskusili tudi prvi tekmovalci, ki so se pomerili za bogate nagrade brunarice brniškega aerodroma. V brunarici so zimsko sezono zaključili nadvse zadovoljivo. Kljub temu, da lahko pripravijo dnevno enolončnic in ponudijo 65 ležišč, se mogljivosti »v špici« še vedno premajhne. Zimska sezona traja na Krvavcu največ pet mesecev, zato si v brunarici prizadevajo, da bi tudi v mrtvi sezoni vsaj delno zapolnili svoje prostore. V dogovoru so s številnimi delovnimi organizacijami, saj mnogi delavci raje preživijo dopust na svežem zraku v planinah kot pa v obljudenih središčih. (In še ceneje je.) Delavci brunaric^ si največ obetajo od sodelovanjji z Rašico, od gorenjskih delovni h organizacij pa od kranjske Iskre. Mnogi še vedno menijo, da na Krvavcu poleti nimajo kaj iskat v da se splača sem priti le pozimi. Toda temu ni tako. Krvavec je zanimiv tudi brez snežne odeje. In če je še lepo vreme, je na Krvavcu res prijetno. Žičnica vozi vsako polno uro, gostinski objekti so odprti, za otroke so na voljo peskovniki in gugalnice, sezonski gostje in priložnostni obiskovalci pa se lahko zabavajo tudi ob partiji namiznega tenisa ali pa preskusijo srečo na balinišču in ruskem kegljišču. V tržiški občini so že začeli urejati cesto Slap-Čadovlje. Predno pa bodo cestišče utrdili in asfaltirali, bo potrebno traso razširiti in zgraditi oporne zidove ob bregeh in Tržiški Bistrici. - H. Jelovčan Kako je bilo v Turčiji Milan Krišelj Omenili smo ze, da smo morali priskrbeti grške vize. To so nam uredili naši prijatelji, ki delajo na beograjskem predstavništvu naše kranjske tovarne »Sava«. Baje (v to smo se lahko sami prepričali) je grško vizo težko dobiti. No, ne težko, samo čakati je treba dolgo, ker je veliko »popraševanje«. Zato smo za to uslugo tovarišem iz Save iz srca hvaležni. Toda, glej ga šmenta. zataknilo se je. Ko smo potne liste z grškimi vizami sprejemali od neke tete v Beogradu (tudi v Beogradu ne jre brez »zvez«), smo ugotovili, da en potni list manjka. Moralo bi jih biti 32, našteli pa smo jih vedno le 31. Ugotoviti smo morali, čigav potni list manjka. Zopet smo šteli in vsakega posebej na seznamu odklju-kali. I'n tem opravilu je bil prisoten tudi Primož. S strahom je napeto čakal, kdaj bo na vrsti njegov potni list Upanje |e kopnelo, že je bil na vrsti zadnji in z njim tudi zadnje ipanje. Tudi ta ni bil njegov, "ežko bi opisal izraz na otrokovem »brazu. N ikdar ga ne bom pozabil. Torej, k)e je Pnmožev potni list? )olga Morija, predolga, če bi hotel opisati vse, kar se je neposredno potem dogajalo. Naj kar povem, da smo potni list dobili na grški ambasadi. Sreča, da je bil konzul, ki je imel edini ključe od trezorja, kjer je bil potni list spravljen, ob sedmih zvečer v pisarni. Kekel sem, da tudi Branko Beograda ne bo pozabil. Zakaj? Zato, ker bi bil kmalu ob prst. J a, ob prst! Nekdo ga je po nesreči priščipnil v avtobusu z ročajem od sedeža. Pa ta prst ni bil naveden prst. Navadnih smo pač imeli še dosti. Brankov prst je z drugimi vred znal igrati na harmoniko . .. No, težko si je predstavljati folklorno skupino s harmonikarjem brez prsta. Vsaka Priljubljena igra v avtobusu jv bdu: »rihtaja biti« S tune dolgo nt uganit pra vegn četrta nota bi bila izpuščena. Poškodba k sreči ni bila tako huda, kot je bilo videti na prvi pogled. Boleča pa, boleča. Saj veste, na koncu prsta je tudi noht . . . Branko je vse to hrabro prenesel, tudi takrat, ko mu je tov. Udir vlil žganje na prst. Od Beograda proti Nišu je bilo vzdušje v avtobusu vseskozi na višku. Otroci so peli. brenkali na tamburice, »rihtarja bili« ali pa se zabavali vsak po svoje Nekateri 80 tudi spali. Pri vsem tem njihovem raznovrstnem opravilu pa sem jih zmotil še jaz, ker me je zanimalo, kako si predstavljajo deželo, kamor potujejo, kaj sploh vedo 0 Turčiji Ugotovitve, oziroma odgovori so bili prav zanimivi! Vinko, na primer, si predstavlja, da bo videl Turke s turbani, pa dža iiiiie, puščave Po radiju je slišal, da se sedaj tam nemiri. Matjaž je dejal, da je o Turčiji sicer že razmišljal, da se mu zdi, da )»■ t„ velika dežela, ki je včasih bila pomembna, da so imeli puiičane. »1 so jih nabirali tudi po naših krajih. Predstavila M, da je dežela toplejša, kot naša. ker je ob morju Branko bo videl predvsem I ur**. H katere misli, da so vsi po vrst. črni ... , Nuška si žeh predvsem tO, «1« m se srečno vrnila domov, od potovanja ne pričakuje veliko Za Carigrad misli da je to veliko mesto, in da je tam pač vse drugače kot pri nas na Gorenjskem Nuška tudi ve. da ,e Turčija v prejšnjih zgodovinskih obdobjih imela velik pomen za naše kraje in za usodo jugoslovanskih narodov. Ker so bili Turki toliko let pri nas, so prinesli k nam svojo vero. običaje, kulturo .. . Dejstvo je, da o Turčiji mi vsi skupaj prav malo vemo. Dejstvo je tudi, da so nam to deželo v šolah predstavljali zgolj iz zgodovinskega stališča, ali še bolje iz vojaško-osva-jalnega, zato so naše predstave o današnji, moderni Turčiji zelo skromne, predvsem pa napačne. Zato se ne smemo čuditi, da tudi drugi narodi o nas ne vedo toliko, kot bi si mi želeli, da se celo primeri, da ta ali oni Nemec, ali Američan ne ve, denimo, kje je Kranj ali Ljubljana. Smrtni greh pa bi mu pripisali, če ne bi vedel za Slovenijo . .. Ja, tako je s tem, dragi moji šolarji. Učiti se bo treba in še enkrat učiti in spoznavati tudi druge kraje in ljudi, njihovo življenje in kulturo, se primerjati z drugimi in skušati najti čimbolj pravo mesto v tem širnem, lepem svetu tudi za nas same, da ne bomo do konca življenja milili, da smo na svetu sami, ali da smo najpomembnejši in najbolj pametni od vseh. 1'rvi dan potovanja se je končal v Nišu Tam so nam spet naši prija-iz kranjske »Save« rezervirali -čišče v samem centru nekdanje ,kc prestolnice, v hotelu Ambasador SE NADALJUJE UJA 1979 11 .STRAN G LAS KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO . _ V osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah zadevmi deluje recitatorska skupina, ki jo vodi menica Ruža Ravnik. Mladi recitatorji, ki se tako pri avljajo za delovanje v jeseniškem amaterskem gleda-iču pa ne nastopajo samo v šoli, ampak tudi na raznih ijski in drugi objekti zaradi stre-Vodov varnejši. STROGE KAZNI ZA POŽ1 - \LCE — Večja evropska mesta so ■ kmalu začela organizirati zoper 'tiare in druge elementarne nesre-1 Posebno pozornost so začeli %u posvečati v l,i. stoletju, glavni Rudniki pa so bili obrtniki in ro-Melci. Požigalce in povzročitelje *'larov so strogo kaznovali. Znani primeri, da so požigalca živega se-**li! Prvi požarni predpisi so bili Terjali so opozorila v prir v>pi. primeru a in druge signalne Žara, lm«-j^------ oprave. Ljubljana je dobila požarni ^dpisleta 1676. OŠKODOVANI GASILCI -Va svetovna vojna je posegla tudi Movenska gasilska društva. Večina *nov je hila vpoklicanih v vojsko, }ien tega pa je avstrijska vlada leta 16" pozvala vsa slovenska gasilska -"'»raio za potrebe voj- pozvaia vsa 'aštva, da morajo K predati vse orodje in opremo iZ \ra in medenine. Številna društva J zaradi tega prenehala z delo-*njem. Vendar gasilska misel ni Wla. Ze leta 1917 sta to dejavnost ^bodbudila gasilska zveza in Hdeči I. Petru Jakob nad Preddvorom je zelo privlačna izletniška točka, čeprav je pot zaradi terena precej naporna. Odsek za planinska pota PD Kranj je v minulih treh letih izboljšal to pot. Žal je bila na srednjem odseku pobočja zboljšava delno uničena z novo traktorsko vlako, ki zaradi ilovnatih tal niti na krajših relacijah ni sprejemljiva za planinsko pot. Če je že desni krak vlake gospodarsko utemeljen, je levi krak težko opravičiti. Nekaj posekanih smrek bi se dalo s cepini spraviti do vlake pred odcepom levega kraka. Le razžagati bi jih bilo treba. Škoda je namreč gozdnih površin, saj v strmejših pobočjih iz traktorske vlake običajno nastane nova hudourniška grapica. Zaradi traktorske vlake je nastala potreba, da je odsek tudi letos prve delovne akcije opravil na tej poti. Urejena je bila položnejša pot v dolžini 350 m, ki vodi pretežno po stari, doslej malo znani stezi. S tem novim odsekom se pot podaljša le za ca 150 m. V Seničnem bodo zidali Tržič — V tržiški občini posvečajo v zadnjem času veliko pozornost organizirani gradnji stanovanjskih hiš na poprej komunalno urejenih zemljiščih, da bi zazidljive površine čim bolj izkoristili, hkrati pa gradnjo poenostavili in pocenili. Eno takih urbanistično že opredeljenih območij je tudi v Seničnem. Gre za 3,61 hektara zemlje, pretežno sadovnjakov, njiv in travnikov, katerih lastniki so krajani iz Senič-nega in nekaterih drugih krajev. Da pa bi gradnjo na tem koncu tržiške občine lahko čimprej začeli, predvidena je v naslednjem srednjeročnem obdobju, je potrebno zemljišče najprej odkupiti in ga komunalno opremiti. Zato je izvršni svet skupščine občine Tržič na četrtkovi seji sklenil objaviti razpravo o osnutku odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Senično. Osnutek bo razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Senično in v pisarni oddelka za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine, tako da si ga bodo lahko ogledali vsi, ki jih zanima, kje v Seničnem je predvidena usmerjena stanovanjska gradnja. H..J. V Preddvoru je odcep markirane poti pred cestnim ovinkom in vodi sprva ob gozdiču, nate oa po stezi čez travnik do nekdanjega