č j i slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ... Za pol leta - - - - * Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays 1 and legal Holidays. 75,000 Readers.
=JHI
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.,	trader the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 2876.
NO. 36. — ŠTEV. 36.	NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 12, 1925. — ČERTEK, 12.	FEBRUARJA 1925.	VOLUME XXXHI.	— LETNIK XXXIII
Skrivnost glede Collinsa večja.
Država se je pričela pečati z domnevanjem, da je bil v duplini najbrž izvršen umor. — Vojaške oblasti so pričele zaslišavati J. Gerardsa glede spora z Collinsom in glede govoric, da je vsa stvar "bluff".
CAVE CITY, K v., 10. h-hr. — l*v»"ilena bila iprei>kava veliko porot«* tri«1«Ic okoliščin, ki so ]x>-vzrrK'ile <iojrf>d«*k v peščeni jami. k«»j« /rlcv j*1 baje postal "Flovd < ollins. I)r. William Hajslett. .slavni i"ika>ki aalravnlk, jo v prizori i, " raciijsko-kemi«*iio prenskavo'*.
Dr. Ilazlftt, ki j»* poslušal skozi slušalke, j«' sporočil. da je slišal ponavljajočase "utripanja j>o •_'."» «Io *_>6 na minuto. To šumenje kaže. ti a Colins še živi.
( V j«' to resnično, pomenja. da ni Collins le živ. temveč tudi v dobrem zdravstvenem »stanju.
Ta t ksperiment j«* zanimiv v dvojm-m oziru, prvič raditejra. ker -n pričele krožiti <rovorice. da j«* l»i!a a-IVra Collinsa v<'likanslca sleparija. koje namen jo bil obrniti po/urnost turistov na novo ra?.-kr:to jamo.
fiovorli so. da Collinsa sploli ni bilo v jami. temveč da je odšel i z n j«* po po*i. ki je znana le njemu samemu.
Da trpotovi resničnost ali iic-n-Miienost teh povorie, je l»Ilo sestavljeno vojaško preiskovalno -oliv,*.,, ki je imelo včeraj svojo prvo sejo. l*o končani soji se je i»!i:ni<rniIo. da bo moproče izvršena v kratkem aretacija.
Prvejra so zaslišali John O-rabNa. prijatelja Collinsa, ki je ba;<- vodil reševalna dela predno .«e po>epla vmre država. Zaslišal fsa ji* major Dorman kot zastopnik •r«*norali.e?a pribočnika, pod-jrovornerja Denhandta.
Geralds jo bil zaslišan plele naslednjih točk:
1 — Da je bila afera Ln zajetje Collinsa velikanska sleparija, vpriznrjena v reklamne s vrhe.
— Da je tajen izhod iz du pline.
•i. I>a so r«slno prinašali hrano Collinsn, ki se I»aje skriva ne-kj" v jinčih.
1. — Da je bil Collins zajet hi ««a je bil namenoma umorjen, ko .it- ležal pod -*kalo ali pa ubit tekom reševalni k naporov.
Major Norman je koncem jw.ro-vora izjavil. «la je dobil za<losti informacij, iz katerih je razvidno. da je nadaljna preiskava po-v-em upravičena.
Sojrl'ajsno z majorjem Normanom j«' Geralds priznali, da jo obstajal med njim in Collinsom dnljr boj. ki se je tiikal prvotnih pravic d< Kristalne dupline. Geralds je baje neumnrno skušal poraziti pravice Colliiisa. Priznal je, da s«' jo več let pogajal s Collinsom t»-r očetom ^ednjejja jrlede gotovih pravic <lo dupline.
Na vprašanje, zakaj je skušal rešiti Collinsa iz nevarnega poli »žaja. če j*1- obstajalo sovraštvo med obema, je odgovoril Geralds:
"Sel sem navzdol, da ga rešim, kot bi storil z vsakim drugim človekom. Mislil sem. da ga bom lahko spravil ven. Ko sem prišel \ njearovo 'bližino, sem mu rekel, da sem ga prišel rešit »m on je od vrnil,- da je vesel'*.
Geralds je odločno zanikal novico. da mu je znan kak drugi vhod v duplino
Nortoeval se je iz ideje. da bi 'kdo namenom vprkzoril £rtigi po-f rp v duplini, da ovira na ta na •čin reševalno delo. Geologi na pozo rišču 90 arj*vUi, <Ja je ta posip
Kongres francoskih socijalistov.
Francoski socijalisti so ostro kritizirali politiko Herriota. — Rekli so, da slika min. predsednik povsem neutemelje no Nemčijo kot volka, Francijo pa kot nedolžno ovčico.
GRENOBLE. Francija, 10. febr. Na včerajšnji seji tu zborujočega narodne ga soeijalistlenega kongresa so govorniki ostro bičali politiko sedanjega ministrskega predsednika Herriota. Eden teh je obdolžil " Herrkrt-a, da vedn*» predstavlja Nemčijo kot volka. Francijo pa kot nedolžno ovčico.
Naduljni govornik je trdil, da je pognala socijalistična stranka M dlerfanda iz urada in da je prisilila vlado k priznanju pravice državnih uslužbencev, da se pridružijo strokovnim organizacijam. To baje že zadostuje, da socijalisti podpirajo sedanje ministrstvo.
"Ilerivot govori pog«isto o razo-roženju Nemčije, a ni še niti en krat omenil raaoroženja Francije". — je izjavil neki delegat, ki se j«* udeležil vojne ter bil hudo ranjen. Dostavil je, da ne misli nemški narod na vojno os vete. za katero se zavzema smešno neznatna manjšina.
Eden govornikov, ki je čestital stranki, da je sklenila podpirati vlado Herriota, se je zavzel za '.<l«'jo. da prevzame vlada vse zava rovalne družbe ter ustvari državni monopol na zavarovanje. Po mnenju tega govornika bi imela r:ržava od tega vsako leto več milijard frankov č ^tega dobička ir ta dobič«<'v bi so lahko uporabilo za uveljavi jen je in izveden je s,<>-cijalističnih reform.
Leon Blum, voditelj soeijalist ir ne skupine v francoskem parlamentu. j«* p »zval kongres, naj na taneno definira svoj«- stališče in č« bi bil t^> namen stranke, na,] naroči parlamentarni skupini, naj | ne podpira še nadalje vlade. Zahteval jo odobren je dejanj pai lamentarne skupin*1 ter namignil da se ne bo zadovoljil < tem. d; sprejme kongres poročilo o delovanju parlannMit.rne skupin« ter ga uvrsti v svoj protokol.
ANGLEŠKI MIN. PREDSEDNIK IN NJEGOVA
TOVARIŠA	T
Novi angleški ministrski predsednik Baldwin pred svojim uradnim poslopjem v družbi Chamberlaina in Churchilla.
Življenjska tragedija pridnega sina.
David Attinson se je popolnoma izčrpal, d a prihrani svoji materi naporno delo. — Poučeval je in se učil noč in dan. — Našli so ga zadušenega.
Benito Mussolini.
Črnci so ustanovili Klan.
MUNC1E. Intl.. 11. februarja Tukajšnji črnci so objavili, da bodo ustanovili neodvisen Klan. k se bo imenovan Klan Abraham; Lineolna. Dejanski j<* bil ta Klan U'<tanovljen ž«- pred onim letoi:< ter ni v nikakem stiku s kako drugo klansko organiza^jo.
Glavni stan se nahaja v Atlanta. Ga.

mogoč, ne da bi se kdo nahaja! v bližini*
Vprašan glede dolžine časa. tekom katerega je Colkins zaprt, je Geralds izjavil, da je bil Collins že večkrat preje zajet, ko je raziskoval jiove in norazkrite pokrajine pod zemeljsko (površino.
Vojaške oblasti so 'bile zaposlene z ugotovitvijo dejstev v sporu med Oe-linsom ter pristaši Ge-raldsa. Andy Collins, bratranec Floyda. je izjavil, da je zadeva Kristalne dupilne povzročila sovraštvo meti njim in njogovini očetom.
Poročnik Robert Burden, član požarne* brambe iz Louisville, ki je bil eden prvih, iki so prišli v duplino, je izjavil, da je našel brano, nafmenjeno žrtev, skrito v razpojcah skal.
David Attison je bil tak sin koi •;i ga želi vsaka mati in kot npa vsaka mati. da bo njen sin. ko im odrastel. Sedaj. k<> je mrtev, v -;tarosti dva in dvajsetih let. ga >o>.ta ohranili ohromela mati in bolehna se.stra v spominu kot svetnika prav kot sta ga oboževati v živ j en ju.
Obe ženski sla ga našli mrtvega v kopalni sobi stanovanja na prvi cesti v New Yorku, ko se mati prebudila ter za tubal:! plin. Njegova sestra Kose jo razbila steklena vrata, nakar jo privlekla truplo brata v obednico. Cen*, katero je imel v ustih. p.i j t že opr;w vila svoje usodcpolim delo.
Izprva se je glasilo, da je bil David otožen, ker ni bil imenovan učiteljem zgodovin«? Jia tekstilni višji šoli na zapadni trideseti e«*sti. pač «pa učit«Ijein latinščino. Preiskava pa je pokazala. da je t'» brez podlage.
Njegovi ožji prijatelji" s<> na vedli r«'sniču:i vzrok samomora.
Pred šestimi leti je dvoril David neki deklici. !>;! jo tako ponosen na svojo zaročenko, da je pn, vedel na obisk svojega najboljšega prijatelja. > katerim je obiskoval skupno višjo šo]o. Deklica se je kmalu zaljubila v t^ga prijatelja.
David ni imel namreč časa za svojo ljubico.
Ko j«' bil star d v- lefi. je njegove oče neznanokam izginil ter pustil ženo m dva' otroka. Mrs. Attison se jo lotila pranja in ponoči je snažila department prodajalne, «la sta Rose in David lahko jedla ter bila deležna šolanja. Posledica tega napornega dela je bil revmatizein. ki hromi izmožgano telo matere.
David se je kmalu navz«*l materinega požrtvovalnega duha ter-stori vse, kar je mogel. Študiral je pridno, ribal tla ter pomival posodo v restavracijah.
Pred atirinjastimi leti se je poročile Mrs. Attison z Mever Bo-
••vrTOKi view co. new vqik. ^
Znani italijanski kipar Kiccardi je pred kratkim izklesal iz mra-morja italijanskega ministrskega predsednika P«>nita Mnssolinija.
seli s-fnn, ki je star sedaj sedemdeset let ter se nahaja v bolnici, potem ko je bil več let po pol en invalid. Pred tremi leti je gra-duiral David na coll«*ge-u n-r dobil službo učitelju v Junior Iligli Schofd. .šr. 20. Zvečer je poučeval he.brejščino v noki privatni šol ter obiskoval enkrat na teden Co-iumbia vseučilišče.
Ivonečno je jiriecl prihajati hišo denar. Kose je zaslužila p< š'-!0 na teden, in David je inogei priteklega poletja poslati matei v to]>lice, da okreva nd revniatlz-ma. To zdravljenje je stalo ir*200t>. Mati pa je vedno dajala nekaj na stran, tla se bo David lahko poročil, ko bo star tri in dvajset let.
} David je redno skuhal zajtrk pomagal pri večerji ter umival posodo. da prihrani materi in s» -tri delo. To je storil tudi v srečk zvečt r.
Njegov jn-ineipal je retkel, dr. je bil izvrsten učitelj, »katerega so imeli vsi radi. Rekel je nada I je. da si ne more drugače razlagati njojrovc-ga dejanja kot s trenutno blaznostjo, ki je bila posledica prenaporimga dela.
Inauvguracija predsednika.
WAIIINGT0N. D. C.. 11. febr. Tukaj se je objavilo, da bo inav-ffuracija predsednika Coolidga kaj ponižna afera in da ne bodo razkazovali pompa, ki je bil običajen ob takih prilikah.
Priznal zastrupljen je dijakov.
Ohijski dijak je priznal, da je napravil medicine, ki so umorile dva njegova tovariša. — Ko so ga aretirali, je rekel, da je molčal, ker ni hotel postati notoričen.
COLUMBUS, O.. 10. febr. — -lewis Fish iz C ant ana, dijak na ohijskem državnem vseučilišču, je bil aretiran včeraj zvečer, potem ko je priznal policiji, da je napravil medicino za Davida Pu-sk'na. enega dveh «lijakov, ki sta umrla vsled za-strupljenja s strihninom.
Policijski zasledovalec Chester, ki je naco'oval preiskavi, je rekel. da je Fish izjavil, da je prišel v vseučiliško dispensary brez avtoritete ter napravil medicine za Puškina na temelju recepta, katerega je napisal dr. "VVingert. načelnik vseučihišike zdravstvene službe.
Recept je bil za ozdravljenje prehlada.
f Poleg strihninskih kajpsail, Hči so povzročile smrt Puškina, so našli v njegovi posesti še nadalj-no kapsula, ki je vsebovala cist strihnin.
Fish, katerega so zaslišale oblasti. takoj ob pričetku preiskave, ne da bi obvestile javnost o tem, so včeraj izjavile. <la je molčal, ker ni hotel postati radi te preiskave 4" notoričen **.
Fist, ki je bil prijatelj Puski-ilia je rekel, da je prišel Puškin k njemu t»-r se pritožil radi močne-sa prehada. Fish je bi pripravljen iti v dispensary po medicine za prehla«l. Kar ga niso pustili skozi irlavna vrata, je šel v dispensary skozi stranska vrata ter napravil tam medicino.
Fish jo rekel, da j«' dobil kap--ule iz kininske steklenice.
Vseučiliški uradniki izjavljajo, da je bil Fish prvi dijak, ki je delal v dispensary tekom onega tedna.
Fish j«' (tudi izjavil uradnikom, <la je zapustil Columbus v petek zveecr. dne ;J0. januarja, a ko je dospel »lomov v Canton, se je takoj vrnil v Columbus.
Ta svoj korak je pojasnil z izjavo. 4'da »s«* ni hotel potitkati po Ca.ntojiu".
Medli ni ko so Fisha pridržali na policijski postaji za nadaljno zaslišanje, so izjavile preiskovalne oblasti, da je Fish mogoče žrtev okoliščin in da najbrž ni imel nobenega 'kriminalnega namena, ko je dobil kapsule za Puškina.
LAHI NOČEJO NIČESAR PLAČATI
Zapuščina pokojnega
Fleischmanna.
CINCINNATI. O.. 11. febr. — Takoj po pogrebu Julija Fleischmanna. proizvajalca droži. je objavil Ii. Kane iz New Yorka. generalni pravni svet.>v{flec Fleisch-maunt Co.. da je zapustil pokojnik denar približno štiridesetim dobrodelnim organizacijam po ct* li deželi. Preostali del premoženja ki znaša šestdeset milijono * dolarjev. bo na enake dele razde-'jen med dva otroka.
Glavnim 'izvršiteljem testamenta je imenoval svojega brata, ki živi v C al if orni ji.
Pogrebu magnata je prisostvovala velikanska ljudska množica. Zastopani «o bili vsi sloji prebivalstva.
Rimski list L'Idea Nazionale, pozivlje Italijo, naj ničesar ne plača zaveznikom ali Združenim državam. — Pravi, da je plačala Italija svoj dolg s človeškimi življenji in da ne sme slediti vzgledu Anglije.
RIM, Italija, I 1. februarja. — Rimski list L'Idea Nazionale, ki je v tesnih stikih z italijansko vlado, je posvetil včeraj zvečer častno mesto medzavezni-škim vojnim dolgovom. Trdil je enostavno, da jih sploh ni.
List pravi, da nima Anglija čiste vesti. Raditega se je baje angleški kabinet obotavljal več kot en mesec, predno je končno poslal francoskemu kabinetu svojo poslanico. Vsak Anglež ve v svojem srcu," pravi učeni člankar, "da nima nobene pravice zahtevati plačanja takozvanih medzavezniških dolgov."
Italijanske človeške žrtve v vojni slede neposredno žrtvam Francije ter prekašajo angleške. Angleži so prelili dosti svoje krvi, Združene države pa le malo. In čeprav so doprinesle sorazmerno malo žrtev, so žele vse mogoče prednosti, posebno pa ekonomske. V dokaz temu se navaja dolar in angleški funt, v primeri z vrednostjo lire in francoskega franka.
List izjavlja nadalje, da je nemoralno in absurdno, da bi Italija in Francija plačali tema dvema bogatima in mogočnima deželama. Anglije je baje napravila veliko napako, ko je obljubila Združenim državam odplačan je vojnega dolga. Nobenega vzroka ni baje, da bi se Italija izpostavila nevarnosti ruina s tem, da bi sledila vzgledu Anglije. Italija btije ne dolguje nikakih vojnih dolgov, a lahko razpravlja z Anglijo o tej zadevi.
