-----    139    -----
Razne reči.
*  Rezatev breskev. Ako pogledamo breskve, ki pri nas rasto, vidimo, da slabo uspevajo; polne so golih vej, in smola jim teče tu iu tam. Rodce pa tudi niso ter dajejo droben in grintav sad. Tem neprilikam je vzrok nepravilna rezatev. Ob re/.atvi breskev treba v čislih imeti, da breskev rodi le na enoletnem lesu, kateri se takoj, kadar rodi. tudi posuši. Rezatev mora biti toraj taka, da obdržimo rodnost ter da skrbimo za drugo-letni rodni les. Rodni les tako le obrezuj: 1.) Dva do pol centim. dolge vršičke, ki imajo šopek cvetnih popov ter na vrhu lesni pop, puščaj pri miru. 2.) Prava rodna mladika, ki je 10 do 20 % dolga, ter ima spodaj 3 do 4 čvrste lesene pope, zgoraj pa navadne cvetne pope, okrajšaj na 6 do 8 cvetnih popov. 3.) Mešana rodna mladika ima spodpj 2 do 3 čvrste lesne pope in zgoraj več trajnih popov. Od teh trajnih popov je srednji lesni pop, druga dva sta rodna. To mladiko skrajšaj na 4 do 6 trojnih popov, 4.) Lesna mladika ima največ lesne pope ter le nekatere cvetne pope na vrhu. To mladiko skrajšaj na 2 lesna popa.
*  Krmljenje sesajočih praset. Kadar so mladiči 14 dni stari, morajo se začeti učiti jesti, tako da tri tedne stari že povolino jedo. Čim prej prase začne jesti, tem hitreje raste, tem manj sesa, kar je jako dobro za mater. Najbolje je, da se v kakem malo pregrajenem kotu svi-njakovem da prasetom v plitvi posodi gorkega kravjega mleka, zredčenega z vodo. Prašički domače pasme ga začno takoj piti. Počasneje se privadijo praseta angleške pasme, ker so boječa in zatoraj ne gredo rada k mleku, zlasti dokler kdo zraven stoji. Ker se v tem ohladi mleko ne popijo ga navadno praseta, a če ga tudi popijo, ne tekne jim toliko. Zaradi tega jim je gorkega kravjega mleka večkrat ponujati, dokler ga hitro popijo. Kadar se ga privadijo, kuhati jim je nekaj dni na njem nekoliko pšenične moke ali belega kruha, kar je pozneje nadomestiti s slabšimi mokami, kakor z debelo ječmenovo in ovseno.   Kadar praseta   uživajo že tako krmo, začne
se stara svinja hitro popravljati,   če se jej tudi ne daje boljša hrana, nego dosedaj.
* Kako se odpode vrane s posejanih njiv ? Krokarji in vrane so jako koristne živali, toda ob žitni setvi napravljajo vendar mnogo škode, ker rujejo iz tal kaleče rastline in zcbljejo seme. Proti tej škodi priporočil je Chassant sredstvo, ki je vedno pomagalo. Ubije se nekaj teh ptičev, ptiči se polože ploskoma z razprostrtimi perutmi na njive, katere se hočejo varovati. Vrane se ne bodo ve l usedle na to polje. Iz prva se bodo z velikim kričanjem pokazale po okoli stoječem drevji, pa nobena ne bode sela na njivo, potem bodo pa kmalu zapustile ta kraj.