mlina v Novi vasi. Naprej po brvi čez Bistrico in skozi smrekov »drevored«, nato ob ograji sadnega vrta do novega vikenda, zgrajenega na temeljih stare Podakarjeve hiše v Potočah. Tu zavije markirana pot v hudourniško grapo, toda še predno se ta zoži, zavije iz nje v pobočje in kmalu preči traktorsko vlako. Pri razpadli prvi klopci (za te klopce ne skrbi odsek za pota) zavije letos preloženi odsek poti desno, kjer je pot sprva zelo položna, tako da se namesto na klopci lahko oddahnemo kar spotoma. Klopce ob poti niso zaželene zaradi tega, ker nekulturni planinci mesto počivališča hitro spremenijo v smetišče. Po, pičlih 300 m pot ponovno preči traktorsko vlako (desni krak) in nato pri drugi klopci pridrži na staro pot. Tudi na odseku med drugo in tretjo klopco je bila pot nekoliko zboljšana, na odseku od razpotja do Francijeve koče pa napravljena nova serpentina, in sicer namesto stare, ki se je zaradi neprimernega terena začela podirati. Večja zboljšava opisane planinske poti je pomembna tudi zaradi tega, ker ta vodi od Jakoba še daleč naprej in v več smeri. Zlasti je primerna za dva »Kranjska vrhova«, Javorov in Srednji vrh. Prek pobočja Zaplate pa nas po bolj ali manj sprehajalni poti pripelje do Doma Kokr-škega odreda na Kališču. K. B. Akcija za telefone Škofja Loka - V krajevni skupnosti Škofja Loka so oblikovali poseben odbor, ki bo vodil akcijo za 212 novih telefonskih naročnikov. Člani odbora v teh dneh zbirajo prijave na terenu. Nove telefonske priljučke bo mogoče dobiti na Sorski, Demšar-jevi in partizanski cesti, v Potočnikovi in Kopališki ulici, na Kamnitni-ku, Spodnjem trgu, Jegorovem predmestju, Starem dvoru in Trati ter v Puštalu. Skupna investicijska vrednost izgradnje krajevnega telefonskega omrežja je 5.896.488 dinarjev. V krajevni skupnosti bodo s prispevki krajanov — vsak nov telefonski naročnik bo moral prispevati 15.000 dinarjev - zbrali 3,180.000 dinarjev. Ostale bo prispevala območna interesna skupnost za PTT promet in PTT Kranj, s katerim je krajevna skupnost že podpisala pogodbo o izvajanju del. Predvidoma bodo začeta prihodnje leto. M. V. NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate* Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč (24. — zadnji — zapis) Tako lepa je ravan od črte Trzin —Domžale, proti severu. Tam stoje kot trdno obzidje snežniki Kamniških planin. No, lepa ravan pa je rodila tudi celo vrsto velmož, ki so tako ali drugače prispevali v zakladnico slovenske kulture. Mnoge sem že omenjal sproti, ko sem pisal o posameznih krajih. Nekatere, posebno take, ki sicer niso bili tu rojeni, a so vendarle pretežni del svojih let preživeli v teh krajih. Kot prvega najstarejšega velja vsaj omeniti pisatelja Antona Kodra (1851-1918), avtorja številnih naturalistično pisanih knjig. Vendar njegovo ime nima posebnega zvena — vzel mu ga je dr. Janez Mencinger, ki je napisal norčavo novelo Cmokavzar in Ušperna kot posmeh Blizu tem dramskim sodita reci-tatorski skupini na Viru in v Moravčah. Folklorno skupino imajo le v Mengšu. V Domžalah dela likovna skupina, imenovana po kiparju — domačinu Petru Lobodi. Zelo številne so vokalne skupine (pevski zbori): Mešani pevski zbor Domžale, Moški pevski zbor D'"D Svoboda Mengeš, Moški pevski KUD »Janko Kersnik« Luk« Mešani pevski zbor Prosvei društva »Jožef Virk« ' . ki pevski zbor Prosvetnega društva »Tine Kos« Moravče, Moški pevski zbor gasilcev »Rudolf Božič« Radomlje, Oktet bratov Pirnat in Stobljanski oktet v Domžalah. Instrumentalne skupine (godbe ,i orkestri) na področju občine so Nasproti tovarne Induplati, tik ob progi v Zgornjih Jaršah je okupator ustrelil pet talcev, privezanih na kole (29. avgusta 1941). Slika je posneta skrivaj, iz drvečega vlaka. Vendar kaže poleg tragične usode ustreljenih talcev, tudi vsiljive, nespodobne firbce — domačine, ki se naslajajo ob tuji bolečini. . . Kodrovemu pisanju. Četudi rojen v Radomljah, si je za svoj počitek izbral Cerklje na Gorenjskem. Domžalski rojak je bil kipar — umetnik Peter Loboda (1894-1952). Kot Meštrovičev učenec je vnesel v slovensko kiparstvo izrazito čustveno lepoto, pesem v izklesanem marmorju . .. Zanj še to lahko povem, da je bil (poleg Frančiška Smerduja) soustvarjalec Prešernovega spomenika v Kranju. Domžalka (zdaj živi v Depali vasi) je tudi pisateljica Breda Zoreč -Smolnikar, roj. 1941. Od 1. 1908 pa vse do 1. 1963 je na Homcu živel (to se pravi, da je imel tu svoj dom, sicer pa je bil popotnik . . .) operni pevec evropske veljave Jože Gostič. Tudi pokopan je na homškem pokopališču. V Domžalah je imel svoj dom (1936—1963) raziskovalec slovenske ljudske umetnosti Jože Karlovšek. S tega področja je napisal več tehtnih knjig. naslednje. Godba na pihala Domžale, Mengeška godba, Pihalna godba Moravče, Simfonični orkester Domžale — Kamnik, Harmonikar-ski orkester DKD Svoboda Mengeš in Harmonikar^ .1 orkester Domžale. Poleg teh skupin so zelo delavna tudi šolska kulturna društva — vseh je kar enajst! — Omeniti velja tudi Jamarsko društvo »Simon Robič« v Domžalah in Foto — kino klub »Mavrica« v Radomljah. RAZVEJANOST ŠOLSTVA Sol je na področju domžalske občine kar sedemnajst. Od teh je matičnih osem (Brdo, Dob, Domžale tri, Mengeš, Moravče in Radomlje). Podružnične šole so v Blagovici, Krašnji, Češnjici, Krtini, Ihanu, Dragomlju, Trzinu in Vrhpolju. Posebna osnova za otroke S celega domžalskega področja je na Homcu. — Vseh učencev in učenk v naštetih šolah je prek 5500! Matija Bradaška, slikar iz Kranja, je še pred koncem prejšnjega stoletja na slikal strop cerkve na Rovah pri Kolovcu skupino v zraku lebdečih figur (Marijino Vnebovzetje), ki močno spominja na podobne motive pri nekaterih sodobnih slikarjih — nad pokrajino lebdeče človeške like. LJUDSKO -PROSVETNA DEJAVNOST Na področju občine je bilo ljudsko prosvetno delo že od nekdaj zelo živahno. Bili pa so iniciatorji in nosilci tega dela predvsem Sokoli , Orli in gasilci. Po osvoboditvi so pobudo prevzela delavska kulturno-umetniška društva; tako za ustanavljanje instrumentalnih, vokalnih, dramskih, folklornih in likovnih skupin. Teh svetilnikov kulture, ki so prav po območju domžalske občine posejani prav na gosto, je spričo omemb manj pomembnih drobnarij, le vredno vsaj imenoma našteti. Dramske skupine delajo v Mengšu, Lukovici, Škocjanu, Dobu, Pre-vojah, Blagovici, oa Viru, Ihanu in Trzinu. — Kaj pa v Domžalah? VIRI IN LETERATURA Kot sem že večkrat poudaril, so vsi ti zapisi, ki bi jim lahko dal skupen naslov »Moji gorenjski kraji in ljudje«, impresije (vtisi), s potovanj po podeželju in plod pogovorov z domačini. Seveda pa sem se v mnogih primerih le moral opreti tudi na tiskane vire in na literaturo, ki mi je bila dosegljiva. To kar naštejem: Franc Bernik, Z nekdanje Goričice in Zgodovina tare Domžale v dveh delih, Mengeški zbornik in 800 let Mengša, Občinski poročevalec SZDL Domžale, Dokumentarno gradivo Domžale V prostoru in času, Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini, Kamniški zbornik in Stane Stražar, Kronika Doba. Tudi v Valvasorja sem pogledal. Predstavljamo vam Janez Jurman: Nič več dvotirnosti ŠKOFJA LOKA - Našim smučarskim skakalcem se že v novi sezoni obetajo boljši časi. Te naj bi dali ljudje iz odbora za smučarske skoke pri SZ Slovenije, njihovi trenerji in strokovno moštvo, ki bo poskrbelo za uresničevanje teh zastavljenih velikopoteznih načrtov. Odpravili naj bi vse nepravilnosti, ki do sedaj niso bile v okras našemu skakalnemu sportu in s tem naj bi pri svojem delu odpravili dvotirnost. to smo slišali na nedavnem posvetu hotelu Transturist v Loki. Med temi, ki so zastavili ta velikopotezni načrt pri napredku našega skakalnega sporta je tudi novi trener republiške A in A I članske skakalne selekcije. Ime Janez Jurman v našem skakalnem sportu ni neznano ime, saj je to bivši skakalec, trintridesetletni član, ljubljanske Ilirije. Ko se je poslovil od skokov je Janez začel delati z mladimi skakalci. Bil je poklicni trener SK Ziri in mladinski trener reprezentančne vrste. V tej sezoni pa ima na skrbi nase najboljše skakalce. Prevzeli ste nafte najboljše skakalce. Koliko jih je v A in A I selekciji in kakšni so vasi cilji v olimpijskem letu? »Pred našimi smučarji v vseh treh '.disciplinah je sezona, ki je za vsakega ^športnika *e kako pomembna. Pred njimi so namreč zimske olimpijske igre v Lake Placidu. V nasi vrsti je sedaj edini kandidat za pot na IO Kranjčan Bogdan Norčič. Vendar imamo se nekaj potencialnih kandidatov za nastop na olimpijskih igrah. Prepričan sem da Bogdan v Lace Pladicu ne bo osamljen jugoslovanski skakalec. V A selekciji so Noričič, Bogataj, Mlakar, Tepež, Baje, Ulaga, Velikonja ter Kajzer, ki je v JLA. V A I vrsti so mladi in nadarjeni skakalci, ki veliko obetajo. Imena Komel, Bizjak, Globoč-nik, Zupan, Jemec, Benedik in Anežel so porok za napredek jugoslovanskega skakalnega sporta. Priprave za novo olimpijsko sezono so se že začele. Treningi obeh vrst so sočasni, vendar imajo skakalci A načrtovnih skupnih priprav 124 ur, A I pa 104. ure treningov. Prvi treningi so že za nami. Junij in začetek julija so bili prvi treningi. Sedaj je kratki počitek, vendar bodo skakalci sami skrbeli za fizično kondicijo po klubih. Potem gremo na plastiko in nato na sneg. Uspehi bodo postopni in prepričan sem, da bodo dobri. Na tem posvetu smo slišali, da skakalci SK Ilirije »bojkotirajo« reprezentančne priprave? »Res je. Zelja poklicnih trenerjev pri SK Iliriji je da s svojimi skakalci delajo vso sezono. To pa ne gre. Ne oporekam njihovim delom, toda zavedati se morajo, da je to dvorezen meč. Delo po klubih je delo, delo z reprezentančno vrsto pa spet delo. Nekaj pa je menda le razlike v obeh načinih dela. S tem kaj bo s skakalci Ilirije naj se ubadajo drugi, a zagotovo je. da dolgo časa ne bomo gledali te dvotirnosti.