"Zavezniki se lahko obvežejo," pravi list, "da plačajo Angliji po svoji zmožnosti, a celo tak dogovor bi bil nesprejemljiv. Amerika pa mora spoznati, da ji nikdo ne dolguje denar i a."
Tudi drugi listi pišejo v sličnem duhu.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GliAS NARODA' NAJVE&TI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Edison star 78 let.
V sredo j«' praznoval slavni ameriški iznajditelj. Thomas Alva Edison, svoj osem in sedemdeseti rojstni dan.
Mudi se v Floritli ter se ni vsled tega ud«ležil nikakih -lovesnost-i. vprizorjenih njemu na east.
Zadnji ameriški vojak odpotoval iz Francije.
PARI/, Francija. 11. febr.
Francijo v prieeitku leta l!M7 ter služil v provijantnem zboru, dokler ni leta 19"J0 zapustil Franc i j«' zadnji ameriški vojak.
Nato je Ml prestavljen k uradu za registriram je grobov in tam .i" služil od takrat naprej. P<> nimro-vem odhodu, ne bo v Franciji nobenega veterana, ki je -dužil v ameriški ekspe«lieijski armadi.
Sklep francoskih socijalistov.
Na kongresu soeijalist iT-ne
Vojna je sedaj končana. Zadnji stranke je bilo sklenjeno, da bo-ameriski vojak se bo v četrtek do socijalisti podpirali vlado IW-odpeljal proti domu. Ta vojak je riota. dokler ne bo -deduji krt nii seržant Lortus. ki je prišel vina pot Poineareja.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danea ao nafce cene Bledeč«:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.50 2000 Din. — $34.80 5000 Din. — $86.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoC dinarjev ntnnuM aosehej IB centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuje Teštnl čekovni nrad".
200 lir 300 lir
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE.
...!...... $ 9.50	500 lir.......
.......... $13.95 1000 lir.......
.......$22.75
..1____$44.50
Pri naročilih, ki znašajo man; kot 2M Ur računamo posebej po IS centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta.
Za pošiljatve, ki presedajo TETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti če poseben popast. Dinarjem in Liram sedaj ni rta Ins. menja se večkrat in asprft ; is tegm razloga nam nI mogoče podati natančne eene vnaprej po eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roko. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO f NAJKRAJŠEM ČASU TEB EAČUNAMO ZA STROŠKI $1.-
Donar nam Je psolati najbolj« po New York Bank Draft.
!e Postal
Order all po
FRANK SAKSEB STATE BANK
82 Cortlandt Stre«,	New York, N. 7.
Telephone* Oortludt MT.

GLAS NARODA, 12. FEB. 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
na ledicah. Bil je dvakrat open-l ran. Prvič dne 22. januarja, drugič pa 27. januarja v Barberton City bolnišnici.
Frank Možek je bil *itar 27 let in dolgo vrsto let elan društva sv. Martina, št. 44 J. S. K. J. Njegov pokojni 6ae, Martin Možek.
O toned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)	.	. ,_ , „
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer b> ^ m vstanovitelj dmstva
-3- sv. Martina, »t. 44.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: j Družina Moždk je ena naju^lefl-82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.1 neižih in Najbolj poznanih "dru-
"GLAS NARODA" "Voice of tke People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list	za Ameriko	Za New York za celo leto .	... $7.00
»» Kanado ...............	........... $6.00	Za pol leta......................	~ $3.50
Za pol leta .................	.......... $3'00	Za niozemstva za celo leto	... $7.00
Za četrt leta ...............	.......... $1.50	Za pol leta ...........................	... $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeuje;:. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nt znani, da hitreje
najdemo naslovnika.
'GLAS is A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Coiilandt 2876.

BLAGODEJNI" VPLIV!
Posledica ameriške kontrole ,ie bila, da se je prebivalstvo Porto Itiea izpremr-nilo v bedne dninarje brez zein]je: ki delajo na sladkornih, tobačnih in sadnih plantažah tei v industrijah, zvezanih s temi plantažami.
V manjši meri velja isto glede Cube.
Ta proces, a v boli prvotnem stadiju razvoja, je o-paziti tudi v Santo Domiiitjo in Haiti. Peonaža cvete v Porto Rieu. številni ljudje žive v ostudi^i bedi.
To je objavil soeijalni department narodne katoliške dobrodelne konference po obširni preiskavi v štirih deželah Zapadno Indije.
44Manj visoko razviti plantažni sistem je bil na Cubi in Porfo Ricu. prodno so prišli Amerikanci." se glasi nadalje v utrotovilu. Amerikanski podjetniki so ta sistem razširili, pokupili zemljišča domačinov, otvorili nova o-zemlja ter postali lastniki namočenih ozemelj. Sedaj so vse obvladujoči element glede sladkorja in sadja v obeh deželah ter obvladujoči element v pridelovanju portpriške-gain cubanske^a tobaka.
*\Poi*oriška kava ima le omejeij trg v Združenih državah ter je ne kontrolirajo Amerikanci. Polastili pa so se bančnih poslov.
"Porto Ri<-o je navidez poln prosperitete, a mase naroda fo bedne. V poljedelski deželi nimajo nič zemlje. Le nekaterim dovole majhen kos na kaki plantaži.
"V povračilo pa morajo delati na plantaži za sramotilo nizko plačo. To je takozvana peonaža. Drupi so navadili dninarji, in kadar ni na plantažah nobenega dela, si morajo snrai pomagati kot vodo in znajo. Prostejši so kot peoni. a njih beda ie tem večja, kajti delo je sezijsko in večkrat initio par mesecev, i »redno se zopet nudi prilika za delo.
<4V dominikanski republiki ustvarjajo Amerikanci počasi plantaže ter izpreminjajo domačine v bedne dninarje. Ta proces se vrši naprej, čeprav so ameriški mornariški vojaki odšli iz dežele. Ker pa ni republika močno obljudena, bo še dosti let ostalo dovolj zemlje za samostojno farmers! vo.
4' Republika Ha it i je irosto obljudena. Večina zemlje ie gorata ali pa suha. Farmanje je primitivno. Trženje je skrajno slabo organizirano. Prebivalci pa sami lastu-jojo zemljo, in če bi se ljudje izšolal iv dobrih metodah larmanja in trženja in če bi namakali suhe dele dežele, bi lahko postal Haitec bo<rat. Prebivalci bi ohranili svo jo ekonomsko in družabno neodvisnost.
44 V vseh teh deželah so govori o učinkih ameriškega imperijalizma na lastninstvo in bančne posle, ki spadajo med politične pravice samovlade."
D
opisi
i žin ne le med Slovenci temveč tudi pri Amerikancih.
Družini izrekamo nase sožalje!
J. B.
•	Pittsburgh, Pa.
Tukaj se je pripetil izredno čuden. -slučaj. Dne 24. januarja j-e -šla Miss Angela Podvasnik, hčer-
MM
Brooklyn, JfF. Y.
John M<xlic. ki je stanoval na 341 EUerv Street. Brooklyn, je bil te dni obsojen na štiri mesec ft ječe. ker pretepal svojo ženo. V pondeijeik zjutraj se je možak obesil v jtstniški celici Gates Avenue sodišča.
Samomorilnega kandidata so odvedli v St. John bolnišnico, kjer »o ga spravili k življenju.
Poročevalec.
Pittsburgh, Pa.
Boječ s»e, da bi se stvar ne pozabila, moram ne&oliko omeniti o tukajšnjih banketih. Po mojem mnenju sta iaapadla banketa po-vol jno. bodisi za to, bodisi za ono društvo. Vsi eobratje, ki smo bili navzoči pri eni ali drugi prireditvi, ne vemo ničesar q pretepu.
in
ki je priobčil dopis, o pretepa, marsikaj vide«. kar se ni zgodilo. Splofc se mi pa dopisi brez podpisa malo Čudni dozdevajo. Orne niti moram, da se naš žu|>nik Father S kur rad udeleži kake prireditve. Zakaj pa ne? Vsak pošten Slovenec ali Slovenka ima dovoljen vstop. jZ delom gre v Pittsburgtiu ponavadi. Delajo po štiri ali pet dni v tednu.
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Združenih držav!
Barberton, O.
Neizogibna in kruta smrt se je zopet oglasila pri družini Mot žek. 28. decembra leta 1923 je /ugrabila aoprogi Mrs. Možek moža, dne 7. februarja je pa pretrgala nit življenja starejšemu situ) Franka.
ka znane slovenske družine pomagat v neko trgovino v sosednje mesto. Par dni pozneje se je izvedelo, da so jo zastonj pričakovali. Prestrašeni oče jo je začel iskati s svojima dvema sinovoma ter obvestil policijo. Šele 3. februarja so jo našli -na drugem bregu Ohdo reke. Truplo je bilo do pasu v vodi. Na bregu se je natančno videla sled avtomobila. Ne ve se. če je bila žrtev pripeljana k vodi živa ali mrtva. Po vsem telesu je imela znamenja težkih udarcev. Pokojnica je bila stara 25 let. Policija je neumorno na delu, da razreši zagonetko.
Družini Pddvasaiik izrekam iskreno sožalje.
Naročnik.
Novice iz Slovenije.
Nesreča na dolenjskem kolodvoru.
Pred kratkim se je vršila razprava proti strojevodji Ivanu Pu-siharju, ki je zakrivil malo železniško nesrečo dne 28. avgusta 1924 na dolenjekem kolodvoru v Ljub-'jani. Po neprevidnosti je namreč napeljal premikalni stroj v voz, obložen shlodi, ki je stal na prostem tiru. Pri <tem je bil sunek tako močan, da se je ponesrečil delavec, ki je bil zaposlen z urejevanjem in prelaganjem hlodov na vozu. Ljubi jamsko deželno so--JiSče je strojevodjo obsodilo na 24 ur zapora.
Nesreča po neprevidnosti.
France Zore. posestnik v Gaberjah, je <bil Ar posesti lovske pu-^ke, katero sta rabila skuipaj on in njegov bratt ter sta si jo izposoje vala po potrebi. Tako je nekoč poslal svojega komaj 14 left starega sina Franceta po puško k braitu. Fant. je res šel po njo. to-lo v hišni veži se je malo poigral : nevarnim orožjem in sprožil. °uska je bila po neprevidnosti labasana in strel je zadel njego-Vo sestro Marnjo Zore in sorodn«-*o Marijo Japelj. Prva je dobila lfžko poškodbo v trebuhu, za lca-lcro je v nekaj dneh umrla. Ma-•ijo Japelj pa je zadel strel v usta n levo ramo ter jo dosti težko ra-ail. Oče in sin sta se morala za-'srovarjatfi pred ljubljanskim deželnim sodiščem, ki je prvega obsodilo na pet dni. drugega pa na Lri dni strogea zapora.
Vlomi1 ci na deželi
foosebno v mariborskem okraju potsajajo čimdalje bolj predrzni n podjetni. Pred nekaj dnevi so ^bliskali neobljudeno poslopje peuzijoniranega polkovnika Franca Pestlerja v Limbušu. Pokradli so velike mnoižine lepega posteljnega perila, odeje, moške in ženske obleke, čevljev in raznega hišnega orodrja. Skupna škoda znaša 20,000 Din. £a tatovi še ni nekakega sledu.
Smrtna kosa.
Preminul je Hervard grof Aaersiperg. veleposestnik v Turjaku. — V .St. Vidu nad Ljubljano je- preminul v vLsoki starost 83 le? Franc Kote, oče znanega Ijub-jan^kega trgovca Keltteja. — V f5v. Pavlu nad Preboldom je umr-
velespoštovani rodbini zdravnika! dr. Tajnška edina hčerka Mara v nežnfc mladosti 4 let.
Tihotapca iz mariborskega kolodvora.
Cariniki organi so našli v tretjem razredu brzovlaka Dunaj-Trst velik, kovčeg. 'natrpan s cigaretnim -papirjem. Lastnika ni 'bi-ko nikjer najti. Bistro oko carinika pa je kmalu opazilo dva sumljiva inddvidua in že so ju pograbili carinski (stražniki ter ju od« vedli v uradne prostore carinskega urada. Dooim je pnti, neki Nemec mirno sledil stražniku, se je drugi, slovensko govoreči, ki jc bil oeivdno domačin, pred poro-nom nenadno domislil, da je pozabil v vlaku še neki zavoj. Skočil je hStoro v vuafe nazaj — na drugi strani pa asak ven jo je ornih krač pobrisal v noč pod Meljgki hrib na drogi strani koso, da jc
gospod Lstopil v vlak šele v Mariboru in si prinesel kovčeg iz gai-derobe. Ni ga torej pripeljal s st-boj po železnici, ker take stvari prinašajo tihotapci čez mejo peš do Maribora, odkoder jih prodajajo in izvažajo proti jugu.
Smrtna kosa.
V Celju je umrl v 68. letu starosti trgovski sotrudnik Alojzij Kukovec. — V Bukovici pri Vodi ni je umrl Anton Kranjce, posestnik, tesarski mojster in stiln*čar. Pokojnik je bil skrben družinski oče, dober gospodaT in kremeaiit značaj.
Nesreča.
Kranje Alojzij. posestnikov sin iz Šmartna v Rožni dolini se pni rezanju slame spodtaknii in padel "iz stolčka, na katerem jesta 1. Pri tem pa se je prijel za rezilni stroj tako nesrečno, (iu mu.je isti prerezal levo roko. Težko poškodovanega Kranjca so morali takoj oddati v celjsko javno bolnico.
Nesreča s puško.
17-letni Zabukovnik Alojzij iz S*. Janža pri Velenju se je igral s puško, ki jo je sam konstruiral. Pri tem mu je puška padla na tla se sprožila in krogla ga je zadela v leva prsa. Težko poškodovanima so prepeljali v celjsko bolnico.
Smrtna nesreča bivšega dobro-voljca.
Iz Mengša poročajo: Smrtmo je ponesrečil v Modnjaku Ivan Zalo kar. tesar iz Menša. bivši do-brovoljec I. juguslovanskesga polka iz Sibirije, ki se je vrnfil v domovino šele leta 1920.
Osemurrfk v Franciji.
V Franciji se prične odlok o u-redbi osemurneiga delavnika za železniške uradnike in nameščenec izvajati že v najkrajšem času. Tudi število nadur, ki so jih zali P.. 4 ga ley. Febr. 12........
lrtevali delavci, bo od 4-50 znižano na 175.
Poostrena opozicija skemu.
proti Grab-
Vsa pozornost poljskih političnih krogov se obrača sedaj poostritvi razmerja med ljudsko stranko 'in ministrskim predsednikom Grabskim, ki je nastopih zlasti po zadnji seji proračunskega odseka^. Posamezni varšavski listi objavljajo razgovore z vodjo poljskih agrarcev. Wit osem. ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da so se Piaisti vendarle enkrat odločili, da ustvarijo jasno situacijo v parlamentu: ali parlament feli pa diktatura.
BABO	P V
V št v. 28. je bilo iz Pittsburgha napačno poroča no, da so se katoliški možje zagrabili, se bili krog ušes, nabili neko žensko in predsedniku društva zbili očala.
Glasiti se mora: "Ttfeka ženska je dala par zaužnic predsednik« druatva in mu s tem izbila očala*'. . In nadalje naj se glasi: od v»-žera — ne pa — .do včera.
Daneta obhajamo rojstni dan velikega Lincolna.
Njegovi govori in nazori so bili kot v skalo vklesani.
BrezpHLmerno resnične so njegove besede, povedane podoma-če:
—	Prijatelj, ti lahko vlečeš nekaj časa vse- ljudi za nos.
—	Neikatere ljudi lahko vlečeš vedno za nos.
—	Nikakor pa ne moreš vedno
a-leč i vseh ljudi za nos.
*
Te besede* naj si posebno zapomni čikaški Koverta.
★
Skoro vsi moški smatrajo ženske za neumne.
To pa zato. ker moški niso nie bolj pametni.
*
Svet se torej v petek 111 posul in se mi podrl.
Dosti ljudi je bilo razočaranih : posebno tisti, ki so prerokovali konec sveta in tisti, ki so prerokom verjeli.
★
Najbolj so pa ravzočarani oni. ki so v pričakovanju konca spustili vino po kleti ter raizbili kotit*, v katerih so kuhali pijačo.
Najbrž je bilo pa takih le malo. ★
Neki zdravnik je baje iznašei čudno sredstvo, 'ki priseli človeka govoriti čisto resnico.
Par kapljic se mu vbrizgne pou kožo. pa bo vse povedal, od kon ca. do kraja, kar je iz previdnosti zamolčal, zatajil ali napak povedal.
«r
Iznajdbo je natančno preiskal poseben kongresni odbor, v katerem je bilo tudi par diplomatov.