« D. Humer Smučarski skoki Podeljena priznanja ŠKOFJA LOKA - V hotelu Transturist v Skofji Liki so se zbrali smučarski skakalci iz Slovenije, da bi na slovesen način sklenili sezono skokov v letu 1978/79. Tu so podelili priznanja - planiske čaplje — najboljšim cicibanom, pionirjem, mladincem in članom ter moštvom, ki so v tej smučarski sezoni imeli največ uspeha v tekmovanju za slovenski skakalni pokal. V sezoni 1978/79 sta bila pri cicibanih A, kategorija do osem let, v slovenskem pokalu najboljša kar dva. To sta mlada in nadarjena skakalca Marko Martincic iz Mengša in Igor Knific in kranjskega Triglava. Moitveno je prvo mesto zasedel Triglav iz Kranja. V kategoriji cicibanov B, do deset let, je bil najboljši Jože Kesnar iz Triglava. Triglavani so bili prvi tudi v mostveni uvrstitvi v tej kategoriji. Tomaž Dolar iz Jesenic in Triglav iz Kranja sta bila najboljša v kategoriji mlajših pionirjev. Roman Beton (Triglav) in moštvo Triglava sta prejela čaple za uspeh pri starejših pionirjih. Moitvo Ilirije in njegov tekmovalec Primož Ulaga pa sta najboljša pri mladincih. Nai najboljši skakalec, član Triglava iz Kranja, je zmagovalec pri članih, moitveno pa so bili ponovno najboljši skakalci ljubljanske Ilirije. Po slovesnem delu je bil razgovor, ki ga je vodil predsednik odbora za skoke pri smučarski zvezi Slovenije. Za novo sezono naj bi skakalci iz Slovenije zastavili tako kot je treba. Zato so pri SZ Slovenije že določili tiste, ki bodo z resnim delom spet skušali našemu skakalnemu Sportu priboriti mesto, ki ga je imelo se pred nedavnim. Košarka Uspeh Kranjčanov LJUBLJANA - Na košarkarskem igrišču Jezice sta se v štiriindvajset urnem košarkarskem srečanju pomerili moštvi Jezice in Triglava iz Kranja. V tem košarkarskem maratonu so bili boljši košarkarji Triglava, čeprav so v zadnjem delu srečanja ostali le s Štirimi igralci. Izid - Jezica : Triglav 1847 : 1911. Kose za Triglav so dosegli - Kosir 137, 2. Oma-hen 124, Skubic 80, Klavora 88, Gorenc 44, Benedik 115. Sajovic 75, 2ura 84. Kot 14. Teropsič 40, Brumen 63, Cadež 39, Gros 47, Dimnik 57, Sparovec 43, Hafner 78. Frelih 59 Zupan 142. Traven 150, Strniša 87. Dolenc 33, Lokar 84, Potočnik 142. Valič 8«. H" Tako je trener članske A in A I selekcije Janez Jurman, republiški trener, Andrej Tomin pa je za vse trenerje kordinator in organizacijski vodja. Mladinsko republiško selekcijo naj bi treniral bivši odličen skakalec Danilo Pudgar iz Orne na Koroškem, pionirji pa naj bi dobili že za to sezono honorarnega trenerja, ki bo nato prišel med poklicne. Ponovno pa naj bi s prodobitvijo poklicnega trenerja za pionirje pričele z delom tudi že dobro upeljane • Planiske sole.« Za razvoj skokov naj bi skrbel poseben pododbor, ki naj bi odigral vidno vlogo. Pripravil naj bi programe vadbe in vse ostalo, tako da bi ljudje na terenu lahko nemoteno delali. Tu je se trenersko moštvo in strokovno moštvo. V tem moštvu so psiholog, zdravnik in drugi. In tu je se eno. To je moštvo za raziskave meritvenih hitrosti, ki so bistveni sestav skokov. To naj bi bil piramindni sistem dela. Vsi tekmovalci in reprezentantje si bodo morali podrediti temu delu. Le tako bodo uspehi. Smučarskemu skakalnemu sportu se torej obetajo boljii časi. Z delom pa naj bi dokazali, da naii skakalci znajo skakati. D. Humer Vaterpolo Kamnik in Triglav naprej KRANJ - Letni bazen v Kranju je gostil moštva Kamnika, Triglava in Iskre (oba Kranj), ki so se borili v polfinalnih srečanjih prve skupine za slovenski vaterpolski pokal. Poleg omenjenih moitev bi na tem turnirju morali nastopiti tudi vaterpolisti Vodovodnega stolpa, vendar se niso pojavili v vodi. V prvem srečanju je Kamnik premagal navoustanovljeni klub Iskro, Triglav pa ni imel nasprotnika. V borbi za prvo mesto so nato igralci Triglava po ogorčenem boju komaj premagali Kamničane. Na finalni turnir, ki bo 18. julija v Rovinju sta se uvrstili moitvi Kamnika in Triglava. Izidi - Kamnik : Iskra 16:5, Triglav : Vodovodni stolp 6:0 bb, Triglav : Kamnik 13:12. Vrstni red - 1. Triglav, 2. Kamnik, S. Iskra. -dh Kolesarstvo Savčani dvakrat državni prvaki VARAŽDIN — Letošnje državno prvenstvo kolesarejv v cestni vožnji je v ekipnem tekmovanju prineslo največ uspeha članom in mlajšim mladincem kranjske Save ter starejšim mladincem ljubljanske Astre, medtem ko so med posamezniki novi državni prvaki Zagrebčan Čolig pri članih, Čerin iz Aste pri starejših mladincih in rogovec Pavlic pri mlajših Državno kolesarsko prvenstvo, ki ga je v soboto in nedeljo organiziralo kolesarsko društvo Sloga-Viko iz Varaždina, je bilo po kvaliteti in množičnosti tekmovalcev doslej najuspešnejše, saj se ga je udeležilo okrog 200 kolesarjev iz 30 jugoslovanskih klubov. Prvi dan je bila na sporedu mostvena vožnja. Med mlajšimi mladinci, ki so startali najprej, so 43 km dolgo progo najhitreje prevozili kolesarji kranjske Save (Tunič, Mam, Zevnik, Bogataj) in s časom 58,37 postali novi državni prvaki. Minuto in 39 sekund so zaostali tekmovalci ljubljanskega Roga (Pavlic, Kosirnik, Polon-čič, Kopitar), tretji pa so bili z zaostankom 2,26 minute Rečani. Dobro se je odrezalo tudi moštvo Bleda, ki je s časom 1:01,30 osvojilo med enajstimi moštvi solidno peto mesto. Mostvena vožnja starejših mladincev je prinesla prepričljivo zmago ljubljanski Astri, za katero so nastopili Cerin, Planin, Povirk in Kastelic. 59 km dolgo pot so prevozili v času 1:17,56. Drugouvrsčena domača ekipa Sloga-Viko je zaostala kar za 5,23 minute, tretja Metaliacommerce iz Zagreba pa za 5,39. Četrti so bili Kranjčani s časom 1:24,29. Največjo pozornost je pritegnila vožnja članov (100 km), saj je bilo pričakovati ogorčen boj med tradicionalnima tekmecema ljubljanskim Rogom, lanskim državnim prvakom, in kranjsko Savo. Vendar pa so Kranjčani (Frelih, Cuderman, Ro-pret, Udovič) progo prevozili v času 2:14,48 in rogovce (Zanoskar, Polončič, Grajzer) prehiteli kar za 6,42 minute. Tretje je bilo moštvo Siporeza iz Pulja s časom 2:22,27. Nedeljsko prvenstvo v posamični vožnji je prineslo vsakemu po malo. Med mlajšimi mladinci, ki so vozili na 60 km dolgi poti, je zmagovalca dal sele sprint Tu je bil najboljši Pavlic (Rog), drugi je bil njegov klubski kolega Kosirnik, tretji Pulek (Lokomotiva-! ugorapid), v istem času kot zmagovalec (1:40,26) pa je pripeljalo v cilj se 45 kolesarjev iz glavne skupine, med njimi 5. Mam, 8. Bogataj, 9. do 48. Tunič, Kavas (vsi Sava), Ankerst, Cotelj, Polajnar in Horvat (vsi Bled). Tudi v skupini starejših mladincev, ki so morali prevoziti 106 km, je bil boj precej izenačen. Tako so v času zmagovalca 2:40,04 prišli v cilj štirje. Državni prvak je postal Cerin« (Astra), drugi je bil Penko (Rog), tretji in četrti pa Povirk in Kastelic (Astra). Najboljši Savčan je bil Mali na 15. do 21. mestu. - Na hipodromu r Lescah je bdu veliku konjeniška dirka, ki si jo j* „J„ okoli 2(HHt obtskovulcet. Nastopih je *il kasačev U vseh slovenskd, konjeniških klubov, dirko /ta so popestriti i nastopom tudi kmečki konji. -Foto: F Perdan Lesce ogledal Lokostrelstvo Le Oblak v Berlin LJUBLJANA - Najboljši jugoslovanski lokostrelci so v Kosezah imeli svojo pregledno tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu v Berlinu. Med vsemi se je v enojni FITI najbolje odrezal član LK Ezoterma Franci Oblak Aci, ki je edini dosegel normo za svetovno prvenstvo. Oblak si je tako s 1232 krogi pristre-Ijal vizo za Berlin. -H- Šah Mladinke končale prvenstvo SRS KRANJ — V prostorih gostinske Sole na Bledu se je končalo letošnje peto slovensko Šahovsko prvenstvo za mladinke. Za ta laskavi šahovski republiški naslov se je to pot potegovalo osemnajst najboljših slovenskih sahistk. Po devetih kolih je nasKov osvojila mlada igralka 2ŠD Maribor Tatjana Kreže, ki je zbrala 6,5 točke. Mihela Novak iz Stožic, lanskoletna prvakinja, pa je bila druga z enakim Številom točk kot prvouvrsčena. Samo prvenstvo je bilo borbeno vseh devet kol, saj je prvakinjo dalo sele zadnje. Gorenjske mladinke so na tem prvenstvu igrale s spremenljivo srečo. Najvišje se je uvrstila Simona Peklaj iz ŠD Kranj, ki je s točko zaostanka za zmagovalko osvojila peto mesto. Prijetno je presenetila Marja Omeji iz ŠO Murka lisec, ki je deveta in s 4,5 točke osvojila drugo šahovsko kategorijo. S. Horvat Zanimiva kasaška dirka LKSCK — Na hipodromu pod Lescami je Konjeniški klub Triglav - Bled pripravil v nedeljo zanimivo kasaško dirko, ki si jo je ogledalo več kot 2000 ljudi. V sedmih dirkah je nastopilo 53 kasačev iz vseh slovenskih klubov ter 6 kmečkih voz. V dirki dvoletnih kasačev je zmagal dr. Ford z voznikom Letnikom iz Maribora, Asper z voznikom Jotetom Hrovatom je bil najhitrejši v drugi dirki za tri do 12-let-ne kasače, tretjo dirko za tri do 5-letne kasače pa je dobil Amaro iz Ljubljane. V prvem teku dirke tri do 12-lrtnih kasačev je zmagala Pina iz Komende, v