Vsi člani odbora so soglasno izjavili. da se iznajdbe ne sme upodabljati v javnosti.
*
Navdušena zagovornica ženskih pravic je stala na govorniškem odru ter zabavljala čez moške, d<i še jc kar ka«dilo.
Vse jim je rekla, le človek ne.
Svoj 'izbruh je okiučala z vprašanjem :
—	Povejte m.iT za božjo voljo povejte mi. kje bi bili danes moški, če bi žensk <ne bilo. Kje bi bili danes moški, če bi Bog ženslk ne ustvaril?
Med poslušalci je zavladal globok molk. Po dolgem presledku >? je oglasil nekdo v kotu dvorane :
—	V parad'ižu bi bili. drajra fecspa . . .
*
Najnovejša pariška moda predpisuje. <la ne sme moderno žensko krilo segati dalje kot tri inče pod kolenom.
★
Newvorčan!ke so se seveda takoj oprijele nove mode. lie žal. la nekatere ne vedo, kje imajo
pravzaprav koleno.
★
Rojak je snubil bogatega de-klcita in je rekel:
—	Denarja nimam, gospodična, denarja nimam nobenega. MoJa pamet je vse moje premoženje.
Ona ga je potolažila z besedami :
—	Nikar ne bodite žalostni za-strantega. Revščina ni nobena sramota.
*
Pravijo, da nima mož v zakonu nikdar zadnje besede.
Pa jo ima in sicer ko pravi ženi : — No. pa kupi nov klobuk, da bo že vsaj enkrat mir.
-k
Iz Jugoslavije poročajo, da je bilo pri nedeljskih volitvah primeroma mirno in da je bilo usmr-
čenih le deset oseb.
*
Pasič ima potemtakem v Jugoslaviji deset nasprotnikov manj!"
S tem pa še ni rečeno, da ima pretežno večino.
Nad sedeminše^t-deset let so zdravniki predpisovali in pripor očali Bordenovo Eagle Mleko materam, ki niso mogle dojiti svojih otrok.
Eagle Mleko je čista, varna in o-kusna hrana, posebno pripravljena za hranjenje otrok.
Če pošljete ta o-g^as The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Dept. 1
ne. Toda z obleko vred je šla z ifijcga tudi koža in celo kosi mesa. Zato so prinesli strojnega olja iu polili ž njim mučenika, .da ga vsaj nekoliko ohlade. Trenotno je tc sredstvo sicer v resnici pomagalo, toda na tedesu brez kože so so pojavile potem take rane. da. jih je bilo grozno pogledati. Ponesrečenega ključavničarja so ta-Koj r.ato odpeljali v bolnišnico, vendar pa mu zdravniška pomoč ni ve; koristila. Med najstrašnejšimi mukami je čez nekaj trenutkov-podlegel silnim opeklinam, ki jih je imel po životu. Pogreba se je udeležila poleg delavstva tudi ogromna množica ostalega prebivalstva.
Da bo tragedija še večja, je hotela šo ponesrečenčeva žena prostovoljno v smlit. Čim je namreč izvedela za strašno smrt svojega moža. je v obupu odhitela protr Kulpi, da se utopi. Revieo pa so ljudje še pravočasno opak li. skočili za njo v vodo in ji rešili življenje. Bila jL* že napol v nezavesti.
Fenomeni na Krasu.
Profesor beograjske univerze dr. .Iitvan Cvijič je bil od pariške filozofske fakultete po/.van, da j riredi ciklus predavanj o geoloških fenomenih na Krasu. Cvi-jie se je vabilu odzval in j«' te dni pričel s svojimi predavanji v ani-fiteatru Tirgo na pariški Soi-boir.ii.
Koledar za leto 1925.
Iz Jugoslavije.
Nesreča.
V Tesličovi tvornici za vpirit v Sisku je te dn! strašna -ni -reea vzbudila po vsem mestu veliko raz b urjenje in izzvala «>str.> kritiko proti upravi tvornice. ki ni dovolj poskrbela za varnost svojega o-sobja.
Tvorniški ključavničar je zvečer pregledal, ali so v redu kotli, v katerih se je kuhala koruza za proizvajanje alkohola. Pregledujoč kotle, je stal ne noki nesigumi traverzi, ki je nenadoma odpovedala. nakar je padt 1 nesrečnež do vratu v vreli kotel. Xa njegovo obupno vpitje so prihiteli tako« nnmrst'enci in delavci in irn izvlekl: popolnoma skuliajiega i/.
' R"vr>ž j,, silnri zvijal, k" so mu ljudje trgali s tel.-a vročo o!)leko. da mu olajšajo boleči-
Se nobeno leto nismo Koledarja Lako naglo prodajali kot ga letos. •Skoraj sleherni, ki ga je naročil, iam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti''.
Kdor hoče imeti Koledar, naj £a takoj naroči.
I
Izdal sem novi cenik
Domačih Zdravil
katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah.
SEMENA
V zalogi imam na)ur>!jša vrtna, cvetlična in ooljska semena. Pišite po brezplačni semenski cenik.
IMnpo pošiljam poštnine prosto.
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZTiRTIŽENIlT DRŽAVAH-
ROJAKE, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V
NAJLEPŠA ZAVEST
za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči* ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu 4'denar dela denar*'.
Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
in jih obrestujemo po
4%
na leto.
Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko
ceno in dobro postrežemo. «
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	. New York
as
f •
—--1 ■ 'I''"H
' ■ Si
GLAS NARODA, 12. FEB. 1925.
Afrika - svet bodočnosti. n ,
Afrika je štirikrat in pol tako velika kot so Združene države ter je polna nedotaknjenega naravnega bogastva. Bolezni so največja ovira raziskovalcev. V Afriko so prihajali ljudje zastran divjih živali, demantov in romantike. Angleška skrb za higijeno prebivalstva.
Afrika, kontinent bodočnosti, je še vedno "temni kontinent." Štirikrat lin pol je tako velika kot M) Združene Države in <polna nedotaknjenega bogatitva ! Afrika, kjer so našli pred pol stoletjem otroka, ki se je igral s kamen čki, vrednimi stotisoe dolarjev. Afrika, kjer se skriva na milijone vrednosti gumija in drugfth naravnih produktov in kjer se nik-do ne briga za dragoceni malioge-ni les. V Afriki najdemo tudi radij. ki je bolj dragocen kot je naj bolj dragocen biser in visoko pla-lioio ciste želeone rude, Idi predstavlja kraljestvo zase. V Afriki je tudi pokrajina, katero imenujejo domačini "dom bakra" in nadaljna pokrajina, ki se vsebuje najbolj bogate sklade- cinka na svetu.
Mineralno bogastvo Afrike čaka podjetnosti belega moža. .
Glavna slaba stran za belega moža pa je bolezen. Ceni se, da jc najmanj peftnajst milijonov ljudi "umrlo ob Kongu izključno le na posledicah takozvane spolne bolezni. Zdravniška veda ni bila do sedaj uspešna v tem oziru in a zdravniškam oziru je Afrika še vedno "temni kontinent."
Ce upoštevate gostost prebivalstva Afrike ter jo primerjate ?. gost«»stjo prebivalstva v Ameriki, Evropi in Aziji, boste videli, da so velikanski deli Afrike skoro neobljudeni. Vzrok tega ni po-manjkanje hrane v tropičnih delih Afrike, pač pa epidemične epidemične tropične bolezni, ki so iztrebile cele narode. Te bolezni se pojavljajo v epidemični obliki tudi v zmernem ]>odnobju. Grlav-na naloga belega moža hi morala biti, da uveljavi sanitacijo Afriko.
Ljudje so prihajali v Afriko, da iščejo zlato in demante. Šele pred kratkim se je pojavil veliki naval na neki okraj, kjer je našrl farmer mnogoobetajoče demant-no jw>ije. Ljudje so prihajali v A-friko, da love divje zveri, katerih mrgoli na izapadni obali Afrike
—	in ta obal ni oddaljena od New Yorka več kot San Fraaicisco. Amerika je sedaj zvezana z zapa-dno Afriko s parobrodno službo in pa m i ki prevažajo gazolin. Foa-dove avtomofoile in druge stvari.
Danes prevažajo ladije tako-zvani "kapok" krog polo'vGee s v t-ta, dočim se milijone ton istega niaterijala izgubi v Afriki. Ta svileni bombaž 'katerega se rabi pri izdelovanju blazin in madracov. priihaja iz inozemske iztočne Indije, mesto iz dosti bližje Afrike. Pred kratkim se je izumilo nov proces, potom katerega je mogoče spresti ta bom/ha ž v blago, katero je mogoče pobarvati na naj-bolj umetniški način. Ta iznajdbo je seveda povsem naravno odkrila novo i»oije za kapok.
Zapadna Afrika ima tudi gu. mija v ozobilici. Amerika nima no benepa gumija. Iti mora na malaš-ki polotok ali Ceylon, da ga dobi
—	in ti kraji ko trikrat tako daleč o«l iztočirfih Združenih držav kot |»a je zapadna obal Afrike. Tropi-čni kraji Afrike dobavljajo hrano ter bi jo proizvajali še več, ker ob rode sadeži ,po trikrat na leto.
zmernem podnebju pa imamo le eno letino. Dve petini vsega proizvoda sveta na svetu prihajata iz afriškega mesta .Johannesburg. Se vedno pa je dosti nerazkrite-ga zlata ob Zlati obali, Rodeziji. Abesiniji, ob gorenjem Kongu m v Libijski puščavi.
Afrika je kontinent nasprot-stev in ekstremov. V Afitiki žive največji lju<dje na svetu. Šiluki in Dinkas, ki so povprečno vis'oko 6 č revi je v in šest palcev in najmanj ši ljudje, tak oz van i pritlikavci. V Afriki najdemo starodavno civilizacijo kot je bila egipčanska ter navadne divjake. Najdemo najve-če puščave, naj veče vodopade in *dnmiiiča na severu in
bila nekoč v Aleksandri j i. Duhovniki starega Egipta so tJili dobri zdravniki, a danes je Afrika skoro brez zdravnikov in na afriških vseučiliščih je zdravniška veda šele v povojih.
Ljudje so brez dvoma tudi prihajali v Afilrko radi romantike. Etiopija, razvaline Kartage,- velike piramide, — 'kakšne spomine vzbuja vse to! Videl sem citadelo Kaire, Tebe s stotimi vratmi. Ležal sem celo noč ob vznožju sfinr ge. Videl sem prihod jutra na Table Mountain lin oj>oldne sem stal na Livingstone Island, nad Victoria slapovi. Tekom zadnje zime sem stal na Dahla griču. Zrl sem navzdol na Kano, mesto centralnega Sudana.
Kano! Romantika tega mesta je stara kot svet <sam. Pred menoj, v luči zahajajočega solnea, je ležalo mesto, v katerem živi nekako fvO.OOO ljudi. Sempatam so prekinile palme enoličnost rdečkasto -rjavih domov. Dim liz neštevilnih ognjišč je odel mesto s skrivnostno meglo.
Kano je bilo mesto še predno je priseli Viljem Zavojevalec \ Anglijo. Dvamajst vrat ima in obzidje, ki se steza na razdaljo dvanajstih milj. V tem, tiisoč let starem mestu, so uporabljali smodnik. predno je bil znan v Angliji. Izza jutranje zore civilizacije so prebivalci tega mesta pridelovali, predli in tkali bombaž.
Dinastija v Kano zasleduje svoj izvor več kot tisoč let nazaj. Plemenski ]>onos je v tem mestu povsem j M) praviici večji kot v kateremkoli drugem kraju sveta, Nag-prvo so bili poganski Hausas, nato mohamedanški Hausas in danes so Fhilani mohamedanci. Kano je bilo veliko mesto še predno je bil ustanovljen Timbuktu. Kano je bilo središče civilizacije, k: je bila prekoŠena le v dobi Teb tn Kartage. Ti dve mesti pa sta mrtvi, a Kano živi še danes. Kano i-ma številne šole, a le enega belega zdravnika, kateremu je poverjena Mkrb za i&oro milijon prebivalcev.
Čeprav ni ndkakih zdravniških šol za domačine v Afriki, je vendar približno tristo angleških in francoskih bolnic. Sto in devet in šestdeset teh bolnlic se nahaja a angleških kolonijah in posestvih. Osemdeset teh bolnic se nahaja jržno od Zambezi reke. v zmei-nem podnebju.
Pljučna kuga v Carigradu.
'4Daily Telegraph" poroča iz Carigrada, da je izbruhnila tamkaj pljučna kuga, kar je povzročilo med prebivalstvom veliko •razburjenje. Dosedaj je umrlo že pet oseb. V mohamedanskem begunskem taborišču je bilo dalje v zadnjih dneh 9 smrtnih slučajem, ki so v zvezi s to nevarno epidemijo. Smrt nastopi navadno 30 ur po infekciji Zdravstvene oblasti v Carigradu so v svrho pre-prefcenja razširjenja epidemije odredile cepljenje vsega prebivalstva.
Krasin poklican v Moskvo.
Sovjetski veleposlanik v Pai^im, Krasin odpotuje te dni na zahtevo svoje vlade v Moskvo. Pariško sovjetsko poslaništvo je objavilo o Krasinovem potovanju sledečo izjavo:
"Sovjetski poslaniki v Berlinu. Londonu in- Parizu so bili poklicani v Moskvo, da se posvetujejo s svojo vlado o položaju v baltiških državah, ki pripravljajo na sedanji helsingforški konferenc: ofenzivo proti sovjetski Rusiji".
Krasinovo potovanje v Moskve pa mora imeti vsekakor še kak drug namen; najbrže bo Krasm poročal vladi o svojih utisih t Parizu in skušal 'ustvariti most za francofeko-ruaka pogajanja, k) je bi morala pričeti že davno.
Kratek opis življenja in delovanja Abrahama Lincolna.
Dne 12. februarja se po vseh Združenih Državah proslavlja roj stni dan Abrahama Lincolna, največjega ameriškega ljudskega prvaka v devetnajstem stoletju. Veliki Liberator (osvoboditelj) se jo rodil na 12. februarja 1809. na mali farmi pri Molin Creek v tt*-daj divji novi pokrajini Kentucky. Krščen je bil po .svojem starem očetu. prvem Abrahamu Lin-colnu, ki je bil po koncu ameriške revolucije prodrl skozi gozdovje in gorovje iz Virgltnije v Kentucky. Ta Lincolnov stari oče je bil ubit od Indijancev. Lincolnov o-če. Thomas Lincoln, je bil tesar po poklicu, ali brez nikake ambicije, in družina je 3ivela jako revno.
Ko je bil Abraham osem let star, se je družina preselila v Indija no. kjer so sa naseljenci nabavili zemljišča od ameriške vlade za dva dolarja na aker. Življenje je bilo trdno, revščina je bila velika.
Liiner/In je hodil od časa do časa trkom devetih let v šoflo, ali— kakor je sam trdil — «vsc šolanje ni znašalo skupaj niti leto dni. Že kot deček je moral trdo delati; -bosonog je pomagal očetu pri posokovanju praigoada, pri oranju in pri pridelovanju koruze. Dostikrat -ga je oče poslal k sosedom za vsakovrstna dela, celo za pestuna. Ali med tem se je učil. kadarkoli je imel kaj časa: prečrtal je vsako knjigo, ki je prišla v njegove roke. Nekoč je Lincoln rekel prijatelju, da je prečital vsako knjigo, ki jo je našel v o-krožju petdesetih milj.
Da je imel mladi Lincoln napredovati ob tako napornem življenju, se je imel zatovaKti svoji izredni energiji in orjaški telesni moči. Pravijo, da je bil močan za tri ljudi in da je z lahkoto dvignil in nosil par hlodov, pa rti nihče v oni pokrajini drvosekov zna: zamahniti sekiro z večjo silo. Bil je izvrsten tekač in metač. V devetnajstem letu starosti je bil dorasel in izredno visokega stasa; merili je šest čevljev štiri inče. Bil je suh, ali širokih kosti in močnih mišic; njegove roke in noge so bile nenavadno dolge; (stopalo in dlan sta bila ogromna. Izgledal je v mladosti kot pravcat ogromen drvar, ali v njegovem glasit in v njegovem licu izrazitih potez je bilo nekaj, kar je privlaleevaJo ljudi k njemu z neodoljjivo silo. V njem so videli čudovito zmešano naravo, surovost z nežnostjo, vsakdanjost z ideailom, ogromno telesno silo z globoko občutljivostjo, dostikrat surovo dovtipnost z otožnostjo, ki je bila skoraj tragična. Senca te ofcožnosti ni nikoli izginila iz njegovih tem nosi v ih o-či »in je takorekoč pro rokov al a njegovo u»odo. & orjaško silo je združeval jako živahen um, čudovit spomin, bistro razsodnost, hitro dovtipnost in dar za pripovedovanje.
V marcu I. 1832. so se Lineol-uovi preselali dalje proti zapadu — v Illinois. Da ogradi svojih deset a krov zemlje, je Lincoln odsekali one dolge, surove hlode, o katerih se je toliko govorilo kasne je, ko je Lincoln kandidiral za predsedništvo Združenih Držav; "rail splitter" (sekač ograj) so torn pravili. Prihodnje leto, ko je
Lincoln 21 let star. zapustil je domačo farmo in začel živeti na lastno roko. Delal je na barki, s katero je prišel do New Orleansa. Tu
je prvič zagledal suženjski trg, kjer so proda jali /orne na dražbi. Brutalnost te trgovine ga je Ogorčila in ga razvnela proti suženjstvu. V Illinoisu je živel v mali vasici New Salem, kjer je bil nekaj časa pilot v malem parniku in kasneje prodajalec v štacttni; "honest Abe" so mu pravili v vasi radi njegove stroge poštenosti. Baje je nekoč hitel dve milji za kupcem, da poravna pomoto sest centov v menjavi.
Mladi L:ncoln je postal jako popularen in v starosti 23 let so ga postavili za kandidata v illino-iško legislaturo, aE je bil poražen. Na to je skupaj z nekim Berry kupil tri male štacone v New Salem in jih »družil v eno. Ali tvrdka. m iftpcla Berry je bil p»-
--I
jaiice in nič ni delal. Prišlo je do bankrota z dolgom od #1200. Berry je kmalu za tem umrl in vse breme dolga rje padlo na Lincolna. Sedemnajst let se je mučil, da i>oravna ta dolg, ali končno ga je V>lačal do zadnjega centa.
Lincolnova prihodnja služba je bila ona pomožnega zemljemerca in poštarja v Salem. Sklenil je postati odvetnik in se trdno učil doma. L. 1834., ko je bila tedaj ilavno mesto države Illinois. Izvoljen je bil ponovno 1. 1836. m '.opet l. 1835. in 1840. Teh osmih et v legislaturi je bila izborita izkušnja za njegovo nadaljno politično delo. Leta 1S36. je posta.1 odvetnik; istega leta se je naselil v Springfieldu. Porouil se je leta 1812. Štiri leta kasneje je bil izvo-1 jen v Kongres. Tu je z veliko e nergijo, ali zaman zagovarjal oredlog. da se ne dovoli vpeljava suženjstva v ogrožane pokrajine, ki so bile ravnokar pridobljene xl Mehike namreč New Mexico in California. Suženjstvo je bilo postalo veliko vprašanje političnega življenja in borba je bila med južnimi državami, kjer so prevladovali veliki posestniki črnih sužnjev, in severnimi! državami; šlo je za.to, ali naj se suženjstvo raztegne tudi na nove pokrajine \ zapadu, ki so se razvijale v nove države Unije. Vprašanje suženjstva je začelo omajati deželo do njenih temeljev. Stare stranke in stara prijateljstva so se razkrha-la nad tem vprašanjem in rodila se je Republikanska stranka v znaku boja proti suženjstvu. Velika prilika za Lincolna je bila prišla. Njegov demokratični nasprotnik je bil Douglas, spreten političar in dober govornik. Douglas je že svoj čas bil član illinoiš-ke legislature, državni tajnik, član vrhovnega državnega sodiis-ča in ga je Illinois odposlal kot senatorja v Kongres. Ko sta teritorija Kansas in Nebraska zaprosila, da'se ju sprejme v zveizo kot zvezni državi, je Douglas predložil zakon, bi je prepustil novim državam, naj si same izberejo, da-li hočejo biti suženjske ali svobodne države. Ta zakon, takozva-ni Kansas - Ne(bra»ka Bili, je o-gorteil vse prebivalstvo na severu, Douglas se je na prihodnjih volitvah zagovarjal, ali volilci so ga sprejeli s protestom. Njegov protikandidat ni bil niihče drugi kot Lincoln. Med njim in Douglas se je razvila ostra govorniška borba, kateri je napeto sledila vsa dežela. Lincoln pa vendarle ni bil izvoljen. Ali njegovi govori profc suženjstvu so našli odmev po vsej deželi in od vseh strani so prihajala vabila na govornika. Eden izmed njegovih slavnih govorov je bil oni v New Yorku 1. 1860 v Cooper's Institute. Bil je ponatisnjen v vseh 'časopisih širom dežele in v brošurah; Lincoln je zlasti radi tega govora postal narodna politična figura in kandidat za predsedništvo. Predsedniške volitve 1. 1860. so se bližale in republikanska stranka je Lincolna i-menovala za svojega kandidata. Vsa dežela je bila v stanju divjega razburjenja. Trdilo se je, da južne države se ne bodo nikakor udale izvolitvi tega predsednika. "Orni predsednik" je bil psovka za človeka, ki je verjel v svobodo za črnopoltne ljudi. V kongresu so se čule odkrite grožnje, da se bo Jug odtrgal od Unije, in bo sestavil neodvisno vlado. Demokratična stranka se je končno razc*s pila.	^
Abraham Dincolu je bil dne 6. novembra 1S60. izvoljen za predsednika. Par dni po izvolitvi je bil Jug že v odkritem uporu. Meseca teforuarja, torej mesec poprej, pra Ino je Lincoln nastoipil predsed-aištvo, je že sedtoorica južnih držav, South Carolina, Georgia, A-labama, Florida, Mississippi, Louisiana in Texas, zapustile Unijo, sestavile Bonfederirane Države Amerike in izvolile Jefferson Da-visa za predsednika.
Lincoln je imel namen imenovati uradnike brez ozira na strankino pripadnost. Ko so neki poli-tičarji silili vanj, da podpiše imenovanje nekega nevredneža, je Lincoln odgovoril: ' * Vse, Iker sem
na svetu, dolgu jem mnenju, ki ga je ljudstvo imelo o meni, ko so mi naziva1.i "Honest Old Abe". Kaj bi oni sedaj mislili o "poštenem Abe", ako bi imenoval takega člo veka?" — Nasproti nekemu prijatelju. ki .ga je obiskal v Beli Hiši, je nekdč rekel sledeče besede, ki', so postale slavne: "Ako enkrat zgubite zaupanje ljudstva, ne morete nikdar več pridobiti nazaj njegovo spoštovanje. Res je sicer, da lahko varate vse ljudstvo nekoliko časa. Lahko tudi varate nekaj ljudstva ves čas. ^Ui ne morete varati vse ljudstvo za vse čase."
Dne 12. aprila 1861. je začela livilna vojna. V South Carolini so konf tri ranči ustrelili na zvezno zastavo, ki je vihrala nad Forr Sumter. Od samega začetka je Lincoln izjavil, da se vojna vodi ".a Unijo in ne proti suženjstvu. Xe da je zato manj sovražil suženjstvo, ampak verjel -je, da su ženjstvo ne bi dolgo preživelo zmage Severa. Njegova r.radna prisega mu je najprej nalagala, da reši Unijo. Tekom štirih let je besnela državljanska vojna. Naj orej je Jug bil uspešen, ali večja moč Severa je postopno izčrpala odpor južne Konfederacije. Sredi vojne je Lincoln sklenil, da treba pristopiti k emancipaciji sužnjev. Leta 1863. se je zavedel, da osvo-bojenje suihijev mora biti drugi veliki cilj vojne. Ob Novem Letu 1863. je podpisal proglas osvobo-jenja sužnjev (Emancipation Proclamation). Ob tej priliki je vzkliknil ljudem okoli sebe: "Ako moje ime vstopi v zgodovino, sc bo to zgodilo radi tega čina, r.i vsa moja duša v njem." V aprilu 1. 1865. se je general Lee, povelj-trik južne vojske, predal z ostanki Mvojih pobitih potko v v roke generala Granta, poveljnika st verne vojske.
Tekom vojne je Lincoln večkrat pokazal svojo velikodušnost. Ko je podpisal pomiloščenje za mladega vojjaka. ki ga je vojno sodišče obsodilo na smrt za to. ker je zaspal na straži, je Lincoln rekel: "Saj se ni čuditi, da bi u-trujen farmarskfe fantek, ki je morda navajen iti v posteljo ob mraku, zaspal na straži. Nočem jaz itd v večnost s krvjo tega mladiča na svojih rokah." Celo zadnjih njegovi uradni čini so bili čini milostii. Prav zadnji dan svojega življenja ge podpisal pomilos-eenje vojaka, ki bi bil moral biti ustreljen radi begunstva. "Ta Fantek nam lahko več koristi nad zemljo, kot pod zemljo," je rekel Lincoln.
Abraham Lincoln je bil zopei zvoljen za predsednika T. 1864. po velrki vdciini in 4. marca 1865. je pri ustoličenju imel zgodovinsko pomemben govor. Mesec ke-sneje je bil uimorjen. Dne 14. aprila je bil vesele A'olje. Vojna je bila končana in konec je bil ogromnega bremena, ki je telilo na nje-srovih ramih. Mrs. Lincoln je om ga dne povabdila nekoliko gostov ha večerjo in v gledališče. Lincoln je bil oni večer poln dovtipa. ko je sedel med svojci v loži Ford Theaitre-a. Naenkrat ob 10 uri 20 minut je zadonel v gledališču strel iiz samokresa; nato kratek metež v predsednikovi loži, in iz nje skoči na oder človek s samokresom in bodalom v rokah. Bil je igralec Booth, fanatičen pristaša Juga. Zvezna zastava, viseča raz laže. kot da bi se hotela maščevati nad zločinom, se je zataknila v moi'ilčeve ostroge, da je telebnil z glavo naprej. Z zlomljeno nogo je vstali in odšepal za kulise in v splošni zmedenosti izginil na cesto, kjer ga je čakal konj, in od-jahal je v temno noč.
Drugo jutiro je Lincoln izdahnil svojo veliko dušo. Ves svet je žaloval za njim. Londonski delavci so poslali sledeeo poslanico Ameriki : "Abraham Lincoln se je o-milil vsem delavcem civiliziranega sveta. Zguba takega človeka ie ravno tako naša kot vaša. On živi v srcih delavcev vseh dežel kot kak nekromfln vladar sveta.'*
Lincoln je umrl. da njegova dežela živi, in še Ie danes ■— po dveh generacijah — zaonoremo ceniti
Ženska v službi policije.
Ženske so v gotovih ozirih veliko bolj sposobne za policijsko službo kot pa moški. Vsaka detektiv-ka mora biti primerno izobražena, da takoj spozna položaj, v katerem se nahaja. Starost ne igra pri detektivki nobene vloge. Stroški so veliki, posebno za obleke.
Žena v službi policije, zlasti kot detektivka, ni liič novega. Skoraj vise države imajo v svoji policij-iiki službi ženske, ki povprečno zc lo zadovoljivo izvršujejo svojo nalogo.
Zlasti se odlikuje na tem polju Anglija. V (poLicijski službi v Londonu je že mnogo let nameščena «?<lč. Maud Westxyva, Idi narav nost vzorno opravlja svoje posle 'in velja kot najboljša detektivka na svetu. Ta dama izvira iz stare odvetniške rodbine, in zato ni nič čudnega, če se je šo kot mlado dekle začela baviti s kriminalist i-ko. Po njeni izjavi je ženska v mnogih ozirih bolj pripravna zn policaja kot moški. Znano je. da polagajo ženske veliko več važnosti in pozornosti malenkostim, ki niso po mnenju moškoga dovolj važne. Zdi se, da imajo ženske poseben smisel za stvari, ki so naj
stvari neznatne, so pa važne zau-iSkok glasovitega razbojnika iz stvaritev praktične teorije.	j	vlaka.
Za preublačenje in izpremeni-	-
tev svoje zunanjosti so pač žen-1 Glasoviti ra-zbojn-ik Lazar Cosič. -ske pač manj .sposobne, ker jih je (ki je bil radi cele vrste zločinov m
dno, da se, posebno pri mladini, vzbuja vesel je iin naravnost hrepenenje po detektivski službi, ke-vsakdo misli, kdor je le p ar krat videl detektivske filme, da je že rojen policaj.
Poklic detefetivke zahteva velike ixdatke. Ženski detektiv mora meti izredno obsežno garderobo. I metli mora vsaik hip na razpolago veliko več vsakovrstnih oblek kot nio'ki. Pomisliti je treba tudi na dej.--1 v o, da so si moške obleke zt-lo podobne in «la se sploh moška moda skoraj ne menja. <lo«*rm je to pri ženskah i>opolnoina drngu-l*i\ Marsikdaj ne sme obleei detektivka ene obleke dvakrat, ker bi jo isieer ljudje takoj spoznali. Isto velja tudi za druge toaletne potrebščine, predvsem /.a klobuk.
zelo lahko spoznati. Moška obleka nikoli ne vzbuja toliko suma kot ženska. Moški lahko skrijo čepico ali mehki i klobuk v žepu, česar žena ne more. Detektivka more biti v stanu, da jo svet smatra za lega nt no damo v večerni toaleti ali za pometareo ali ribarico s krtačo
tatvin obsojen v Beogradu na 14 let težke ječe. je pri prevozu vz Beograda v kaznilnico v Sremsko Mitrovico pri Rumi skočil iz vlaka in pobegnil. Nahajal se je v kl'osetu in skočil skozi okno v trenotku. ko je dirjal vlak z največjo hitrostjo. Kljub poizvedo-
v rokah. Razumeti mora vse in Vanju nra dosedaj še niso mogli mora znati v najkrajšem času po- J izsledit*!.
Razbojnik Čos:č j;- znan beo-
! pol noma izpremeniti svojo zuna-!
njost. Predstavljati mora elegan-1 - .	...
. , ,	.	grajski poučili ne samo radi svo-
tno, ponosno aristokratldinio par!?. , . . , .
• ~ ~ x	- i jdx številnih zločinov m tatvin,
minut kasneje pa mora biti, ce
■ i i--------x - • i ampak tudi radi svojih številnih
zahtevajo olcoliscme, -strežnica.
Ženska 'breiz naobrazbe tega ne bi mogla storiti. Ženska ima veliko lažje dostop na vse mogoče kraje kot moški. Na ta način izve zaže-Ijeno tudii veliko prej.
Miss We«tova pripoveduje, da je igrala že vse mogoče vloge. Rila je prodajalka, dekla, natakarica. strežnica v bolnišnicah in drugih podobnih zavodih, sobarica in hotelska naoneščenka. Zelo težko ji je blilo v začetku posnemati moški glas. Kasneje se je potem tako iaurila, da je ne bi po glasu nihče spoznal, da je ženska. Po mnenju "West o ve je najbolj zanimivo najti anonimne obrekovalce. Pravi, da je pri tem. dobila globok v-pogled v dokaj čudno duševno razpoloženje raznih ljudi. Naravnost čudno je, kako obrekovalci i mislijo in delajo. Zunanja sila goni marsikoga k takemu zločinskemu postopanju, in z marši komu i je treba imeti usmiljenje.
»Starost ne igra pri ženskem detektivu nobene uloge. Mansikate-ra žena je odkrila žo precej poz-
pobegov, ki jih je izvršil z nenavadno drznostjo. Prvič je bil aretiran v beograjski okolici, ker je ukradel več prešičev. Takrat je fun garal težko bolezen in je bil zato odposlan v državno bolnicd. Tamkaj je vprizoril gladovno stavko i.n tako izborno simuliral bolezen, da so vsi mislili, da ne ostane pri življenju. Ijepe noči, ko nikdo ni nanj pazil, pa je nenadoma pobegnil Lz bolnice. Policija je odredila obširno poizvedovanje, a bilo je vse zaman. V istem času se j.-* zgodil v bližini Zemuna velik zločin. Neznan razbojnik je na cesti napadel nekega šeljaka in ga oplenil. Pri zasledovanju je neki orožnik ob Savi zapazil Lazarja Cosiča. Po opisu, ki ga je dal doti>**ni seljak o razbojniku, je bil Cosič istemu popolnoma sličen. Orožnik se je takoj pripravil, da ga aretira, toda Casič je skočil v tem trenotku v bližnji čoln. Hotel jo zavesljati. a bilo je že prepozno. Orožnik mu je bil za petami. Ko je razbojnik ju videl, da bo aretiran, je v obleki-
no svojo sposobnost 'za policaja.
y<J,	•	* i -i fskoeil v Savo in wkusal fingirati
Zanunivo je, da je na Angleškem	.	^
ti..i-,>i	i- i• • - i i -a utopljenca, kar pa se mu ni i
na\al na žensko pokeijsko službo] j.,	„ .	1
izredno velik. K temu je predvsem kriv kinematograf, ker slika policijski poklic kot izredno razburljiv in zanimiv. Zato ni cti-
tev ameriške Unije. Še le po Civilni vojni je bil zagotovljen razvoj te enotne dežele, ki se je hitro razvila v največjo deželo sveta.