drugem teku pa je bila najhitrejša Finalistka Dirko so sklenili • tekmovanjem dvovpreg. Najhitrejši kilometrski čaa ata doeegla Ki-ma-Duk i voznikom Janezom Kolariem. V zanimivi dirki kmečkih voz jr zmagal Vin-koMarolt z H leda. I) S Vlado Pečnik, v Varaždinu drugi najboljši med člani. Člani, startni.) jih je 48, so vozili sedem krogov v skupni dolžini 170 km. Našim najboljšim se je poznalo, da po naporni dirki Po Jugoslaviji niso imeli počitka. Tekmovanje je bilo ves čas precej raztrgano. Na koncu tretjega kroga sta pobegnila Čolig in Pečnik, ki sta prednost vse bolj povečevala, zasledovalci pa kot da ju niso jemali resno. Zdržala sta do cilja, kjer je čolig le za dolžino kolesa prehitel Pečnika. Rezultati: 1. Čolig (Metaliacommerce Zagreb) 4:23,41, 2. Pečnik (Sava) isti čas, 3. Borovičanin (Metalac Kraljevo) 4:25,30, 4. Moravec (Sloga-Viko), 5. Rakus (Sava), 6. Novak (Partizan Dol), vsi v času tretjeuvr-sčenega, 8. Udovič, 13. Ropret (oba Sava). Po končanem državnem prvenstvu, ki sta ga spremljala tudi predsednik KZJ Vasilije Morovič in zvezni kapetan Edi Rajkovič, je bila dokončno znana državna članska in mladinska reprezentanca, ki bo od petka do nedelje zastopala Jugoslavijo na balkanskih igrah v Atenah. Za člane bodo vozili Ropret, Frelih, Udovič, Cuderman, Rakus (vsi Sava), Polončič, Grajzer (Rog), Bulic (Siporez). Colig (Metaliacommerce) in Borovičanin (Metalac), v mladinski reprezentanci pa so Čerin, Kastelic, Planin, Povirk (Astra), Pavlic (Metaliacommerce) in Vitasovič (Siporez). H.Jelovčan Nogomet Zanimivo srečanje KRANJ — Prijateljska nogometna tekma Kranj : Osijek 0:5 (0:2), stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 1000, sodnik Kodele (Kranj). s Kranj - Hace (Hafner), Konc, Valant, Kert, Tkalec, Kožar, Belančič, Ocepek, B. Andolsek, Šimnovec, T. Andolsek (igrali so se — Grah, Radosavljevič, Bencina in Kespert). Domače moštvo se je pred številnimi gledalci dobro upiralo prvoligašu iz Osijeka. Le-ta je na pripravah za novo sezono, ki se prične že to soboto in nedeljo, v Kamniku. V dopadljivi igri so bili boljši gostje iz Osijeka, saj imajo v nogah naporen trening. Vendar se reprezentanca Kranja ni ustrašila boljšega nasprotnika. Nasprotno prav nič niso spoštovali gostujočega prvoligaša. Lahko bi iztržili ugodnejši izid, a so njihovi napadalci zapravili nekaj izrednih priložnosti. -dh KOMENTIRAMO Pot drži navzgor KRANJ - Le malo športov je v tako kratkem času doživelo toliko sprememb, kot je bilo to pri nogometu. Selektivni nogomet je počasi prodiral v slovenski prostor in tudi Kranj ni bil izjema. Sedaj se počasi že ugotavljajo rezultati selektivno piramide, ki je zajela ves tekmovalni nogomet v K ranju. Konkretni uspehi ho se začeli kazati v drugem letu, Ae vedno pa drži, da ti uspehi ostajajo trenutnega značaja in se niso povsem plod načrtnega dela, ki ■VOJC učinke pokaže v času prchiida igralca od prve do pete selekcije. Čeprav je bil začetek težak, da so se rczul-tatski neuspehi neug«>dno odražHli v nogometni klimi Kranja, pa sedaj že lahko trdimo, da tudi rezultati že sledijo delo v selekcijah. Letošnji uspehi so znova pokazali, da se delo z nižjimi selekcijami mora obrestovati. Moštvo SŠD Simon Jenko, ki jo sestavljajo igralci drugih selekcij je na državnem prvenstvu dokazala, da prav nič ne zaostaja /a vrstniki, kadetski moštvi sta \ vrhu svojih lig. mladinci bi si / malo sreče lahko uvrstili v super ligo, za konec pa velja omeniti tudi člansko ekipo, ki je osvojila prvo mesto \ zahodni skupini SNI. in če se malo poigramo s primerjavami z vzhodno skupino in prvasko SNI., potem je jasno, da je delitev sedmega mesta \ S|n\ eniji uspeh! Če i"1«1, 'damo selektivni nogomet \ celoti, moramo tskoj tudi kritično oceniti nekatere megove značilnosti. Predvsem je očitno, da je klub so vedno tista Športna institucija, ki zajema določeno skupino ljudi in )c zato iluzorno pričs-kuvati. da ga selekcija kol relativno umetna tvorba \ organizacijskem smislu lahko takoj zamenja. Starostna meja je tudi predmet mnogih pogovorov, potrebno pa je spoznati, da ima en Nam namen: spodbudni delo / mladimi.' Logično je namreč, da je v sedanjem Alpsko smučanje Odličen nastop naših VAL D'ISERE - Naši alpski smučarji so se odlično odrezali na .prvi mednarodni tekmi v veleslalomu »Za veliko poletno nagrado Val d'Ise-ra«. Na tem tekmovanju je nastopilo nad sto alpincev iz Francije, ZRN, Poljske, CSSR in Jugoslavije. Sicer je prvo mesto in nagrado dobil reprezentant ČSSR Bohomil Zeman, toda drugo mesto Bojana K riža j a in tretje Jožeta Kuralta ne zmanjšuje uspeh naših. Skoda je le, da je vodilni iz prve vožnje Boris Strel v drugem nastopu vozil slabše, če ne bi bi bil uspeh popoln. Rezultati — 1. Zeman (CSSR) 3:11,41, 2. Križaj 3:11,92, 3. Kuralt 3:12,58, 4. Strel 3:12,65, 5. Franko (vsi Jugoslavija) 3:12,93, 6. Botto (Francija) 3:14,34. -dh Vizitka za svetovno prvenstvo KRANJ - Pretekli konec tedna je bila v okolici Trsta kolesarska dirka, ki jo je organiziral slovenski klub Domio, poleg Adrie drugi klub, ki neguje ta sport med zamejskimi Slovenci. Dirke, dolge 50 kilometrov (5 krogov), so se udeležili tudi nekateri veterani s Kokrice. V skupini od 35 do 40 let sta odlično vozila jugoslovanski državni prvak Jože Hafner in Brane Dežman, saj sta si v društvu se petih kolesarjev nabrala precejšnjo prednost pred zasledovalci. Zal se je Dežmanu v predzadnjem krogu pokvarilo kolo, tako da je prišel v cilj sele 21., medtem ko je Hafner zdržal do konca in pripeljal na cilj* no črto kot odličen drugi.« • To je le eden od zadnjih uspehov, ki so jih v tej in že prejšnjih tekmovalnih sezonah dosegli kolesarji veterani s Kokrice. Zanimivo je namreč to, da je konkurenca zlasti na tujih dirkah izredno močna. Na teh tekmovanjih niso redki kolesarji, ki so v mlajlih letih sodili v sam vrh mednarodnega kolesarskega sporta. Zato je vsaka boljša uvrstitev kokriskih veteranov na takih tekmovanjih toliko pomembnejša. Veteransko kolesarstvo, ki je pri nas zaživelo sele v zadnjih letih predvsem po za. slugi Kokričanov in dobiva vedno več privržencev, se je že lani začelo oblikovati v dve smeri. Največ veteranov je takih, ki kolesarijo prvenstveno za rekreacijo in jim za tekmovanja ni toliko. Najraje ae udeležujejo raznih maratonov in podobnih »trim« voženj. V drugo skupino pa sodijo nekoliko mlajši kolesarji, od 30 do 40 let, ki želijo doseči več. Tako na primer Brane Dežman redno dvakrat na teden vadi z mladinci Save, ki imajo predpisan dokaj zahteven trening. Takih »fantov« je v Sloveniji in Jugoslaviji ie nekaj. • In zakaj jim torej ne bi dali priložnosti, da se udeležijo svetovnega prvenstva veteranov, ki bo letos septembra v Franciji? Državne ekipe, v katero bi Dežman in Hafner po doseženih uspehih vsekakor sodila, ne bi bilo težko sestaviti. Večje ao težave z denarjem. Zveza niti za vrhunski *port nima dovolj, tekmovalci pa že zdaj morajo nositi precej stroškov sami, če se hočejo udeleževati zahtevnejših dirk. Rešitve v sekciji na Kokrici, za katero vozita Dežman in Hafner, trenutno ne vidijo. Morda pa bi se dalo najti razumevanje v kateri od kranjskih delovnih organizacij? Potrkati pa bi seveda kazalo tudi pri teles-nokulturni skupnosti oziroma zvezi teles-nokulturnih organizacij občine Kranj. H. Jelovčan nogometnem slovenskem trenutku potrebno vzgojiti igralec, da jo »kupovanje« preživelo in, da starostna meja sili k orientaciji na mlade. Največja pomanjkljivost novega vala pa so nedvomno tekmovalni sistemi, ki ne korakajo skladno z drugimi revolucionarnimi .spremembami. Prav tu pa bo potrebno največ storiti, da bodo sistemi stalni in bodo motivirali vse, ki v njih tekmujejo. Slika trenutka nogometa v Kranju ne bi bila popolna brez analize odnosov, ki vladajo v nogometu in okrog njega. Dejstvo je. da je nogomet v primerjavi z ostalimi kvalitetnimi športi močno zaostal predvsem zaradi krize odnosov in dela. Plavanje, košarka, kolesarstvo , in atletika so ga prehiteli in sele načrtno delo v zadnjem času mu zaradi njegove priljubljenosti pri mladih vrača nekdanje pozicije. Občinska nogometna zveza je v sebi združila interese klubov, ki bolj ali manj pomagajo tudi selekcijski piramidi. Prav enotnost in urejeno rekreativno tekmovanje pa daje podlago za nadgradnjo v smislu boljše organizacije, boljših rezultatov in kar je najpomembnejšo, razvoja samoupravnih prvin nase socialistične družbe. Osrednji problem je se vedno osredotočen na dve področji delovanja, lire za pičla materialna sredstva, ki zavirajo hitrejšo pot navzgor, druga plat pa so zastareli in okosteneli odnosi med določenimi ljudmi in skupinami, ki so uvira sodelovanju in dogovarjanju. Kes je. da so tudi na tom področju prizadevanja že odražaj«« v stvarnosti, prihodnost P« mora prinesti enotnost tudi v vsem gorenjskem prostoru. I'ot kranjskega nogometa nedvomno drži navzgor. O tem pričajo nogometni krožki po šolah, trenerji-entuziasti in celotna kranjska nogometna javnost, ki počasi sprejema nov val v nogometu. |»rav nogometna baza pa znova in znova dokazuje, da jo pravilo »Vsi za onega, eden za vso« našlo plodna tla tudi v kranjskem nogometu. M.s »bi. . 10. JULIJA 1979 13.STRAN G LAS Fesreča helikopterja na Krvavcu ,avec — V petek so se na r-cu zbrali gorski reševaici-le-ki so v skladu z zahtevami uprave za civilno zračno obnavljali znanja. Z vajami .aljevali tudi v soboto. V enem poskusov, nekaj minut pred „o, so v helikopter YU HBL AB jett ranger sedli pilot Andrej olšek, zraven njega Volodja ev, zadaj pa gorski reševalec ■ci Ekar in mehanik Emil Ste-JC. Helikopter je hotel poleteti v i zavoj proti dolini, takrat pa se je eznanega vzroka zasekala elisa v in odletela nekaj deset metrov i v nesreči je bil hudo ranien Volodja Tkačev iz Ljubljane, za njegovo življenje so se takoj začeli boriti navzoči tečajniki. Vsaki vaji so namreč prisostvovali tudi trije zdravniki — gorski reševalci. Cez slabih deset minut je z vaje na Ledinah priletel po ponesrečenca drugi helikopter in ga odpeljal v Klinični center v Ljubljano. Na Krvavec je v nedeljo že prispela komisija zvezne uprave za civilno zračno plovbo, na kraj nesreče pa so prihiteli tudi člani komisije UJV Kranj, preiskovalni in javni tožilec. Vzroke nesreče se raziskujejo. _ y petek, soboto in nedeljo je na Krvavcu potekal tečaj za gorske xyr^ ietalce. Na njem so izpopolnili svoje znanje in dokazati, da so h da iim zvezna uprava za civilno zračno plovbo podaljša licenco j1' igtalcev. Na Krvavcu so se zbrali reševalci iz Rateč, Kranjske %M Istrane, Tržiča, Kamnika, Kranja, Ljubljane in Celja. Na sliki: ''ter RSNZ na Krvavcu s tečajniki nekaj ur pred nesrečo. — Foto: F. zvoj vse bolj ogroža divjad lovska družina Šenčur razvila svoj prapor in po-zstila 30-letnico ustanovitve — Slavnostni go-vrnik Franc Štefe-Miško: »Varstvo divjadi ni le \qloga lovskih organizaciji« - Šenčurska dru-$na ima 3011 hektarov lovišča in okrog 60 lovcev — Upadanje števila male divjadi kil___ Lovska družina Šenčur iSKf ustanovljena skupaj z vog-J± družino že leta 194«. Njun, Si sta obsegali področje med ^bregom Kokre in Save pa vse i £ Velesovega, Cerkelj in , a i trmaine Obema dru-ZT* Se odvzel, najbo-5« denoViMa, zato so se združili J Ankraj Kokre v obsežno &Cd»Sino Kranj, ki pa je 1954. - «Hla v tri manjše družine: iX5! Storžič in Šenčur. Danes * /turška lovska organizacija h fte"čur8nIa8elji 3011 hektarov JpaJ Z okrog 60 lovcev. Letno - ^lizu 2000 prostovoljnih ur, -tarih milijonov pa porabijo -Jh-vo divjadi in krme. Skrbijo "za spominsko obeležje padlim iJ«v gozdu na Miljah. S,^*ki lovci so 30-letnico svoje ; Wurski jo> nekaj zamude. *ihne Pj*zn°; eden najstarejših 'tem *° ,^vrev in soustanovi- ^""^♦ine Šušteršič z lovskim W družne * slovesno. S°m govoril starešina družine ,je ftefe Mi«ko. Poudaril je. da S Z8.a bogastva in zdravega člo-?VT,eg okolja ni in ne more biti le u0veg* odgovornost lovskih dru-l£«eč vseh kmetijskih in \ organizacij, samouprav- ?dar8k ««ih skupnosti, krajevnih ■i interesnin^.^ ^^nih kmeto- Pnostii i ljubiteljev narave. «ev in vse» j loviAcu ugotav-.V te"č%9e(]e upadanje števila *mo vse j 9iavnostni go- ^.dSJfukajtajih polj je že skoraj ? ^nila prepelica in jerebica, i?*"' tud*j zajcev in fazanov. - maniX iskati v vse večji ur->ke r.r^mtvi cestnega omrež-'lizacij«. "dnje v vse intenzivnejši \k ne naZ*tiiikih površin. Z večjo ^*vi ,k^čmh sredstev in polin-?rab°i, m načinom pridelovanja ^trijski"1 rldelkov se ruši biološko fetijskiH Pr naravi H tem pa se S^-^vljenjski pogoji tudi za to Vdivi^ff'* razmere pri smjadi. iWnfJ*Jncuraki lovci kmalu h bodo *?» ftteVllo spremem-b^*Lntiu Nadaljnji ukrepi za F*°K divjad. P« *> »*hk° V»^V /£ iih bodo načrtovali in izvajali vsi, ki »gospodarijo« s šenčurskim loviščem: KŽK Kranj, Kmetijska zadruga Cerklje — enota Šenčur, Gozdno gospodarstvo Kranj, krajevne skupnosti, lovci in kmetovalci. Šenčurski lovci so na sobotnem srečanju prijateljev zelene bratovščine, lovcev sosednjih in bližnjih lovskih družin, kmetovalcev, gozdarjev in predstavnikov krajevnih skupnosti z območja šenčurskega lovišča v prijetnem gozdičku pri lovski koči v Hrastjah razvili tudi svoj prapor. »Želim, da bi se ob praporu zbirali pravi ljubitelji narave in divjadi. V to skorajda ne dvomim, saj je lovska družina Šenčur že doslej vzgajala lovce, ki so ponos družbi,« je ob zaključku dejal Ivan Cvar, predsednik skupščine Zveze lovskih družin Gorenjske, ki je bila tudi pokrovitelj sobotnega slavja. Na svečanosti so podelili tudi priznanje Lovske družine Šenčur in Lovske zveze Slovenije. Obenem so proslavili letošnje jubileje — 60-let-nico KPJ, SKOJ, delavskih sindikatov in naprednega ženskega gibanja. CZ. NESREČE NESREČA ZARADI NENADNE SLABOSTI Šenčur — V petek ob 11.30 se je na regionalni cesti Kranj —Mengeš, nedaleč od odcepa za Šenčur, pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Ivica Pajer (roj. 1924) iz Kranja je na ravnem delu ceste zaradi nenadne slabosti zapeljala s cestišča, kjer jo je začelo zanašati. Avtomobil se je prevrnil in drsel po travniku še 20 metrov. Voznica Pajerjeva je bila v nesreči lažje ranjena. Zdravniško pomoč so ji nudili v ZD Kranj in v ljubljanskem Kliničnem centru. NEPRIMERNA HITROST Trežič — V soboto ob 0.05 se je na magistralni cesti zunaj naselja v Tržiču pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Agan Vukelič (roj. 1950) iz Tržiča je vozil iz smeri Ljubelja proti Tržiču. Pri osnovni šoli Heroja Graj ze rja ga je v predoru začelo zanašati, drsel je 24 metrov ob pločnikovem robniku, trčil v prometni znak in se po 33 metrih prevračanja ustavil. Voznik ni bil privezan z varnostnim pasom in je v nesreči dobil hujše telesne poškodbe. Prepeljali so ga v Klinični center v Ljubljano. NEPREVIDNOST OTROKA Lipce — Nedeljski nesreči ob 14.05 v naselju Lipce je botrovala nepazljivost otroka. Voznik osebnega avtomobila Mitja Resman (roj. 1958) z Jesenic je peljal iz smeri Blejska Dobrava po naselju Lipce proti Jesenicam. Pri hiši številka 16 je zapeljal s stranske ceste na prednostno, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, kolesar Darko Gregori iz Lipce. Voznik Resman je otroka zadel s prednjim delom vozila. S hujšimi poškodbami so ga prepeljali v jeseniško bolnico. CZ. Delovna nezgoda Tržič — V četrtek okrog 21. ure se je v tovarni Zlit v Tržiču - TOZD Lesna predelava pripetila delovna nezgoda. Milivoj Milovanovič (roj. 1956) iz Tržiča je delal na krožni žagi za rezanje lesa. Stikalo, s katerim poženejo delavci žago, bi moralo biti oddaljeno od nje dva metra, vendar so ga delavci premaknili bliže. Milovanovič je v kritičnem trenutku namestil na stroj 4 metre dolg debel kos lesa in od njega odrezal dva centimetra. Ko je hotel ta del odstraniti, sa je nerodno nagnil naprej in z nogo stopil na stikalo. Zaga mu je odrezala levo roko in prepeljali so ga v Klinični center v Ljubljano. Našli utopljenko Spodna Radovna — Miličniki postaje Bled so sporočili, da so našli v potoku Radovna utopljeno Urevc-Por Frančiško (roj. 1916) iz Spodnje Radovne. Komisija, ki je odšla na kraj nesreče, vzrok nesreče še raziskuje. Ogenj na kozolcu Drulovka — V petek ob 9. uri je nastal požar na kozolcu last Jožeta Fajfarja iz Dru lovke. Zgorelo je 8 oken žita, 4 okna pa so povsem uničena. Domnevajo, da so požar zanetili otroci. Ognjene zublje so zadušili domačini in poklicni gasilci iz Kranja. Škode je za okoli 30 tisoč dinarjev. •Cerklje — V nedeljo popoldne nekaj minut pred 15. uro je divjalo v vaseh pod Krvavcem neurje s točo in najbolj prizadelo krajevne skupnosti Grad, Poženik, Velesovo ter delno Cerklje. Toča, ki je padala okrog 15 minut, je najbolj prizadela vasi Velesovo, Češnjevek, Dvorje, Grad, Pšato, Poženik in delno Cerklje, je najbolj uničila povrtnino, sadje ter kmetijske pridelke: koruzo, krompir in pšenico, ki jo je preje prizadela tudi suša. Toče je bilo ponekod tudi več kot 30 cm ter je ostala še v poznih večernih urah. V vaseh Ambrož pod Krvavcem in Stiska vas jo je bilo 5 cm na debelo ter je tudi naredila škodo kmetijskim pridelkom. Omenimo naj še, da je takšno neurje divjalo pod Krvavcem tudi lansko leto in sicer 13. julija ter naredilo takrat še mnogo večjo škodo. Besedilo in foto: J. Kuhar Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC ZUPAN strojnik parnih turbin v Tekstilindusu Do pogreba, ki bo v sredo, 11. julija 1979, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju, leži v hiši žalosti v Šenčurju, Gasilska cesta 8 Žalujoči: žena Pavla, hčerka Slavka z družino, hčerka Darinka in ostalo sorodstvo Šenčur, 9. julija 1979 Prapor je razvil najstarejši (Mtn Lovske družine Šenčur Franc Sekne. — Foto: F. Perila n Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL KRANJ objavlja naslednja prosta dela in delovne naloge: GOSPODARSKA PRIPRAVA PROIZVODNJE 1. VODJE ODDELKA ZA KALKULACIJE Zahtevani pogoji: — visoka šolska izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj 2. SAMOSTOJNI PLANER II Zahtevani pogoji: — srednja šolska izobrazba ekonomske, strojne ali elektrotehnične smeri, — 3 leta delovnih izkušenj TEHNIČNI RAZVOJ 3. 2 OPERATERJA SISTEMA I Zahtevani pogoji: N — srednja šolska izobrazba elektrotehnične smeri ali triletna poklicna šola elektro smeri, — 1-letne delovne izkušnje TEHNOLOŠKA PRIPRAVA PROIZVODNJE 4. ORODJAR SPECIALIST Zahtevani pogoji: — triletna poklicna šola, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj PROIZVODNJA 5. 