Devetnajsto stoletje je rodilo mnogo velikih državnikov, ki so postati svetovno slavni, ali nihče se ni toliko omilil človeštvu širom sveta kot Abraham Lincoln. Svojim ameriškim rojakom je bil pred vsem rešitelj domovine. Narodom v drugih deželah se je dozdeval kot kak moderni Sv. Jurij, visoko držeč zastavo (človeške svobode. Mož. ki je tako mojstrsko obvladal umetnost enostavnega, jasnega in lapidarnega govora, je veljal v očeh vsega pri prostega ljudstva širom sveta kot največji zagovornik demokracije.ki je bii vstal do tedaj; in kot izzivajoča trobenta demokracije je zlasti zadonel po svetil m bo donel do po. znih rodov on& kratki elekt nizu joči govor, ki ga je Lincoln imel na bojišču pri Gettysbung-u: "Da
vlada ljudstva, potom ljudstva, popolnoma njegov trod za ohrani- ljudstvo ne izgine s zemlje."
posrečilo. Končno je bil vendarle aretiran in odveden na policijo, kjer je priznal vse svojo tatvino in razbojirštva. odišče ga je obsodilo na 14 let težke ječe in te dni so fja imeli prepeljati v sprem stvu orožnikov v kaznilnico v Sremsko Mitrovico.
Odpeljali so se iz Iieograda ob 5. popoldne. Cosič je bil po pripovedovanju orožnikov nenavadno razpok-žon. Med Rurao in Rog-njo. ko jc vlak ravno drvel z največjo naglico, je zaprosil stražnika, da ga pusti v kloset. Orožnik je ugodil njegovi želji, ker se mu lii niti sa<njalo, da bi mojrel Čosi«» v tem trenotku skočiti iz vlaka. Orožnk se je postavil za vsak slučaj pred vrata na stražo. Ker Cosiča le ni bilo. se je odločil. da s 'silo odpre vratra stranišča. Poklical je sprevodnika, nakar so -vrata odprli. Na veliko začudenje pa so našli samo od pito okno. o Cosič u pa ni bilo ne duha ne eduha. Sprevodnik Je ukazal, vlakovodji, da naj ustavi vlak. Orožniki so se sicer spravili takoj na zasledovanje in našli tudi sledove, kjer je Cosič skočil iz vlaka, vendar pa ga dosedlaj Se niso našli.


GLAS NARODA. 12. FEB. 1925.
NALEZLJIVE BOLEZNI V LETO 1924.
Odsek Zveze narodov za zdravstvo je "sestavil .statistiko nalezljivih bolezni v letu 1924.. ki je zelo zanimiva. Iz nje se vidi, da zdravstveno stanje prebivalstva na vsem svetu razmeroma precej zadovoljivo in da se nam ni bati prehudih epidemij.
Pred vsetn naglasa poročilo ta-kozvano spabio bolezen v Angliji, ki je ena najhujših epidemij te vrste, ki jo je kdaj doletela. Dočim je zbolelo za to epidemijo leta 1923. — 1038 oseb. je porastlo število dne 1. novembra 2924. na f>673. Sicer je ta izredna bolezen razširjena v majhn -in obsegu le Se v Italiji, na Švedske m in v Švici.
Influenca je bila lani precej brezpomembna. Kupra je precej nazadovala, zlasti zadnje mesece v Egiptu. To jc najnižje stanje o-bolelosti za kuiro poslednjih pet let.
Kolera je zahtevala v Indiji \ jeseni še veliko število žrtev. st~ daj pa nazaduje, kakor v drugih državah. Isto velja za pegavico. Koze so se pojavile v nekoliko večjem številu na Španskem. Razmeroma mnogo Oseb je obolelo za to boleznijo tudi na Angleškem in v Severni Ameriki.
Trebušni legar je bil v poznem poletju nekoliko bolj pogost \ baltskih državah in na Poljskem. V Nemčiji je zbolelo nekaj več ljudi kot prejšnje leto. Resne <.. pidemije škrlatinke ^o se pojavile v posameznih deželah, posebno v Zedinjenih Državah.
Ena najhujša nalezljivih bolezni je bila lani malarija, za katero je v Rusiji zbolelo več milijo-! nov ljudi, vendar pa jih je kljub razmeram pod sovjetskim režimom umrlo razmeroma le prav malo.
Drugih nalezljivih bolezni lansko leto ni bilo, ali vsaj ne v taki množini, da bi se dalo govoriti o epidemiji.
VELIK USPEH SLOVENSKEGA PEVCA KRIŽAJA.
Bratislava (Cehoslovaška). — Slovenski basist Josip Križaj, ki jc član zagrebške opere, je meseca januarja gostoval v tukajšnjem narodnem gledališču kot Keeal v Prodani nevesti. V gledališču je gospod Križaj imel naravnost izreden icspeh. ki ga potrjuje tudi kritika. Listi pišejo nadvse pohvalno o umetniških sposobnostih posp. Križaja in pravijo, da po llcšu ni bilo pevca, ki bi pevsko in igralsko tako dovršeno poos«ihij Kecala, kakor je to storil gosp. Križaj. Listi čestitajo tudi ljubljanskemu ravnatelju Huba-du. ki je bil Križajev učitelj, in za grobšktmu gledališču, ki razpolaga s takimi močmi in ki v Ocho-slovaški še ni dovo4j znano.
Avstrijska zunanja politika.
V finančnem odseku avstrijske zbornice je krščansko-&ocijalni poslance dr. Jerzabek pri razpravi o zunanji politiki opozarjal na boljševiško propagando v Avstriji, ki se je od prihoda sovjetskega poslanika Joffeja na Dunaj že tako razvila, da obstoja resna nevarnost, da morejo vsled tega na**tati sovražnosti med Avstrijo in sosednjimi državami.
Dr. Renner je naglašal. da bi bilo najbolje, ako bi Avstrija zaščito svojih državljanov v nasled-st ven i h državah prevzela sama, v ostalem pa naj bi zastopali njeno interese na svetu organi nemške države.
Sedanja zunanja politika je za majhno Avstrijo namreč mnogo predraga. Ker pa je to nemogoči, naj prevzamejo diplomatsko službo trgovci; avstrijski interesi v drugih državah so namreč pro-težno nepolitičnega in čisto gospodarskega značaja. Kar se tiče boljševiške propagande, je dr. Benner izjarvil mnenje, da Avstrija ni primerna za take eksperimente in zato boljševizem tamkaj
Knjigarna "Glas Naroda9'
MOLIT VENIKI:
i.—
.70 1.50 1.70
.70 1.10 1.50 1.70
.80 1.65 1.80
.90 1.60
.30 1.10 .70 1.20
Duša popolna ................
Marija Varhinja:
v platno vezano...........
v usnje vezano ...........
v fino usnje vezano.........
Rajski glasovi:
v platno vezano........-. .
v fino platno vezano .......
v usnje vezano ...........
v fino usnje vezano.......
Skrbi za dušo:
v platno vezano...........
v usnje vezano ...........
v fino usnje vezano .......
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami..................
v usnje vezano ..............
ANGLEŠKI MOLITVE NIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............
Key of Heaven:
v usnje vezano ..............
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano____
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Mannal:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski:
broširano .....................25
Prva čitanka trdovez	.35
Angleško-slovenski slovar
(Dr. Kern) .................. 5.00
Angel j ska služba ali nauk kako naj
se k sv. maši streže	.10
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Govedoreja	.75
Domači zdravnik po Kneippu......1.25
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.S0
Kubična knjiga ali hitri računar za
trgovce z lesom	1.00
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........50
.40 .75 .60 .80 .60
Katekizem (veliki) ...............
Mlekarstvo s črticami za živinorejo
Nemško angleški tolmač..........
Največji spisovnik ljubavnih pisem
Nauk pomagati živini ............
Nasveti za hiše in dom, trd vez.....1.20
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani 5.0G
Naša zdravila.....................50
Nemško slovenski besednjak Wolf-
Cigale, 2 knjipri trd. vez......7.00
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del.........................30
Pravila za oliko....................65
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75
Praktični računar ali hitri računar .75
Praktični sadjar trd. vez.........3.00
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35
Ročni slovensko-angleški in angle-
ško-slovenski slovar...........80
Sadno vino.......................50
Slovensko-nemški besednjak Wolf-
Peteršnik 2 knjigi .......... 10.00
Sadje v goopodinjstvu.............70
Slvensko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo vezana.............1.50
Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik)* ................ 1.—
Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1.26 Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ...................... 1.00
Srbska začetnica za Slovence......40
Slovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar.....................50
Slovenska parodna mladina......1.—
Spretna kuharica (trdo vezana).... 1.45
Umni čebelar ................... 1.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30
Vošilna knjižica .................. .50
Veliki slovenski spisovnik raznih
pisem. Trdo vezano..........1.80
Veliki Vsevedež ..................80
Zgodovina S. H. S., Malik
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega života .../......... .75
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. — knjiga vsebuje 608 strani,v platno vezana..................3.—
Andrej Hofsr ................... .50
Boy, roman trd. vez. ............. .80
BelgrajsJri Hililntri j
Mi rojaki, trdo vezano
Bnrska vojska ................... .40
Bilke (Marija Kmetova)............ .25
Cvetke .......................... .25
Črni panter......................65
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato ...................... 30
Cvetšna Borograjska...............50
Čarovnica starega gradu............25
Doli z orožjem....................60
Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš-
ko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................50
Dnhovni boj .....................50
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljčki........................40
Elizabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk................35
Na Indijskih otokih ...............50
Naseljenci ............ ......... .30
Novele in črtice...................90
Na Preriji ...................... .30
Nihilist ......................... .40
Narodne pripovedke za mladino:
3.	zvezek .................... 35
4.	zvezek.....................40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....... .. 1.50
Farovška knharica ...............75
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................50
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Grešnik Lenard (Ivan Cankar).....75
Gocevski katekizem .............. .25
Gruda umira .....................50
Golem, roman......................70
Gentleman vlomilec, trdo vezano ... 1.20 Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda vez............75
Hadži Murat, trda vez. ............80
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz zapeške globeli ................ 1.50
Iz modernega sveta, trda vez.....1.40
Igralec, roman, spomini mladeniča .. .75
Jos. Jurčič, spisi:
Sosedov sin...................40
5.	zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano..........75
Trdo vezano ................ 1.00
6.	zv. Dr. Zober, roman, Tugom-mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano ........................75
Trdo vezano ................ 1.00
Karmen, trdo vez..................40
broširano .....................30
Krivec, roman, trd. vez............75
Kralj zlate reke ali Črna brada.....45
Kraljica mučenica, trd. vez........80
Kazaki, povest iz Ruskega.........70
Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00
Kresalo duhov ...................70
Kraljevič in berač ................25
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ...................40
........25
........40
Ludovika Beozija .....
Ljubice Habsburžanov .
Levstikovi zbrani spisa:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	z v. Povesti in potopisi.......70
4.	z v. Kritike in znanstvene razprave........................70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70
Ljudska knjižnica:
1.	in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................1.00
2.	zv. Darovana. Zgodovinka povest ........................50
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska___ .75
7. z v. Prihajač................60
9.	zv. Kako sem se jas likal, (Brencelj) ....................60
10.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60
11.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
12.	zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano .....I.....60
14.	zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest* iz španskega življenja...........60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resnie-kih dogodkih.................60
Mali ljndje. Vsebuje 9 povesti. Broširano .......................75
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo življenja* trda vez.........1__
Mimo življenja, broširano.........80
Mlada ljubezen, trd. vez. .........1.35
Mladih zanikernežov lastni životopis .75
Mrtvo mesto .....................7©
Mrtvi Gostač ................. .35
Materina žrtev................... .80
Musolino ........................ .40
Mali Klatež ..................... .70
Mesija .................... .... \30
Mirko Poštenjakov!*...............30
Marjetica ....................... .70
Mož z raztrgano dalo. Drama na morju. (Mefiko) ..................X._
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska......... .36
Narod ki izuiira.................. .40
Anto .................... .35
Bftia vas, 1. del, 14 povesti........ .90
Naša Vm, IL del, 9 pov..........
Kova Krotika, trd. vez. -........... M
^^ •••.•••..*•••• .85 Nai* lete, broširano........ •i« •«• .46
Narodna biblioteka:
Svitoslav ....................35
Spisje ..................... .35
Krvna osveta......................35
General Lavdon ..............70
Napoleon I. ..................... 1.—
Babica .......................... 1.20
Nesrečnica ....................... .70
V gorskem zakotja ...............35
Za kruhom ........................35
Žalost in veselje..................1.—
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebelice, poezije..........35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ob tihih večerih, trda vez..........90
Petelinov Janez ..................90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Roža (Albrecht)____.... .25
Povestice. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti.................40
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar.....................35
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maj ar ............... .30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Požigalec ........................25
Praprečanove zgodbe ............. .25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca...................30
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke za mladino.
1 zvezek.......................40
2. zvezek.....................40
Pegan in Lambergar...............70
Rablji, trda vez...................75
Razkrinkani Habsburžani (Larisb) .. .35
Revolucija na Portugalskem........30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljiVec ................ .40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid................... .35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, srednja...........35
Spake, humoreske, trda vez........90
Strelec ...........................30
Strahote vojne....................50
Stezosledec ......................30
Sveta Genovefa ...................50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................75
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Romanova) vez. .50
Stric Tomova koča................50
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ .80
Sveta Notburga ...................35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
.30
1. zv. Poznava Boga........
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledo, izvirna povest 181 str., broš. .... .50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str.........................
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, -veseloigra v eem dejanja, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš. .........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 8. Emil Gaboriau: Akt ftev. 113, roman, poslovenil E. V. 536
str., broš......................60
Št. 9. Univ. prof. dr. France We.
.35
.50
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
St. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-
kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 15. Bdmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. .45 St. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
St. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Frl Bradač, 47 str., broš......25
Št. 19. Gerh'art Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petah dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridelin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš........50
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš...........................go
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 28. O. Župančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str.
broš............................
Št. 29. F. H. Burroughs: Tarzan sin opice, roman, 304 strani.. .85 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora...................25
4.	zv. Praški judek.................25
5.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega...........30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
jonov v Koreji .*..............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest........................25
16.	zv. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti .......................35
Tunel, trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem..............60
Trenutki oddiha...................40
Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1,— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš..........................60
■)rdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu naroda ...........25
Zgodba Napol, hnzarja vez. .........1.50
Zmisel smrti.....................60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne .................... .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo
vezano ...................... 2.50
Zločin v Orčivalu, broš........75
Za miljoni,	,...........65
Ženini naše Koprnele ............. .35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
2.	zv. Hado brezdno................35
3.	zv. Veeele povesti................35
4.	zv. Povesti in slike .............35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh ..................
4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ...........................50
<"•. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica 6 slikami____1.00
rrnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
■alike iz pravljic ..................75
šnjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda.........-........... $1._
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 1,20
Za kratek čas ................... 120
Zaklad za otroka.................1.20
IGRE:
.60
ber • Problemi sodobne filozofije
347 str., broš................ ^ Zbrani spisi za mladino (Gantf):
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Trn-	ji. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
nonc, reiijefna karikatura is un-	\ sti ..........................
milosti, 55 »tr-. broi ...........25 2. sv. trdo vezano. Pripovedke in pee-
Št. 11. Pavel Gelia: Peierčhsrve po-	| mi .........................
slednje sanje, božična pmreel v 4.	3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pore-slikah, 84 ztr^ brojL »««»« »».m.c fh * * • • • •••..*«... • .- -
••••••••••••
.05
.50
.50
.50
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................80
Jolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedšolna. Trpini........1.00
Dnevnik. Vesedoigra v 2 dejanjih.. .30 Oyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70
Je sta dva. Šala v enem dejanju.....35
Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Sda, drama v štirih dejanjih........30
illapec Jernej, v 9 slikah...........50
Srivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
-YEati, MeŠko, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30
Medved snubač....................30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. IgTokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka........35
Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3.dejanjih .60 njih ..........................60
R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
j an jih ........................30
Veronika Deseniška, trda vez.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj........70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in krajji, Ljudmila, — Planšarica ....................30
13.	snopič. -Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30
PESMI IN POEZIJE:
Balade in romance (Aškrc) .trdo vez. 1.25
broširano .....................SO
Bob za mladi zob, trda vez.........40
Gregorčič, poezije trda vez........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Ko so cvele rože, trda vez...........60
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano.................75
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) broš............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi ......................40
Primorske pesmi (Gruden) vez......35
Pohorske poti (Glaser) broš........30
Slutne (Albreht) broš............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika, ^oezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). —
Poezije.......................50
Vijolica. Pesmi za mladost.........60
Zvončki Zbirka pesnij za slovensko
mladino. Trdo vezano.........90
Zlatorog, pravljica, trda vez........60
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete g'otovino, re-komandira jte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"6LAS NARODA"
8LOVENIO FUBuaHUfaoa 82 Cortlandt



t
I-
)
GLAS NARODA. 12. FEB. 1925
F. M. Dostojevskij:
Iz spominov mladeniča.
SKOK PREKO SEDMIH SODOV
(Nadaljevanje.)
Vem, da ono minuto prav gotovo ni bila pri zdravi pameti, dasi ne pojmiu te hipne blaznosti. Sicer |>a je ic vedno bolna, da-si je že mesec potekel. Kaj je bilo vzrok temu stanju in zlasti temu nastopu Mari razžaljeni ponos.' Ali obup radi tega, da je prišla k meni? Nemara se jej je zazdelo, da se babam s svojo srečo in se je hočem ravno tako iznebiti ko des Grieux, podativši jej petdesetiisoe frankov * A tega ni bilo. moja vest mi pravi, da ne. Menim, da je bila tef*a kriva precej tudi njena domišljavost, ki jej je šepetala, naj mi ne veruje in naj me razžali. čeravno se niti sama ni tega jasno zavedala. V tem slučaju sem torej jaz dajal odgovor za des Grieuxa in iwtstal kriv, morda brez velike krivde. Sicer pa je bilo to le blodnja; res je tudi to, da sem vedel. da blede in.... se nisem oziral na to. Morda mi sedaj tega odpustiti ne more? I)a. sedaj! Da. sedaj! Toda tedaj, tedaj! Saj vendar nista bili njena blodnja in bolezen tako silni, da bi docela pozabila. kaj dela, ko je šla k meni s pismom des Grieuxa. To pome-nja, tla je vedela, kaj dela.
V naglici sem potisnil vse bankovce in zlato v posteljo, jo pokril in odšel za Pavlino po preteku desetih minut. Uverjen sem bil, da je tekla domov, zato sem se hotel natihoma splaziti k njim in vprašati v prednji sobi pestunjo o zdravju pospiee. Kako sem ostrmel, ko sem izvedel od pestunje, ki sem jo srečal na stopnicah, da se Pavlina še ni vrnila domov, in da gre ona k meni po njo.'!
Pestunja me je pogledala očitajoče.
Met It eni pa je nastal pravi škandal, ki je bil že znan po vsem hotelu. V vratarjevi lopi in pri u-pravitelju so si šepetali, da je Fraulein zjutraj ob šestih bežala po dežju iz hotela in sieer proti hotelu d'Angleterre. Iz njihovih besed in opazk sem posnel, da že vedo, da je bila vso noč v moji sobi. Tudi se je drugače že mnogo govorilo o generalovi rodbini. Razneslo se je, da je general včeraj znorel in da je jokal, da je bilo slišati po vsem hotelu. Pripovedovali so hkratu, da je bila babica njegova mati, ki se je samo zato pripeljala iz Rusije, da prepove svojemu sinu ženitev z m—lie Blanche in da ga za slučaj neposlušnosti razdedini; in. ker ta res ni ubogal, je grofica pred njegovimi očmi nalašč zaigrala ves denar na ruletki, da bi prav nič ne dobil. ..Ti Rusi!" je ponavljal upravitelj nevoljno ter zmajeval z glavo. Ostali so se smejali, 17-pravitelj je pripravljal račun. Moja sreča je bila že znana; Kari, moj sluga, mi je prvi čestital. Toda nisem se menil zanje. Stekel sem v hotel d'Angleterre.
l.ilo je še rano; m. Astlej ni še vsprejemal. Ko pa je izvedel, da sem jaz, je prišel na hodnik, obstal pred menoj ter je, molče ustre-mivši name svoj svinčeni pogled, čakal, kaj povem. Vprašal sem po Pavlini.
,.Bolna je!*' je odvrnil, kakor preje, zroč me neprestano, ne da bi odstranil z mene oči.
Torej je res pri vas?"
».O, da! Pri meni!'4
..Ker pa vi.... Torej jo hočete obdržati pri sebi?"
„0 da! Hočem!"
„M. Astlej, to izzove in provzroči škandal. To ne sme biti. Vrhu tega pa je še resno bolna! Ali niste opazili tega?" • „0, da! Opazil sem in vam že rekel, da je bolna. Ako bi ne bila bolna, ne bila bi pri vas vso noč.'1'
„Torej tudi to veste?"
„Vem. Šla je včeraj semkaj in jaa bi jo odpeljal k svoji sorodniki ; a ker je bila bolna, se je zmotila in prišla k vam."
„Glejte, glejte! No, čestitam vam, m. Astlej! Čakajte! Domislili ate me nečesa. Ali niste stali vi pri nas vso noč pod oknom?
>ra-
Ida-li ne stojite vi pod oknom, in
se je silno smejala." i ..Res ? Ne, nisem stal poti oknom. ampak čakal sem koridoru j in sem hodil okoli." i ..Toda zdraviti jo je treba, m. ! Astlej."
! ,.0, tla! Poklical sem ze zdravnika in. ako umre, mi boste dajali račun za njeno smrt!"
Ostrmel sem .
..Toda. m. Astlej, kaj naj pome-nja to?*'
..Ali je res. da ste priigrali včeraj dvestotisoč tolarjev?"
..Samo stotitosč forintov."
.,Nu, vidite! Odpotujte torej i danes zjutraj v Pariz!"
,,Zakaj ?"
..Vsi Rusi, ki imajo denar, potujejo v Pariz!" mi je razložil z 1 glasom in izrazom, kakor da bi či-' tal to iz knjige.
-Kaj naj delam poleti v Parizu ? Jaz jo ljubim, m. Astlej ; sami veste."
..Kes ? .laz sem nasprotno prepričan, da ne. Poleg tega pa zaigrate, ako ostanete tu, vse in ne boste imeli, s čim bi se peljali v Pariz. Pa z Bogom, docela sem uverjen, da še danes odpotujete v Pariz."
..Dobro, z Bogom! Toda v Pariz ne poj dem. Pomislite, m. Ast-1 'j, na to. kaj bo sedaj pri nas! Skratka: general.... in sedaj ta dogodek z miss Pavlino. — saj to se raznese po vsem mestu!"
..Da, po vsem mestu ! General, j menim, niti ne misli na to in mu tega ni mari. Tudi ima miss Pavlina popolno pravo, da biva, kjer hoče. Glede rodbine je možno zanesljivo reči, da ta rodbina več ne obstoji".
Sel sera in se smejal čudni u-verjenosti tega Angleža, da pojtlem v Pariz. „Toda, ako umre Pavlina, me ustreli v dvoboju", sera si mislil, — „to bi bilo še* preiskav!" 15ogrne, da mi je bilo žal za Pavlino, toda ravno tisti trenutek. ko sem se dotaknil včeraj igralne mize in začel grabiti kupe denarja, je stopila moja ljubezen v ozadje. To pravim sedaj; tedaj si nisem bil tega še popolnoma s vest. Mar sem res pravi igralec in ali sem res..,, tako čudno ljubil Pavlino? Ne, še vedno jo ljubim, Bog ve to! Tedaj, tedaj sem osta-vil m. Astleja in šel domov; silno sera trpel in si dajal ukor. Toda.... toda. tedaj se mi je pripetilo nekaj silno čudnega in neumnega.
Hitel sem h generalu, ko so se nedaleč od njegovega stanovanja naenkrat odprla vrata in nekdo me je poklical. Bila je to m—me vcuve Cominges in poklicala me je po naročilu m—lie Blanche. Stopil sem v njeno stanovanje.
Bilo je majhno, dve sobi. Iz spalnice se je razlegal k nam smeh in krik m—lie Blanche. Pravkar je vstajala.
..A, on je: Pridi vendar, topček! Je-li res, da si dobil goro zlata in srebra. Imela bom rajše zlato."
..Da. dobil sera", sem odgovoril s smehom.
..Koliko?" j ,.Stotisoe forintov."
..Bih, kako si neumen!.... Napravila bova furorje, kajne?"
Dragi moj, imaš kaj srca?" je zaklicala in se zasmejala, ko me je ugledala. Smejala se je zmi-rom veselo in včasih celo od srca.
m Vse drugo!" sem začel para-frazujoč Corneille, francoski pesnik.
„Torej vidiš, vois-tu?" je nenadno zaklepetala. „Najprej mi poišči nogavice in mi pomozi, da se obujem, a potem, si tu „ee nisi preveč neumen, te vzamem v Paris". Vedi, da takoj odpotujem!"
„ Takoj ?"
„Cez pol ure".
In res je bilo vse pripravljeno. Vsi kovčegi in druge reči so bili pripravljeni. Kavo so že davno popili.
„Eh dobro, kaj boš naredil, ee te vzamem se seboj. Prvi pogoj : hočem petdesettisoč frankov. Daš mi jih v Prankfurthu. Nous allons a Paris; tam bova živela skupaj in pokažom ti zvezde pri belem
i koršnih še svoj živi dan nisi videl. , Poslušaj...."	!
Čakaj ! Če dam tebi petdeset- | tisoč frankov, kaj pa potem ostane I meni ?''	j
,.ln 150.000 frankov, si pozabil.....
| Kaj vem. Vidiš, dobro dekle sem.... j toda videl boš zvezde."
,,Kako, vse v dveh mesecih?" j Kajpak! To te straši? Ah, suženj grdi; in potem potop! Toda ti ne moreš razumeti, pojdi!.... A j i kaj delaš ?'4
Obuval sem ravno drugo nožieo. i toda nisem se mogel vzdržati, da i>i je ne poljubil. Iztrgala mi jo je in me začela biti ž njo po obra-nu. Naposled me je pa popolnoma zapodila.
..Eli dobro, učitelj moj ! Pričakujem te. če hočeš. Čez četrt ure se odpeljem!" je zaklicala za rae-noj.
Pri povratku na dom sem bil že ves zmešan. Kaj! Saj jaz vendar nisem kriv, da mi je vrgla Pavlina zavitek v obraz in me še včeraj zapostavljala m. Astleju. Nekaj bankovcev se je še valjalo po tleh; pobral sem jih. Tedaj so se odprla vrata in pojavil se je sam upravitelj, ki me prej še pogledal ni, ter me povabil, da-li bi mi ne bilo ugodno preseliti se niže, v krasno stanovanje, kjer je pravkar stanoval grof B. ?
Postal sem in pomislil. ..Račun!" sem zakričal. ..Takoj, čez deset minut odpotujem. — V ' Pariz, pa v Pariz! Saj je nemara že usoda tako odločila!" sem pomislil pri sebi.
Cez četrt ure smo že res sedeli v | občnem, družinskem vagonu: jaz, m—lie Blanche et m—me vcuve
I Hrl
Hrbtena bol
W
■ je predznak obistne nepriiike p m in nikakor se ne sme zanema- t=. Vzemite
H nti
i ■
k I
SEVERAS LEDSYL
nrfipl:"'nn Ilustrirana. Vcnjipca Rl^ric
pntentnv in papir za Skirinmjc s»e p*1" j Sije. rišite zanjo da:.<'s v s=?>iv. Jeziku.j
BRY A NT & LOW RY
Ilegristcrofl Vnte-nt Attorneys 320 Victor Bldq.. Washington. D. C.
SIVOLASI LJUDJE
■	COrVfttOMT UMOCRWOOO * L'NDIRWOaD. K. y.j ~
lievvvorškem Central Parku je pokazal Bobby 1learn svojo nost pri skakanju preko sodov.
H	ki je izvrsten stimulant za le- im
H	dice. Pomaga naravi popra- g viti obstoječi nered, ter olajša ®
-	bolečine v hrbtu vsled obistne ?
®	nepriiike. ^ ■
M	'm
g|	Cena 75c in $1.25.
. _	Zahtevajte v lekarnah.
W. F. SEVERA CO. ___CED A R^R API D S, J O WA
Poilušajte me.
;pret-
Kralj vseh oderuhov,
Visoko prusko uradništvo zapleteno v finančni škandal. Mož, ki je bil pred sedmimi leti še navaden vajenec, razpolaga danes z velikanskim premoženjem. V pravem trenutku jo je popihal ter čaka, kako se bodo razvili finančni škandali. Skrajno oderuške obresti.
V Berl'inn so izbrahufdi financ-j zahteval nič manj kot 9G600 odst. ni škandali, v kattiro je zapleten-*! Po seksualnih škandalih v Ilan-visoko prusko uradništvo raznih j novru sevlaj finančni škandali in državnih denarnih zavodov. Ko j korupcija državnega uradništva!
-epa je ta .sodobna Nemčija!
je namreč minula doba mawtnih prekupeevalskih dobičkov in iii-flacionističke špekulacije, so se' vojni dobičkarji vrirli na podko-i pavanje visokih uradnikov držav nih denarnih zavodov, od katerih so si izposojali velikanske vsote ob nezadostnih kiiitjih in s katt-< j	Irimi so nato špekulirali po svoje
j Cominges. M—lie Blanche me je dalje. Tako se je dogmi i lo. da so j gledala in se smejala skoraj do his- neki vojni bogataši, dasi je ves 'terike. Veuve Cominges jej je po- svet tarnal kakor pri nas o pomagala. Ne pravim, da mi je bilo (manjkanja gotovine in denarja, veselo pri srcu. Življenje sem obr- vsak dan razlagali z ogTomni-nil v čisto novo smer. Toda včeraj | mi denarnimi sredstvi Finančni sem se že privadil staviti vse na eno : in bančni krogi so se izpraševalt. karto. Možno je vendar, da nisem odkod tem dobičkarjem toliki de-mogel prenašati misli, da imam de- 13ar jn gotovina. S«.daj rešili u-narja, in da sem- se zmešal. Peut-! gaI1jko. Ti vojni dobičkarji so etre, je ne demandas pas mieux. podkupovali visoke državne ura-Zdelo se mi je, da se je le začasno, duike i„ dobivali proti podkiWn-toda le začasno menjala dekoracija. jn; ogromne državne maloobre^tne ..Toda, čez mesec dni bom tukaj in kredite. Državni uradniki so se in tedaj.... in tedaj se še pomeniva, ,iaij podkupiti!, nekateri so po pr-m. Astlej!"	srečnih "transakcijah" zapu-
Ne, spominjam se, da mi je bilo tedaj silno hudo, dasi sem se smejal s prismodo Blanche kakor za stavo. ..A kaj ti je? Kako si nespame-
Tibetanski budistični vodja.
jali zapi stili državno službo in sprejeli. I mastna mosta v državnih službah/ in v ravnateljskih svetih pri podjetjih navedenih bogatašev. Dm-!
tiwoMwooQ 'tiiwain
—----
Slika nam predstavlja tibetanskega voditelja Taši lamo. ki je ne-znanokam izginil. Baje je postal žrtev umora. Njegovi verski nasprotniki so ga namreč jako sovražili.	y
ten! O, kako si neumen I" je vskli- | gi so vztrajali v državnih siužbah J kala med presledki Blanche in me jin so naprej lepo udinjali špeku-začela resno karati. ..Seveda, seve- I lantorn. Ko so se zavodi temeljito* da, zapraviva tvojih dvestotisoč, to- revidirali, so ugotovili pe-manj-da zato toda ti boš srečen kot maj- | kljivost in zlorabo. Uradniki >o hen kralj; sama ti bom zavezovala I dajali kredite pro tli slabim obvr-ovratnice in te seznanim s Hor- zam in hipotekam. Akeije. ki s.»
tense. A ko zapraviva ves najin denar, prideš semkaj in znova opustošiš banko. Kaj so ti rekli Židje? Glavna stvar je smelost, in ti jo imaš in ne boš mi prinesel samo enkrat denarja v Pariz. Ivar se mene tiče, hočem imeti petdesettisoč frankov rente in torej...."
,,A general ?" sem jo vprašal.
„A general, znano ti je, hodi vsak dan ob tem času po šopek. To pot sem mu velela nalašč poiskati najbolj redke cvetke. Revček se vrne, a tičica je zletela. On poleti za menoj, videl boš! Ha. ha, ha! Zelo bom tega vesela. V Parizu mi še prav pride. Zanj plača v hotelu m. Astlej."
In tako sem torej odpotoval tedaj v Pariz.
(Dalje prihodnjič.
100 AKRFOV FARMO
prodam radi pomanjkanja delavnih moči. eno miljo od mesta, sirarne in tlakovane ceste, 10 minut do šole. Poslopje v dobrem stanju. Prodam z vsem blagom In živino ali pa tudi samo farmo. Podrobnosti izveste pri lastniku: F. J. Ciber, B. F. D. 2, Enon Vajlay, Pa.