2 MOJSTRA 1 Zahtevani pogoji: — srednja šolska izobrazba strojne smeri (4 letna). — 5-letne delovne izkušnje 6. MOJSTER I Zahtevani pogoji: — srednja šolska izobrazba kemijske smeri. — 5-letne delovne izkušnje 7 5 DELAVK V MONTAŽI ELEKTRONSKIH ENOT Zahtevani pogoji: — popolna osnovna šola, — uspešno opravljen preskus ročnih spretnosti in ostrine vida. H. VECCISTILK Za vsa objavljena dela in naloge je določena 3-niesečna poskusna doba. Kandidati lahko dobijo dodatne informacije o objavljenih delih v TOZD ATC. telefon 22-221, interna št. 29-59 ali v kadrovski službi. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA žaleč SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL je industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanja in izredno trajnost. Okrogli prasak, notranja samotna cev in vačslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema. - okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažja čiščenje - notranja iamotna cav je: ognjeobstojna, klslinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperatura in ima zadostno trdnost tudi za viaoka dimnika - Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dilatlranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, vlaoko trajnost, enostavno montažo. ŠIROKO PODROČJE UPORABE SCHIEDEL-YU- dimniki sa uporabljajo za vaa vrsta goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razna moči kotlov od 5000 kcal/h pa do 8.000.000 kcai/h. Dimniki 0 13,5,016 in 0 20 aa uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih atažah, kar predstavlja vallka ekonomske prednosti. Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 telex 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Zaradi vse hitrejšega razvoja delovne organizacije KLADIVAR 64226 2IRI YUGOSLAV1A TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO vabimo k sodelovanju večje število novih sodelavcev za opravljanje objavljenih delovnih nalog. Sodelavcem, ki se bodo odločili za sodelovanje in sklenitev delovnega razmerja z delavci delovne organizacije KLADIVAR Žiri, so omogočene dobre avtobusne zveze in dobri delovni pogoji. Na osnovi potreb gospodarskega načrta in skladno s kadrovskim načrtom ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE ORGANIZACIJE KLADIVAR ZlRI objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 1 (enega) SAMOSTOJNEGA KONSTRUKT K RJA (samostojni razvoj hidravličnih komponent in sistemov) Pogoj: - visoka strokovna izobrazba strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj. 2. 1 (enega) KONSTRUKTE RJA I (konstruiranje hidravličnih komponent in sistemov) Pogoj: višja šola strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. 3. 1 (enega) KONSTRUKTERJAII (konstruiranje elementov hidravličnih komponent) Pogoj: - srednja strokovna izobrazba tehnične smeri in 1 leto delovnih izkušenj. 4 1 (enega) TEHNIČNEGA RISARJA Pogoj: - poklicna sola ali tečaj za tehničnega risarja in 6 mesecev delovnih izkušenj. 5 2 (dveh) STRUGARJEV (za delo na univerzalnih stružnicah) Pogoj: — končana poklicna šola za strugarje in 1 leto delovnih izkušenj. H 1 (enega) ORODJARJA (ročna in atrojna izdelava priprav in orodij) Pogoj: — končana poklicna šola za orodjarje in 1 leto delovnih izkušenj. 7 1 (enega) MONTERJA SERVISERJA (montaža in aerviairanje hidravličnih komponent, sistemov in strojev.) Pogoj: — končana poklicna šola za strojne ključavničarje in 2 leti delovnih izkušenj. H 1 (enega) MONTERJA - J UST K RJA (končna montaža, nastavitev in preizkus izdelkov vibro-tehnike — vibracijskih dodajalnikov). Pogoj: — končana poklicna šola za strojne ključavničarje in 2 leti delovnih izkušenj. 9 2 (dveh) VRTALCEV (delo na vrtalnih strojih) Pogoj: — končana osnovna šola in A mesece delovnih izkušenj. K) 1 (enega) SKLADIŠČNIKA POLIZDELKOV Pogoj: — končana poklicna šola kovinarske strok«- in 2 leti delovnih izkušenj. Delovne naloge pod točkami 1, 2. I. -I so v razvojnem oddelku v Škotji Loki, Kidričeva 22 Prijave z dokazili U izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor 15 dni p<> objavi. Izbira kandidatov bo opravljena v 30 dneh po preteku objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. vinoprodukt Prodajni center Ljubljana, Titova 64 AVTO- PREVOZNIKI! Lastniki tovornjakov 2 — 5 ton, zglasite se čimprej na razgovore v zvezi s prevozi blaga po Sloveniji. telefon: 321-387 Delavska univerza Tomo Brejc Kranj objavlja proste naloge in opravila tiskarja za offset tisk Pogoji za prevzem nalog in opravil: — dokončana poklicna šola grafične stroke ali priučen tiskarski delavec z dveletnimi delovnimi izkušnjami. Prijave sprejemamo v petnajstih dneh od dneva objave. Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Davorin Jenko Cerklje ponovno objavlja proata dela in naloge ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA z ustrezno izobrazbo m delov umu izkušnjami: polovični rit" lovni ras — nedoločen čas Nastop dela takoj. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Naše letne halje in obleke za vroče dneve poletja KOVIN Kovinsko podjetje Jesenice p.o. razpisuje naslednja dela oziroma naloge 1. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA (ni reelekcija) Pogoja: — višja šola ekonomsko-komercialne ali organizacijsko-tehnične smeri — 4 leta delovnih izkušenj pri vodstvenih delovnih nalogah 2. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA (ni reelekcija) Pogoja: — najmanj srednja tehniška šola strojne ali metalurške smeri — 4 leta delovnih izkušenj pri vodstvenih delovnih nalogah Ker imata delavca, ki opravljata razpisana dela oziroma naloge posebna pooblastila in odgovornosti, zahtevamo poleg delovne zmožnosti tudi ustrezne moralnopolitične vrline, ki se odražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter v sposobnosti do dela in do delovnih ljudi ter v osebni poštenosti. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratek opis dosedanjega dela v tajništvo OZD Kovin Jesenice najkasneje v 20 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili o izidu izbire najkasneje v 15 dneh po seji delavskega sveta, na kateri bo dokončno odločeno o izbiri kandidatov. TURIST PROGRES INŽENIRING n. sub. o. TOZD ENGINEERING b. o. RADOVLJICA, Gorenjska cesta 26 objavlja po sklepu zbora delavcev dela in naloge: administratorja Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati se naslednje pogoje: — administrativna ali ekonomska srednja šola — praksa zaželena Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene prijave sprejema zbor delavcev TURIST PROGRES INŽENIRING - TOZD ENGINEERING, RADOVLJICA, Gorenjska cesta 26, osem dni po objavi. l F« *vi 4n /D050X \ v vseh prodajalnah ALPINA v Ajdovščini. Celju. Logatcu. Domžalah. Idriji, na Jesenicah, v Kranjski gori. Kranju. Ljubljani. Mariboru. Mežici. Murski Soboti. Novi Gorici, Novem mestu. Ptuju. Skofji Loki. Šentvidu. Trbovljah, Velenju in Žireh PRIČAKUJE VAS m ■ i i i 1 i l h 9 ;, 10. JULIJA 1979 telefon 23-341 /PRODAM Prodam rabljen GRADBENI iS, betonsko ŽELEZO in FIAT 8». Kuralt, Sp. Gorje, tel. 77-636 5248 Prodam OTROŠKO POSTEUI- 0 z jogijem in RADIATORJE AR *mic, dimenzij: 900/78-54, 600/78-X 600/78-38 in 600/78-44 členov, dinškova 22, Kranj 5354 Prodam pet mesecev brejo KRA- 1 Pibernik Milka, Križ 9, 61218 -omenda 5355 Prodam MLADIĆE, nemške ov-tn[e, z rodovnikom. Žeje 5, Duplje 5356 Prodam dvoredni IZRUVAĆ jmpirja (Polak). Žeje 6, Duplje i 5357 'Prodam KRAVO s prvim teletom \tinec 1, Preddvor 5358 Ugodno prodam registriran gliser HOLIDEJ. Avtokleparstvo, Štular \ojz, Britof 15 5359 {Prodam dobro ohranjen barvni "ELEVIZOR. Stular Vlasta, Britof 19S Poženik KC™rkfje » ic odbt) l>,. .____1-1 ____ J. f. 15 Prodam nov 70-litrski HLADILNIK gorenje. Zapuže 2, Begunje 5361 {Prodam nov KAVC. Ogled vsak "i. Feratovič Hako, Gosposvetska Kranj 5362 Prodam VZMETNICO jogi (190 '50). Informacije po telefonu 23-895 5363 Prodam TRAKTOR, znamke DS, 30 KM z enobrazdnim plugom nov 22-colski KOMAT. Jože Prodam ZASTAVO 101. Hovnik, Nazorjeva 4, Kranj (Kanarček) Prodam AUDI 60, letnik 1970, ter dele za FIAT 850. Britof 187, telefon 23-816 5382 Prodam STROJ za NSU 1200. Telefon 21-896 5383 Prodam Sest let star OPEL KADET, prevoženih 60.000 km. Nikolič Lazo, Kranjska c. 29, Šenčur 5384 Prodam PONY EXPRESS. Stare-tova 25, Cirče, K ranj 5385 Prodam PEUGEOT 404 in ZASTAVO 750. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure na naslov: Maistrov trg 6, Kranj 5386 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, s parno Številko, obnovljen. PolovSnik, Cankarjeva 23, Radovljica 5387 Prodam dobro ohranjen MOPED TOMOS na tri prestave. Planina 67, Kranj 5388 Prodam FIAT 750, letnik 1970. Senično 17 5389 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971. Informacije telefon 22-707 popoldan 5390 Kupim STROJ za fiat 750, letnik 1974, lahko samo blok. Poženik 14, Cerklje 5391 Ugodno prodam AMI 6, letnik 5392 5364 Po ugodni ceni prodam ŠKODO 1000 MB. Zglasite se na naslov: Baj-želj, Drulovka 19, Kranj 5393 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1972, in FORD 17 M letnik 1966. Pagon, Moste 27/a pri Žirovnici Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1970. Informacije po telefonu 50-094 Prodam OPEL KADET karavan. Potočnik, Jelovška 10, Bled 5396 Prodam TAM 110, letnik 1976 ali zamenjam za manjSega. Naslov v oglasnem oddelku 5408 Prodam zelo dobro ohranjen KOMBI zastava. Informacije po 10-062, Slatnj Kranj 5412 Prodam RENAULT 8, razstavljen, po delih. Informacije telefon 74-218 5413 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1975, registriranega do julija 1980. Gosposvetska 13, stanovanje 20, tel.: 22-366 vsak dan po 17. uri 5415 Prodam FIAT 750 L, letnik 1973. KoloSa Emil, Janeza Puharja 10, Planina, Kranj 5414 ZAPOSLITVE w nuv ^.^ <~^«^.w - - ~.....-. $lar, Stara Fužina 200, Bohinj Prodam dva KAVČA, OMARO ?VMJ?n ,J?stf,Ya- Informacije po i FOTELJE in MIZICO, vse dobro KlL; ' 8,atnar' Podreča 87, ranjeno. Ogled je možen vsak dan ' ehovljah 3 pri Predosljah 5365 odam šest tednov stare PI-NCE »brojlarje«, primerne za stanje, cena 35 din. Stanonik, 9, Škofja Loka 5366 rodam namizni električni TALNI STROJ (13 mm). Škof->ška 31/a, Kranj 5367 Prodam rabljen dvobrazdni tAKTORSKI PLUG. Kokalj, Zg. 4ša 3, Selca 5368 Prodam tri leta staro, malo rab-ieno odlično ohranjeno termoaku-ijsko PEĆ AEG, 4 kVV, cena rJQ0 din. Rihtaršič Milan, Šem-*trska ul. 43, Kranj (Stražišče), teflon 21-502 5369 Prodam dve leti star, brezhiben, irvni TELEVIZOR PANORAMA Ontreai. Gorenjesavska 28, Kranj 5370 rodam dve KRAVI tik pred te-ijo Praprotna Polica 4, Cerklje i ' " 5371 hodam STRUŽNICO maksimat No P MENTOR. Naslov v oglasna oddelku 5409 Skrbnemu gospodarju oddam tri ^ece starega PSA ovčarja. Vrbnje ^Radovljica 5410 Jam popolnoma nov šotor za 4 Telefon: 24-312 KUPIM Kupim 1300 kosov OPEKE * blok. r Vrtač Takoj sprejmem dva vajenca za uk v splošnem KLEPARSTVU. Zaslužek dober, poklic iskan. Markič Franc, Partizanska 14, Kranj 5238 Nujno iščeva starejšo žensko, ki bi varovala dva otroka na najinem domu. Oglasi naj se vsak dan od 16. ure dalje. Ivankovič, Moše Pijade 9/2 STANOVANJA — mo- lim, lOuV IVlrovsT ^ - i blok. Lahko je tudi večja ko-Vrtač Marjan, Golnik 44 Golnik VOZILA ^ Prodam karamboliran' OPEL KA-tt IIOO, letnik 1969/70, v voznem **nju. Murnik, Velesovo 21, Cerklje 5373 Po delih prodam ZASTAVO 101, tfjik 197** (motor, menjalnik, vo- \\ Ogled popoldne savska c 43/d, K Prndam KOMBI zastava 1300 TR Cm letnik 1973, nosilnost 1,3 t. '^."l^^va 5. tel.: 26-121 5375 [ran), tel 27-828 5374 Na Planini zamenjam enosobno STANOVANJE v četrtem nadstropju za enakovredno v prvem nadstropju. Telefon 25-436 5397 V Kranju oddam večjo SOBO. Bele, Partizanska 5/a, Bled 5398 Dvo in pol sobno STANOVANJE, kompletno opremljeno, s telefonom in centralnim ogrevanjem v Kranju, oddam. Šifra: Predplačilo 1 leto - 5399 SOBO na Jesenicah, s posebnim vhodom, ha lepem in mirnem kraju, oddam samski osebi. Ponudbe pošljite pod: Takoj 5400 V Cervarju oddam STANOVANJE s petimi ležišči do 20. julija ali v drugi polovici avgusta. Informacije po tel.: 47-118 5401 Mlad par, brez otrok, išče sobo, GARSONJERO ali starejšo HlSO v najem na Gorenjskem, najraje v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku ali tel.: 77-974 dopoldan Študent išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod: Poletje 5411 POSESTI HBi Stošičeva 5, tel.: 26 lam MOPED 14 TLS, letnik n dele za FIAT 750. Guzelj Harbara 7, Škofja Loka 5376 * ft 4 I U j.i.lutf.i -tli dh rlelili Prodam in dele Lj^ji-DHin < , Krn^ij"------ ------- ftnHAm AMI 8, celega ali po delih, ^fnii desn. blatnik za Z-750. berger, Sutna 78, Zabnica »prednji m ZASTAVO »nji vzame 750 ali ŠKODO. 5377 Voda" 1300, letnik .u v račun vnaiiiv... VtAVO 750 ali ŠKODO. Pivk Van Gabrk 3, Škofja Loka 5378 rodam FIAT 1300, letnik 1971. ijz Arh, St. Fužina 201, Bohinj rodam PRIKOLICO za osebni Uobruša 15, Vodice nad Ljub- S Prodam dobro vzdrževano dvosta-novanjsko HIŠO z vrtom in garažo v neposredni bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 540.j Prodam takoj vseljivo STANOVANJE v Ljubljanski 6, Kranj Arsič, Ljubljanska 6, Kranj 5404 OSTALO Ulica MoA«- . /sp Glaa, Kranj, t *d«J» c , stavek: TK Gorenjski »iiadej« V ,.Bk. zdruleno podjetji' lefo ure«* ogl* on,:i,*in uprava 23-34 1, urecmi-^^«36 novinarji 21-880 rnalo-o 21 in narocniiki oddelek '«"n' Naročnina: letna 32» din, ,,341- "L. din, cena m 1 Atevilko Jolletn«i "J din(|rjev. _ OproAce-v ko'P°rr7„e«a davka po pnatojnem Izjavljam, da so besede, ki sem jih izrekla o Radotu Stranjančeviču, Ul. XXXI. divizije 50, Kranj, neresnične. Jelica Milojevič. Šorlijeva 4, Kranj 5406 V petek, 29.6. 1979, med 23. in 24. uro mi je bilo odpeljano motorno kolo TOMOS APN - 4 S v Olševku. št. 0955-79. zelene barve. Prosim osebo, naj mi moped vrne. Opozarjam vsakogar pred nakupom. Smolej Vojko, Preddvor 9 5407 OBVESTILA Za INŠTRUKTORJE A, B. C in D kategorije voznika motornih vozil, ki bodo konec leta opravljali izpit iz cestno prometnih predpisov za podaljšanje inštruktorskega dovoljenja za naslednja tri leta, bo priredilo Združenje šoferjev in avto-mehanikov iz Tržiča v mesecu septembru tečaj iz cestno prometnih predpisov. Tečaj bo ob petkih in sobotah od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 8. do 11. ure. Tudi poklicni vozniki C kategorije, ki imajo pogoje in bi radi položili izpit za D kategorijo (avtobuse), se lahko na ta tečaj prijavijo; morajo pa dobiti zdravniško spričevalo, kar je obvezno pri praktični vožnji. SERVIS za čiščenje tapisoma, itisona s sodobnimi sredstvi in popolno garancijo izvršuje usluge po Gorenjski, tudi v družbenem sektorju. Zaupajte nam! Kličite po telefonu 22-043 od 14. do 20. ure 5039 Vse informacije daje in prijave sprejema tajnik in vodja tega tečaja Jože Goričan, Ročevnica 35, 64290 Tržič 5335 15.STRAN GLA Triglav konfekcija p. o. Kram. Savska *v %a .ranj, Savska c. 34 sprejme za šolsko leto 1979/80 v učno razmerje Ae: 4 UČENCE ZA IZUCITEV POKLICA ŠIVILJE 1 UČENCA ZA IZUCITEV POKLICA PRODAJALEC 1 UČENCA ZA POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE ŠIVALNIH STROJEV Od učencev se zahteva, da imajo dokončano osemletno osnovno šolo in da so zdravstveno sposobni za opravljanje poklica. Prijave sprejema Triglav konfekcija Kranj, Savska c. 34 do 30. 7. 1979. Učence bomo povabili na razgovor, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil FRANC FLORJANČIČ upokojenec Pogreb bo v torek, 10. julija 1979 ob 16.30 na pokopališče v Bitnjah Žalujoča žena in sinova z družinama! V SPOMIN Poteklo je drugo žalostno leto, odkar si sredi dela in načrtov za vedno odšel od nas, ti naš nepozabni mož in očka JANEZ PINTAR Čeprav te ni več med nami, si v naših srcih še vedno tak kot si bil: dober, delaven, pošten. Na vsakem koraku slišimo tvoj glas, in ko bi te najbolj potrebovali, te še vedno pokličemo, a ti nas ne slišiš. Rana pa je tako globoka, da je tudi čas ne bo zacelil. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče ter vsem, ki ste ohranili v svojih srcih spomin nanj. Neutolažljiva žena z otroki! Martinj vrh, 10. julija 1979 ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani izgubi našega dragega sina in bratca SLAVKA GOLUBA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu tovarne Zvezda in kolektivu K2K — komercialni servis ter vsem ostalim za izkazano pomoč, izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi! Kranj, 5. julija 1979 ZAHVALA Idealu letanja, kateremu je posvetil svojo mladost, je pot brez povratka pretrgala vse njegove nadaljne upe in želje, ko so se tako kruto in nečloveško izpolnili večni zakoni življenja, je ostala huda bolečina . . Vsem. ki ste spremili našega dragega JOŽA NASTRANA v tako velikem številu v prerani grob, mu darovali cvetje, sočustvovali z nami v naši neizmerni bolečini, nam izrekli sožalje. naša iskrena zahvala. ' Posebno se zahvaljujemo prijateljem, znancem in sosedom. Najlepša hvala članom klubov letenja: Let Škofja Loka, Delta Ljubljana in Posočje, DO Iskra Železniki, njegovim sodelavcem iz orodjarne, pevcem. Niko Železniki, ABC Škofja Loka, organizacijskemu odboru prireditve Most na Soči. Delavski univerzi Škofja Loka, Marijinim in Jožetovim sošolkam in sošolcem, govornikom za tople poslovilne besede in gospodu župniku za obred. Ljubili smo ga in v naših srcih je zapustil prelepe spomine, ki jih bomo ohranili do konca naših dni. Žalujoči: žena Marija, hčerka Karmen, sin Klemen, ata Jože. mama Miti, sestra Mojca, brat Igor in vsi njegovi Selca, 6. julija 1979 S cesto v vasi tudi napredek (Nadaljevanje s 1. strani) nove asfaltne plasti je osem centimetrov, ponekod pa zaradi izravnave vozišča tudi čez trideset centimetrov. Cestarji so asfaltbetonsko plast polagali v celotni širini naenkrat, tako da je bila cesta v tistih dneh zaprta za ves promet. Cestna operativa se je tudi tokrat izkazala. Z najsodobnejšim fini-šerjem zahodnomeškega proizvajalca VOgele so hidravlično regulirali širino cestišča in s tem so se izognili, kot pravijo cestarji, »asfaltnim šivom«. Zmogljivost stroja je 1500 kubičnih metrov na dan. Na jezerski cesti so uporabljali tudi gumivaler, ki je kljub določenim pomislekom v preteklosti nepogrešljiv del sodobne tovrstne cestne mehanizacije. Stroji Cestnega podjetja Kranj bodo ob koncu tedna že zapustili cesto Preddvor —Jezerski vrh, na njej pa bosta kljub temu še vedno ostala dva »zamaška«. Kmalu bodo namreč pričeli z gradnjo novega mostu čez Vobenco. Prejšnjega so podivjane hudourniške vode ob neurjih vedno zasule zaradi premajhne prepustnosti. Hkrati bo Vodno gospodarstvo Kranj uredilo obrežno zavarovanje. Drugi »zamašek« je na odseku Jezersko —Jezerski vrh, kjer je plaz konec januarja odnesel levo stran cestišča. Področje še naprej drsi, zato projektant Geološki zavod iz Ljubljane skupaj s kranjskim Gradbincem sproti ugotavlja najboljši način