&IVALKE
izvežbame na žensdrHi slamnikih dobe delo, dolga sozija in najmanjša plača $50.00 na. teden. Vprašajte: Lewis * Kote, 60 mrnekn jfe, Hjnr York,
se založile, so splahnele v nič in država je "ostala z dolgim nosom ter skoro stomilijon-iko škodo v zlatih markah. To je v bistvu 1h-kozvani Barmatov in K!utiskerjev finančni škandal, o katerem go vori ves Berlin. V Berlinu pa sla-nuje še neki tretji bogataš, ki ga smatrajo celo za najbogatejšega moža sodobne« Nemčije. Mož. ki se imenuje Jakob Mihael je bil leta 1918. še navaden vajenec, danes pa razpolaga z bajoslovnim premoženjem. Ko so izbruhnile gori navedene afere, ki ;so težko o-bremenjevale pruske uradnike, ker so se dali podkupiti in ker so dovoljevali državne kredite proti slabim jamstvom in kavcijam, jo je iz Nemčije popihal tudi Mihael ter odšel v švicarske gore od koder čaka na potek in razvoj berlinskih finančnih škandalov. Mož je deloval nekoliko drugače. Jamstva, ki jih je dajal državnim denarnim 'zavodom, so sicer dobra in dovoljna. toda mož je v splošni krizi in pomanjkanju dena-rja pogojeval od države dolbljeni denar it neverjetno vispkimi obrestmi, tako da ga sedaj lahko imenujejo največjega oderuha kar jih pozna svetovna zgodovina. >Za denarna posojila je zahteval 10 odstotkov in. še več odstotkov na dan. Oseba, l^ateri je posodil milijon zlatih mark za 14 dni. mu je morala Wniti na obrestih celih 400.000 zlatih mark! Sodišče pa je celo v
— ._____ugotovilo, -da jc
.....' -•' -•■
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, tla je na taneno poučen o potnih listili, prt Ija^i in drugih stvareh.
1'ojasnila, ki vam jih za morem
(lati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vc<lno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasmn mve naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem lf-4, zamorejo tndi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj: tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi < New Yorku pred odpotovanjem, tei se pošlje prosilen v stari kraj gla som nanovejse odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA.
Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuSčenih ▼ prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. S ta riši in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite a pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge: tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Potom tajnega načina f»vii vrnila l:if=«-m naravno barvo, irs nihčv ne nvi-r«' raatlcn'iti. To sem iu-I r;:vi!:i ('nmn v svojem domu in nk »rsij l>ri:: stro-gkv. W-ela s^t-in. k..
.«> in s«- iznebila nvljubili
s=i\ili !::;>. Sloji lasje po pet bleS'cf'i ter iin.ij«» si-aj mojih mladiti U;ii. P.Site in pove.lala am lio:ii resnieno zpod'-o, k.ik > .>■ em vrlih mojs in Iftfom r.;mivno »> irv •. 1'ove-b in. k.;th<i se t<> napravi aast.itij —
Urez obveznosti. M<>j naslov je -li!<'' l' n*i. ':>?.2 N*. Itobey st.. A Tt. r:r.	".i!-
'GLAS NARODA'*, THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING
/fl Čisto novih "" COLUMBIA
10-inč SLOVENSKIH f^r-REKORDOV SATIO«
^■ 'rda niste unelt nik.l.ir tak-. i«r« ii-e D".
pristnih Columbia slovenskih rekordov, vstj i:ovi i na obe str;^r.;i, izu-u- "ii i z i.i.žr z-..-[ lope. 40 pesmi, vse r.i^'u-ne št. \ "ike, — ^.mba, ir.Sti'inier.ti, j>etje. p!e<». »!i d.n.irudno, itd., nekiterih največjih slovenskih umetni V->v. Cena 75e. za vsak^-.i. N« poi'jite d :mrja. I Sumo posilite nam danes svoje ime in naslov. Plačajte poštarju, ko vam bo prinesel, $5.0> iu par centov za po$tniiK>. Xe pišite 11 .m za cenik, ker jih ne tiskamo. To 1.1 mi n-"rantira-mo, da boste z 2'i poslanimi rekordi popolnoma zadovo jni. ai! vam pa vrnemo denar — FEDERAL MAIL ORDER CORP., Dept. 58. 414 Broadw \y N'iiw York City_
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA
EDINI SLOVENSKO GOVOREČ! ZDRAV Ni * &P EC IJ AL I ST MOŠKIH BOLEZNI. Moj« ctrok« Jb zdravljenje akutnih in kroničnih oolczn) Mm trn zdravim nad 25 let t«r Imam »kužnje v vseh boleznih , "X"T alovensko, rata vas mor.m popolnoma raium.tl In
' da Vaa OI"rav,m ln vrnem moč In zdravja. Skozi 23 let .em pridobil posebne skušnjo pri ozdravljenju moSklh bolezni. Zato " popolnoma "nestl na mene, moja skrb p. Je, 4» ... popolnom, vim. Ne odlašajte, ampak pridits Cimpre]».
ozdravim zastrupljeno kri. mar.ulje ki lise po telesu, bolezni r «ri«. padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oalabelost, živčne In bolezni v m# nurju, led lean, Jetrah, ielodcu, rmenico. revmatizem, katar, zlato žilo. ned.jh a .to Uradne ure: V ponedeljek, uredo In petek od 9. dopoldne do 6 v torek. Četrtek ln eobota. od dopoldne do I. svefftx: praznikih od 10. dopoldne do 8. popoldne.
u
SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO
z največjim parnikom francoske proge
PARIS"
36,558 ton 45,000 konjskih sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925.
Potni ko ho spremljal naš uradnik prav do Ljubljano in bo posebno p;1/JI na potrebe potnikov, da bodo udobno in brezskrbno potovali. Vsi potniki bodo nastanjeni v lepili, čednih kabinah po 2., 4. in (i. skupaj ter so nam dodeljeni najlepši prostori.
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane z vojnim davkom in železnico vred $11U.23 in kdor kupi vozni list za tja in nazaj prihrani $47.73.
Glasom nove postave zamorejo tudi nedržavljani potovati na obisk in ostati zunaj eno leto. ako si preskrbe od tukajšne vlade dovoljenje, ki stane samo $3.00; da se dobi tako dovoljenje, je potrebno vedeti ime parnika in dan prihoda v to deželo. Kdor tega no ve, mu mi pomagamo zaznati, ako nam tozadevno piso.
Prošnjo za dovoljenje lahko napravimo tudi mi. pred odpotovanjem, ter je dovoljenje poslano iz Washingtona za pro-sileem v stari kraj na naslov, kakršnega kdo označi v prošnji.
Jugoslovanski potni list stane sedaj samo H/ii) dinarjev, to jC okoli $3.00 ter ji- veljaven za eno leto za potovanje ven iu nazaj; tudi brez dovoljenja s- lahko potuje ven na obisk, toda vsak se mora povrniti nazaj tekom šeslih mesecev, kdor ima dovoljenje, pa tekom enega leta ter se mu ni potreba z^la.siti pri ameriškem konzulatu pred povratkom.
Kdor želi potovati meseca maja v Jugoslavijo ali zassedeno ozemlje, naj se nam f-i m preje priglasi. Zabave in družbe bo na tem potovanju dovolj.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Posebna oonudba našim čitateljem
Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" $2a
B strelico ra slovenske fir-
ke.«. M-—$25.-
'OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lab b vsak pile. Hitrost pisanja dobite s vajo,
■L0V2HIC PUBLISHING COMPAJTT 09 Oortlaadt Itml	X«W York, V. T

* * i *''•>''-i.'1.


GLAS NARODA, 12. FEB. 1925.
PAST
\f i s, r
- •	BI
ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P.
=

14
(Nadaljevanje.)
—	Jlislim da ne, dokler je na mizi še precej dober port, — je rekel O'M o v. Jutranji požirek, iSamoval 1 — je nadaljeval O'iloy, in prijel za karafo.
—	Le dva prsta, ne vce. Ni moja navada piti zjutraj. Na zdravje gospe — in vas. Miss Aren yt age.
Napravil je pozirek ter nato ts^del na stol, katerega mu je ponudil O'Moy.
—	Dobre novice sem čul, general. Odstranjen je Antonia de Souza iz urada je že pričelo roditi sad. Milni v dolini Mondego so bili koncčno uspešno nničeni.
—	Dobro ste informirani, — je mrmral O'Moy, ki je sam dobil ista poročila. — »Skoro prav t&iko dobro kot jaz ssain.
Povdarek teli btsed je kazal sum.
—	Seveda, in po pravici, — je odvrnil Samoval z tdjndnim wmeh-ljajem. — Ali nisem iuteresiran tutli jaz? Ali ni prizadete tudi nekaj moje lastnine?
.Samoval je vzdihnil.
—	Uklanjam pa se potrebam vojne. Vsaj ne bodo mogli reči o meni kot *o rekli o onih, kojih interese je zastopal Souza, da stav ijam privatne pomisleke nad javno dolžnost. Pitasameznik mora tr peti, da lahko zmaga narod. Rimsko geslo, moj dragi general.
—	In tudi angleško, — je rekel O'Moy, ki je smatral Anglijo za drugi Rim.
-	Priznavam, — je pripomnil ljubeznivi Samoval. — V aferi \ Tavori /sle pokazali neizprosno trdnost.
—	Kaj je bilo to.' — je vprašala Miss Army t age.
-— Ali niste še cula tega? — je vzkliknil Sameval, ves presenečen.
—	Seveda ne, — se je oglasili O'Moy, katerega j« pričel oblivati mrzli pot. — To je komaj predmet za ženska ušesa.
—	Mogoče pa ne. mogoče ne, — je rekel grof in O'Moy je zo pet prišel k sebi. — V vašem lastnem interesu, moj dragi general pa upam, da ne bo nobenega •omahovanja, ko bo ta ^poročnik Rutici ujet in . . .
—	Kdo f
O*tro in odločno je prišla« t a edina beseda iz ust Lady O'Moy
Obupno je -skušal O'Moy rt+šifcl 'položaj.
—	Nobenega opravka z Dieikom. draga moja. Neki dečko, p< imenu Philip Butler . . .
Dobro informirani Samoval pa ga je popravil;
—	Ne Philip, general. — temveč Richard Butler. To ime sen izvedel včeraj od For jasa.
Molk. ki je nastal v istem trenutku je razodel grofu, da je pla nil naravnost v nepoznano skrivnost. Videl jt\ »kako je postajalo li ee Ladv O'Moy vedno bolj bledo in da so postajale njene safirne oC* vedno bolj velike.
—	Richard liutler! — je vzkliknila. — Kakšen Richard Butler Povejte mi. povejte mi takoj.
Obotavljajoč se vspričo takih znamenij zadrege je Samoval po gledal O'Moya ter srečal sovražen pogled.
Lady O'Moy se je obrnila proti svojemu nvožu.
-	Kaj je to? — je vprašala. — Ti veš neka jo Dicku ter si m to prikril. — Ali je Dick v zadregi?
—	Da. — je priznal 0'Mov. — v veliki zadregi.
Kaj je stori!; Govorili ste o neki aferi v Tavora, katere s< nc sme omenjati v navzočnosti dam in jaz hočem izvedeti celo zadevo
Ljubezen do brata in strah za njega sta ji dajala trenutno nek-dostojanstvo in odločnost, katero je drugače le redkokedaj kazala
Ker je videla, da moški molče in da je Samoval mučno present-čen. je prišla do sklepa, da nočejo moški govoriti iz obzirov dostoj n ost i.
—	Zapusti nas. Silvija. prosim. — je rekla. — Oprosti mi. dra ga. Saj vidiš, da nočejo omeniti teh <st;vari v tvoji navzočnosti.
Predstavljala ja žalostno sliko, ko je stala pred vsemi, tresoči se in dir«beč z nervoznimi prsti cvetke Sammata.
Čakala je, dokler ni izginila s površja pokorna in uslužna Mis: Army t age, nakar je, vsa upehana, omahnila na stol.
—	Sedaj mi pftvejte, — je rekla.
O'Moy, kateremu je bilo žal za skrbno pripravljeno laž, ki n bila nikdar izgovorjena, ji je nato razkril grdo resnico.
Četrto poglavje. GROF SAMOVAL.
Pojmi Miss Army t age glede vprašanja, kaj je primerno ali nc za njena deviška ušesa, niso niti malo soglašali s pojmi Lady O'Moy Čeprav je odšla v svojo privatno sobo, ji vendar ni bilo mogoč« ostati plen dvomov glede tega, kar je storil Dick Butler. Za njegi se je zanimala le radi 1'ne. ne pa radi njega samega.
Vsled tega se je napotila v urad Sir Terene a. ker je vedela, dr bo našla tam kapitana Tremavna in ker .ie domnevala, da bo on sam
—	Ali smem vMopiti: — je vprašala pri vratih.
Tremavne jc skočil na noge.
—	Gotovo, Miss Armvtage.
Ker je bil znan kot skrajno hladen mlad človek, katerega n" mogoče razburiti, je bilo njegovo sedanje obnašanje skrajno čudno
—	Ali iščete O 'Moya T Odšel je pred skoro pol ure in jaz sem mu hotel ravnokar slediti.
—	- Potem vas nočem zadrževati.
—	Ra vno nasprotno. »Jaz mislim . . . Ali ste hoteli govoriti y menoj ?
Miss Armvtage je stopila med tem v sobo.
—	Hočem, da mi nekaj poveste, kapitan Tremavne. ter želim, de ste odkritosrčni z menoj.
—	Upam. da bi ne bil nikdar drugačen.
—	Upam, da boste govorili z menoj kot z moškim, kot s prijateljem vašega lastnega spola.
Tremavne je vzdihnil. Opomogel se je od presenečenja ter po stal zopet hladen.
—	- Zagotavljam vam, da je ito zadnji način »postopanja z vami a ce zahtevate . . .
—	Zahtevam, — je rekla odločno.
—	Klanjam se vaši volji, — je rekel Tremavne.
—	Kaj je storil Dick Butler?
Ozrl se je v njeno lice z ostrim, presunljivim pogledom.
(Dalje prihodnjič.)
OSEM DNI DO LJUBLJANE!
PREKO HAVRE — PARIŠKEGA PRISTANIŠČA
Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE
DE G RAS SE is. februarja
FRANCE — 28. februarja
Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 aii 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET
ALI LOKALNI AGENTJE
NEW YORK
N
asme
Neznosen je bil njegov prijatelj. Držal ga je za suknjo, tiščal je vanj z obrazom in besedo, hotel ga je prepričati do cela, da je neumno hoditii ob tej uri domov, la to delajo kokoši . . . Priletni u-radnik Simen se ta večer ni dal orepričati, bil je celo nestrpen, eepetal je, hrepenejče čuvstvo gt» je vleklo strani.
"Ne, ne- Nocoj ne! Grem domov!"
"Zakaj nocoj domov ? Kaj te 3aka doma ? Ura je zgodnja . .
"Kaj jaz vem. Vseeno! Zaikaj ji enkrat ne napravil izjeme ? Kaj ' m vem. zakaj se mi je zahotelo domov Mislim, da me nekaj čaka loma — kaj vem, kaj . .
"Neumnosti!"
."Ad-ijo!"
"No.no!..."
Širnim se je opotekaral noga sko-li ulice, vesel je zavihtel palico. Ko je stopil v (temno vežo, je obit al. Zgrozil se je nad temo, ko ni n-ogel najti stopnic. Bulil je in ni videl ničesar, zdelo se mu je le. la se višnjevkavske iskrice vži-*ajo v temi.
Tipal je s koraki po stopnicah. >tipal je zid. vrata . . . Belgaje z •oko je iskal luknjice za ključ.
V sobi je bila tema, le «kctei ok-ia je medlo sijalo. Na nočni omarici je skoraj prevrgel steklenilco, >reden je dobil vžagalice in prižgal luč. Svetloba se je razlila p«. ;tenah in je čudno zasijpla.
Razgledal se je po sobi — njegove oči so obstale in obstrmele. _esa manjka ? Zdi se, da nečesa nanjka, nečesa velikega, nenadomestljivega. Kdo je bil tu? Prikradel se je, odprl vrata in po->ral vse, vse. vse . . . Samo posty-
REVMATIZEM
Značilno domače zdravilo -da ga oni, ki ga ima.