sanacije. Zaradi odtrganega cestišča je promet mogoč le za osebna vozila. C. Zaplotnik Ze prve dni, ko cesta niti še ni gotova, je na Jezerskem opoziti gostejši promet — Vse slike F. Perdan Zanimivo je, kako delajo števce »Dan odprtih vrat« postaja v Iskri tradicionalen. Vsako teto namreč v tej tovarni za nekaj ur odpro vrata za obiskovalce, ki si želijo ogledati proizvodnjo. Veliko ljudi se je zbralo pred vhodi v tovarne že pred deseto, potem pa so prihajali vse dopoldne. Nekaj smo jih povprašali, zakaj so se odločili za obisk in kaj jih je najbolj pritegnilo. Angela Škofic z Mlake: »Dva sinova in snaha delajo v Iskri, zato sem prišla. Nisem si pa predstavljala, da je tovarna tako velika. Letos sem si ogledala »stari del« Iskre, drugo leto pa bi rada Sla še na Lahore, kjer delajo telefonske centrale in računalnike« Franci Plevelj, 12 let iz Velesovega: Na vrsti so gostinci Modernizacija ceste Preddvor — Zgornje Jezersko je uspeh tako za Cestno podjetje Kranj, še bolj pa se sodobne cestne povezave z dolino veselijo ljudje, ki tod živijo. Prometna žila je velikega pomena tudi za gospodarski in turistični razvoj onstran jugoslovanske meje, in hkrati tudi žila, po kateri se bo »pretakalo« slovensko —koroško sodelovanje. Ljudje zatrjujejo, da bo cesta prinesla v vasi tudi napredek. doslej vedno obšel naše vasi. Prenovljena cesta bo prinesla živahnejše življenje tudi v obmejne kraje. Mladi bodo raje ostajali doma. Naša prihodnost pa je turizem. Slaba in kot bohinjski sir luknjasta cesta je odvračala domače in tuje turiste. Vsako zimo je bilo cestišče zaradi zmrzli uničeno, flikali smo iz leta v leto, a v tem rešitve ni bilo. Treba je bilo nekaj ukreniti. Krajani so zadovoljni. Da se le dela. Poglejte delavce z Jezerskega, kako brez negodovanja sprejemajo cestno zaporo in brez godrnjanja prestopajo iz avtobusa na avtobus! (Ura je bila namreč nekaj čez tri in iz Kranja sta ravno pripeljala »delavska«. — op. CZ.) Anton Stirn je pri Cestnem podjetju Kranj zaposl« n že šestnajst let na delovnem mestu strojnika. Kot finišer upravlja najsodobnejši »asfaltni stroj« in bo tako na najbolj neposreden način prispeval k lepši cesti do svoje vasi. Doma je namreč z Zgornjega Jezerskega. Za nekaj minut smo ga »zvabili« s finišerja. Kaj pomeni urejena cesta za kraje ob Kokri, smo ga povprašali. »Zdi se mi. kot da je napredek DEŽURNI NOVINAR gostinski promet v slovenskem hotelu Obir, saj je promet od januarja zaprt za težka vozila in avtobuse. Mejni prehod Jezerski vrh bi morali odpreti za tovornjake vsaj od začetka obratovanja tovarne celuloze v Rebrci, sicer bomo prisiljeni usmeriti težja vozila na druge prelaze. Ko bo odstranjena še ta ovira, bo jezerska cesta dobila piko na i — postala bo most za gospodarsko sodelovanje in poglabljanje stikov med deželami.« tel.: 21-860 Iran ne bo uvažal — Iran je zaustavil ven izvoz naftnih derivatov vse dotlej, dokler ne bodo ugotovili vzrokov eksplo-zij naftovodov in plinovodov V juini iranski pokrajini ho namreč odjeknile .....i'nr eksplozije uničeni so bili naftovodi in pl»-ovodi. Iran pridobi vsak dan tn milijone 900.000 sodčkov naftnih derivatov, izvozi pa jih okoli 200000, največ na Japonsko in na Daljni vzhod. Nov kitajski takon - Na Kitajskem je začel veljati zakon o skupnih naložbah s tujimi partnerji Tuji investitorji bodo tako imeli pravico vlagati sredstva v gospodarske objekte na Kitajskem skupaj h kitajskimi podjetji. Tuji partner bo moral prispevati najmanj 25 odstotkov skupne naložbe, zakon pa spodbuja vlaganja v taka podjetja, ki bodo opremljena z najbolj sodobno tehnologijo Neviht« s tO*0 - V nedeljo je Gorenjsko neprijetno presenetila nevihta s toro Toča je povzročila precejšnjo škod« v nekaterih predelih Gorenjske in v okolici Ljubljane Najhuje je bilo pod Krvavcem, toča pa je potolkla krompir, povrt nine in žitarice Vremenoslovci pa napovedujejo spremenljivo oblačno, i. občasni mi krajevnimi padavinami. __D s Lojze Eržen z Zgornjega Jezerskega: »Dolgo smo se Jezerjani in Kokrjani potegovali za boljšo cesto. Kopali smo se v obljubah, zato tudi tokrat nisem verjel vse dotlej, dokler niso na cestišču zahrumeli stroji. Ko smo pred leti velikodušno prispevali za ceste, so nam z vseh strani obljubljali, da bodo i/, presežka cestnega posojila posodobili prav jezersko cesto. A ostalo je pri obljubah, kot že nekajkrat poprej. Zdi se mi, da so naše želje postajale vse bolj realne šele po obisku predsednika slovenskega izvršnega sveta dr. Antona Vratuše v naši krajevni skupnosti. Cesta Jezersko — Preddvor je bila doslej »mednarodna sramota«. Gre za cesto, ki povezuje dve sosedski državi, pa je bila slabša od večine vaških poti. Nič čudnega torej, če je turist, namenjen na Jezersko m Jezerski vrh, sredi Kokre obrnil in izbral lepšo, četudi daljšo pot do mejnega prehoda. Peter Kuhar je član gospodarskega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, sicer pa doma iz Železne Kaple. »Tudi koroški Slovenci smo si vsa leta prizadevali, da bi cesta v dolini Kokre dobila novo asfaltno prevleko. Nemci, ki so vajeni lepših cest, odslej ne bodo več omahovali. Bolje se bo pisalo turizmu tako na naši kot na vaši strani. Preje pa bo Anton Istenič?, vodja tehničnega sektorja pri Cestnem podjetju Kranj: »Na jezerski cesti smo pokazali, da lahko s stroji, ki jih imamo, opravimo dela hitro in solidno Zataknilo se je le z nabavo aslalta iz Črnuč. Vprašujete, kje bodo naši HtfOJi hrumeli odslej. Se veliko dela imam«) letos. Položili bomo 7 kilometrov asfalta na cesti na Pokljuko, od tega moramo na dolžini 3,f> kilometra opraviti Ac zemeljska dela. Nujna je obnova vozišća Žirovnica — Begunje, nadaljevali bomo s cesto Kranj — Golnik na odseku od Gonč naprej, »asfaltni lepih« pa naj bi položili tudi na bohinjski cesti, na CMti Brnik — Mengeš, Zele/.mki — Zali log, ponuja pa se nam tudi asfaltiran|« ceste proti Vršiču.« C Z »Zanimalo me je kako tovarna zgleda in kako se dela v njej in za stroji pa sem se odločil in sem prišel sem s sestro in njeno prijateljico. Najprej sem si ogledal velike stroje. Takšnih do sedaj še nisem videl.« Maja Smrtnik, učenka 2. letnika TTŠz Jezerskega: »Vsi pravijo, kako je Iskra velika in koliko delavcev dela tukaj, zato me je zelo zanimalo, kako se dela v tako veliki tovarni. Na praksi sem bila v Triglav konfekciji in sedaj ugotavljam, da je pricejšnja razlika med šiviljsko in kovinarsko industrijo.« seveda potrebno odstraniti še posledice neurja, ki je letošnjo zimo do del ceste na Jezerski vrh. Takrat se je tudi občutno zmanjšal Štefan Poredos, 17 let iz Kranja: »Pravkar sem končal Iskrino poklicno šolo, Ker sem med šolanjem spoznaval oddelke strojne stroke, me danes zanima predvsem elektrika Ugotovil sem, da je dosti del, ki so zanimiva in bi jih z veseljem opravljal.« Pavla Kavčič iz 4 Besnice: »Prvič sem danes videla tako veliko tovarno znotraj in najbolj se mi zdi zanimivo, kako števce delajo. Koliko je sestavnih delov in kako natančno delo je to Pravzaprav pa ni v drugih obratih nič manj zanimivo.« V novi tovarni na Laborah, ki so jo v petek predali namenu, bodo delali delavci TOZD Računalniki. ATCin TE A. Ob prazniku nova tovarna (Nadaljevanje s 1. strani) Še posebno velja omeniti, da se Iskra ni vključila v mednarodno delitev dela le z izvozom izdelkov, ampak tudi s prodajo licenc, tehnologije in znanja in z ustanavljanjem lastnih in mešanih podjetij. »S ponosom tudi ugotavljamo«, j nadaljeval Aleksander Mihev, »d uspešno izpolnjujemo skoraj vs« obveze srednjeročnega plana. Kas nimo le pri investicijah. Zelo resne pa že pripravljamo temelje plana zi prihodnjih pet let. Ob tem bomo s« enkrat preverili in dopolnili obsežn razvojne načrte, ki smo jih že spre jeli. Nadaljevali bomo programski prestruktuiranje proizvodnje in s usmerjali v programe, ki zahtevaj« več znanja. Še bolj intenzivno bonu vlagali v sodobno tehnologijo ii nove proizvodne prostore in še ve izvažali. Storili bodo kar se di največ, da bi zagotovili vsem delav cem čimboljše delovne pogoje in \ ^ okviru sprejetih družbenih meni 11 čimboljši osebni in družbeni stan- taj dard« *ju ftot Zatem sta Aleksander Mihev in V0j Jože Fende podelila plakete Iskre t& 30-letnim jubilantom dela, delavci, ^j, ki praznujejo 20 in 25-letni delovni ^ jubilej pa so prejeli srebrno oziroma^, zlato značko Iskre. PredsednikuJiyj kolegijskega poslovodnega organaf^j SOZD Iskra Jožetu Hujsu pa sol podelili priznanje delavskega svetaf Elektromehanike z zlato značke Iskre za njegove zasluge pri razvoju! Elektromehanike in združene Iskre. Po slavnostni seji delavskega C sveta so odprli na Laborah nove ^ | tovarno, v kateri je 8.000 metro\ k° proizvodnih površin, 3.300 metroj g pisarniških prostorov, 4.200 metrom ^ energetskih in drugih površin. L\ ^ garderobe, sanitarije in zaklonišči u y so namenili 1200 kvadratnih metroi/1' in samo za čistilne naprave 1804 Va, kvadratnih metrov površin. Novi ^ tovarna je veljala 170 milijonov di- ■. narjev. V njej pa bodo delali delavci Ik TOZD Računalniki, ATC, in TEA fc L. Bogataj Bled V Zdravstvenem domu tiled so minuli teden odprli novo lekarno, k pomeni ia Med M okolico pridobitev. Dela se veljala milijon .m.m> dinarje* L. k, jih te prmpenta Gorenjsko lekarna Kranj Sodobno lekarn* je zgradd \) sPi,J„ gradbeno podjetje Gorenje u Radovljice - toto. F Perdan *