Leta 1893 me je napadel nuskularni i n podakutni revmatizem.- Trpel sem več tkot tri leta tako kot vedo le (oni, ki ga imajo. Poskušal sem zdravila za zdravilom, | toda vsa pomoč, ki sem jo dc-:bil, je bila le začasna. Končno sem dobil zdravilo, ki me je popolnoma ozdravilo in moje pomilovanja vredno stanje se ni nikdar več vrnilo. Dal sem ga številnim, ki so bili hudo bolni, privezani na posteljo, nekateri 70 do 80 let stari, pa posledice so bile iste kot v mojem slučaju. Moja želja je, da bi vsak, Ura je bila navita, čisto dojki trpi na katerikoli vrsti

Kretanje parnikov - Shipping New;
h.
lo stene, zveneli kot glas v sa motno «rce in v dušo. Včasih jt-sedel pred njo in zrl vanj dolgo, dolgo . . .
Zdaj ni tekla — —
"Kaj je uni.'"
Pristavil je stol in stopil nanj
:ie do stene. Tudi glas ure jo šei od stene do stene. Sin^en je poslu-
konca. To je bila edina nežna ■ muskularnega ali podakut-skrb njegovega enakomernega ži- lega revmatizma, poskušal vljenja. Tako kot vprašamo otro- jveliko vrednost mojega iz ka: "Ali si lačen.'" in mu Postre-;boljga a 'domačega, zdrav
zemo.	• ♦ , i j -	-v -i
v , • , ,	♦ , - jenja7 vsled njegove cudovi-
Zagnal ie nihalo, ki se stokaie V	>.. „
t l • -- , ,	' te zdravilne moči. ><e poslii-
zaicttelo in pričelo komaj po trči-;, . .	„ 1
udarcu .svojo enakomerno |te mtl Centa> Pac Pa pot . . . tik-tak 4»ik-tak ...	j svo3e unc 111 naslov in poslal
simen je stopal po sobi od ste- ,ram	brezplačno poskuš-
ljo. Ko boste uporabili in ko se bo izkazala, da ste po dol šal . . . Tiktanjeiure ni napolnilo J gotrajnem proiizvedovanjll praznote. Le še večja je bila. še lobili nekaj kar prežene rev-boij izrazita. Prijel se je z roko za niatizein take vrste, pošljite čelo. da bi odgnal neprijetnost, <en do]ar Toda zapomilite ^ ki mu je kradoma silila v zavest, i • „ _ ~	-	,
ti | . .	,	t. ! Ia .iaz nočem vašega denar-
Iskal je vzroka. \ zrok mora bita! . , ,	, ° ,. .
Kje je tat? MUH. misli! Včasih se ^ d°^Cr Z zadovoljstvom
ie s hudemu "n ost j o spominjal na I le P061^te' Ah ni to Poste-vse	;iio? Zakaj bi nadalje trpeli,
Njegovo življenje se je dalo pO-|če se vam nudi brezplačna vedati ob kratkem, s par beseda-1 )Omoc? Ne mudite! Pišite :ni. Komaj bi zinil, že bi povedal lanes.
rse . . . Kaj ga briga življenje, iuj MARK H. JACKSON iaj bi Vrlo še talko dol-o ! Ali je i No. 111-K DuTStOH Bldg.,
Syracuse, K. Y.
življenje krivo teh mrtvih sten
Njegov oče je bil trgovec, trezen človek, ki mu likso ugajale
Mr. Jackson je odgovoren, u trotovi ]o je resnično.
Zgornje
lahkomiselne navade njegovega »i na.
"Ti nisi za trgovca!" mu je dejal. jZato je postal uradnik. Tu ni reba misli, ne varčnosti, ampal neke kolioine znanja in vaje. Kai koli napravi, je ipredpisano. ni njegovo delo. Plačo in proste ure zabije kakorkoli.
Šimnu se je zdelo neizrečeno
jo z omarico je pustil in omaro )rijc'tri°- Uravnal so je življenje,
la se je vršilo na isti enostavni laein, vsak dan enako, kaikor se rešujejo akti. Urad. kavarna 'in gostilna . . . včasa kino, včasi gle-lališče ali cirkus . . . proti polnoči se je vračal domov ter spal do ju<tra.
(Konec prihodnjič.)
MRS. J. S. PETROWSKY ZAPUSTILA BOLNIŠNICO.
Nihče ni mislil, da bo okrevala.
^a obleko, mizo. dva stola, umivalnik in stenski koledar ter po-trajiinsko sliko, ki predstavlja je-;ero v Alpah. Samo to je pustil. io!o beračijo, ki se. je sam boji >'sak večer, drugo je pobral, vse Irugo je odnesel. Grozno je biti ukraden! Strašno je, priti domov in ne dobiti drugega nego štiri go-'e. mrtve stene!
Simuov pogled se je plazil po -rt ena h in ni zapazil razen trepetajočih sonc ničesar. In vendar je moralo biti nekaj, saj je zatrdilo pričakoval ncče.sa. Kako naj bi ga varalo srce? Nekaj, da bi zgrabil, ^bjel, da bi mu napotil i lo ' srce in iušo. Ne, nikoii ni bila ta soba tako prazna, čeprav se je jasuo spominjal, da ni bila nikoli drugačna . . . Nekoč je mislil kupiti naslonjač. da bi se udobno zravnal v njem, pa re je premislil. Da. ali nekaj vendarle, nekaj . . . Nič, nič!
Ura ni tekla. Šimnov pogled se je ustavil na njej. Ne. ura ne gre. •ro je vzrok, da, le to» more bin vzrok! Kaj je uri ?
"Ali je nisem navil V'
Ustavil je pred njo. Bil jc ponosen na svojo uro. Kupil jo je r>red leti, ko se je zavedel naenkrat. dasi ne tako živo kot ta ve-:er, kako prazna je njegova soba. n ji je hotel dati življenja. Tako iro je hotčL ki bi <imela na vrhu izrezljano «fiugo ali vsaj levjo ?lavo. Ni vedel, zakaj naj bi imt !a ura izrezljano sfingo na vrhu. kar tako si je bil to izmislil in lepo se mn Je zdelo. Take tire ni do bil. Kupili je uro z navadnim okra <kom. s sipo spredaj in svetlim nihalom. v katerem sta se zibala neprestano dva svetla trakova . Včasih se je zganilo v njej — po sobi so zaizveneli udarci na zvene
co palico . . . Zveneli ao odstetie nJe ttvojeka ** ^
Pravijo, da ni čudežev, toda zgodba te ž«-nske, kojt- mož je kurjač v rovu Siv. 4, j«1 res čudovita. Prišla sta v meri ko* pred 10 leti in itj-n mož dela tnkftj že 6 let. Imata 4 lepe otroke. Ona pazi nanje ter tudi na hišo. Nektsra dne pa ni mogla več opravljati svojega dela zastran bolečin v želodcu. Legla je v posteljo. Xajbolj so jo skrbeli nepreskrbljeni otroci. Denar ki so ga imeli, so izdali za zdravila in zdravnike, nakar so jim pomagali prijatelji, pa ni nič zaleglo. Odvedli so jo v bolnišnico. Vsako nedeljo jo je obiskal mož ter prinesel svoj sveženj angleških časopisov. V enem videla oglas zdravila proti trakulji. znaki, navedeni v oglasu, so se strinjali a njenimi. Naročila je zdravilo ter ga brez vednosti zdravnikov vzela. Od nje je prišla 40 čevljev dolga trakulpa. Seveda. zdravniki so rekli, da so vedeli, kaj ji je, ona pa pr?'vi. da bi bila že v grobu če bi ne čit;Ua dotičnega oglasa.
I »osti možkih, žensk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno. dočim je njihova, resnična "bolezen
pošast—trakulja. Gotovo znamenje te pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa Izguba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji kros oči. Želodec je težak in napihnjen. Vča-
si se čuti neko premi kan j e od želodca
proti Crevesom. Človek tudi Čuti kot da b* se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik jako dosti pljuje, ima rmeno kožo, malo tehta in ima stabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez vake volje, ni jim mar delo, vedno so
l*>ni. To pošasti, ki včasih dosežejo dol—
žino 50 čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite se takoj
te pošasti, dokler ne izpodkoplje zdravja.
PoSljite $10.48 za polno zdravilo Laxta-na, to slavno današnje zdravilo proti trakulji. COD se ne pošilja. NaVnačitč starost. Če nimate trmkulje. ni Škodljivo. ProdaM. ga ramo TjthI Co.. K36 T-axal Rid g.. Box m. Pittsburgh, Pa. Za zavaro-
POZOR SLOVENKE!
Ker ni pri Colimvoadskem Pet-larskcm Klubu nobene sloge ni uspeha, smo pripravljani podpisa-Y | ni fantje, če ni drugače, tudi v "j zakonski stan stopiti. Anton Sim-čič, 14700 Thames Ave., visoke suhe postave, imam stalno delo in "ekaj prihrankov ter znam igrati na harmoniko; Frank Knafelc, 14G07 Thames Ave., star okrog 29 !et, imam tudi stalno delo in nt-koliko prihrankov, srednje visok: Joe Carip, 14017 Hale Ave., stai let, tudi srednje postaje, imam obširno farmo in nekaj gotovine in John Mohorič, 14607 Thames Ave., star raiili	let, velikost
I primerna zmožen opravljati skoraj vsako koristno delo.
Prednost imajo i-amo slovenska dekleta, t udi bogate vdove in ločene niso izrvzete. Pri deklet ah sv za denar ne oziramo; v slučaju, da ga ima, je tudi dobro.
Ako kaitero veseli presrečni /,a-Ikonski stan. naj blagovoli j>oslatI sliko. Tajnost strogo zajamčena. (2x 12.13)
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovca in o brtnike, pri katerih kupu jete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni da oglašujejo v listu "Glat Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'*
14. februarja;
Olympic. Cherbourg: George Washington, Cherbourg In Bremen; DulUo Genova.
17.	februarja:
Ohio, Hamburg; Deutschland, Ham burg.
18.	februarja:
De Grasae, Havre*
19.	februarja:
Mongolia, Cherbourg In Hamburg.
CI. februarja:
Aqultania, Cherbourg: Pittsburgh Cherbourg in Hamburg; Veendam Rotterdam: President Roosevelt, Cher bourg.
24.	februarja:
Martha Washington, Trst; Stuttgart Cherbourg in Bremen.
25.	februarja:
La Savo I e. Havre.
28. februarja:
Leviathan, Cherbourg; France. Hav re; Berengaria, Cherbourg.
5. marca;
Clevland. Boulogne in Hamburg; Minnekahda, Cherbourg in Hamburg-.
7. marca:
Olympic. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen; Conte Verilc, Genoa.
10. marca:
Bremen. Bremen: America, Cherbourg in Bremen.
12. marca
Pittsburgh Cherbourg in Antwerp; Westphalia. Hamburg.
14. marca:
Aquitania, OhorbourR; Puffron, Havre; Cieorprc Washington. Cherbourg in Bremen; New Amsterdam Boulogne in Rotterdam.
18. marca:
De (Jrasse. Havre.
18.	marca:
Orduna, Cherbourg in Hamburg.
19.	marca:
Albert Bullin, Boulogne in Hamburg.
21. marca;
Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg; France, Havre: Conte Rosso Genoa.
24.	marca:
Pres. Wilson. Trst.
25.	marca:	,
Berengaria. Cherbourg. *
26.	marca: Thuringia, Hamburg.
28. marca:
Olympic, Cherbourg: Paris. Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Firemen; Reliance, Cherbourg in Hamburg-Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne.
31. marca:
Stuttgart. Cherbourg in Bremen.
1.	aprila: Maairetania, Cherbourg.
2.	parila:	• Deutschland Boulogne in Hamburg.
4. aprila:
Homeric. Cherbourg; Ascania. Cherbourg: I'res. Harding. Cherbourg in*. Bremen.
7.	aprila:
Re«o!uto. Cherbourg in Hamburg: Republic, Cherbourg in Bremen.
8.	aprila:
Aquitania, Cherbourg: La Savoie. Havre.
9.	aprila:
Z^land, Cherbourg in Antwerp: Mt-. Clay. Hamburg.
11. aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Volendain. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde, Genoa.
14.	aprila:
Martha Washnigton, Trst.
15.	aprila:
Rerengiiria. Cherbourg: l~>e Grasse, Havre; America. Cherbourg in Bremen.
16.	aprila:
Cleveland, Boulogne in Hamburg: Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen.
18. aoriia:	_
Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington. Cherbourg in Bremen: Orbita. Cherbourg.
21.	aprila:
Belgenland. Cherbourg in Antwerp.
22.	aprila:
Mauretania, Cherbourg; Suffren, Havre.
25. aprila:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen.
28.	aprila:
Lapland Cherbourg in Antwerp; Luetzow, Bremen.
29.	aprila:
Aquitania, Cherbourg.
30.	parila:
Ohio. Cherbourg in Hamburg; Albert Ballin, Boulogne in Hamburg.
2. maja:
Majestic. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg.
16. maja:
Psiris, Havre. — S tem parmkom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sukser State Bank.
Ameriške ladje
Vi lahko potujete v staro domovino ter se vrnete tekom enega lita preko Ellis Islandn, ako pre-Kkrl) iU1 dovoljenje za jiovratek.
Poizvejte za vse prednosti glede potovanja na ameriških vladnih parnikih. Imajo čiste, udobne kabine zii 2, 4 in G oseb. Izborna in raznolika hrana, prijazna postrežba, veliki krovi, koncerti ter vsakovrstne udobnosti in prijetnosti.
I "redite da bodo dospeli vaši so-rtMlniki v Ameriko na amor, vladnih parnikib United States Lines.
Vprašajte lokalnejra agenta a!i p:i
UNITED STATES LINES
45 Broadway. New York City Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
Cosulich Line
Znižane cene.
DO . TRSTA— REKE—DUBROVNIKA
Tretji razred tja $35. Tja in nazaj $162 Drugi razred $135. Tja in nazaj $253 EDINA ORTA DO JUGOSLAVIJE. Martha Washington 24. feb.; 14. april
Presidente Wilson 24. marca; 12. maja Udobno potovanje. Kratka pot z te leznlco.
PHELPS BROS. & CO.. 2 West. N. Y
Kje sta moja prijatelja ANTON TOMAŽ IN in JOIIN BIZJAK, iz fare Sv. Duh, Poročiti jima imam več važnih .stvari iz domovine, zato prosim, da se mi -oglasita, ali pa če kdo ve za njih naslov, da mi jra javi. Jos. Božich, 669 Russell Ave., Johnstown, Pa. (2x 11,12)
K jo so FRANC A BRA M, ANTON ROT AR, MATIJA KOVAČ »m FRANC ZADEL, podomaČe Lukovega Toneta iz Juršie. Oglasite se, ker poročati imam več važnega. — Alojz Rotar, Box 25, R. F. D. 4, Smithport, Pa.	(2x 11.12)
Suhe Kranjske klobase.
ŽELODEC IN DOMA SUŠENO MESO POŠILJAM ŠIROM AMERIKE PO —
35c1 FUNT
PROTI EKSPRESNEMU PREVZET JU.
JOHN KRAMER
5307 St, Clair Ave. CLEVELAND, O.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
■smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali vee tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov nalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki se niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. C.
Prav vsakdo—
kdor kaj ttče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
▼ "Glas Naroda"
Odprt	Zaprt.
ČEMU KUPITI SKREP, KO LAHKO KUPITE ZA
$35.— pravi extra glasan VICTOR gramofon,
ki poje Cisto kot zvon. Polej; tega. Vam damo Se osem slovenskih aH nemških Columbia plošč zastonj in 30 Victor Igel. — Opomba: Victor ploSč ni dovoljeno dati kot darilo.
Datje smo dobili zopet nove stenske velike Koledarje za leto 1925. Vsakemu našemu naročniku, kdor kaj naroči, bomo poslali krasni koledar v darilo.
Nove, prave Victor plošče za februar v zalogi.
65674 Jelina Liza, polka	12-col
Sladke rožice, va.lček, .. J1.25
77810 V VarSavskem ribjem trgu.
Polska kri, mazurka .... "Sc
77811 Poljub, valček
Pesem smeha.. .........
77746 U Boj! U Boj!, pesem.
GaravuSa, pesem
— Hrvatski zbor. .
75c
NOVE
7571	Zlata mati. vaJček .......70e
11504	Jadran obali, valček ..... 70c
12549	Jesenski noči, polka. .....?0c
12552	Dragi je daleč, polka ... 70c
13335	Srčno veselje, polka ..... 70c
12532	Vesela poskočnica, polka . TOc
-1-—
PIANO	B.OLE
3511	Radecky mar«. ...........85c
39981	Roosevelt marS ......... 70c
42250	Doodle Doo Doo. Fox tro 75c
42536	How do you do, Fox tro. 75c
12525	Fold konjiček pojd. mart 7«c
12526	Veseli bratci!, polka ..... 7C
ADYEBTISE in OIiAS NARODA
IVAN PAJK
24 Main Street	Oonemaugh, Pa.
CENIKE ZA VICTROLE, LOŠČE IK PIANO ROLLE ZASTONJ.