§ BUY a WIsunn AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN r 1 m LANGUAGE ONLY CLEVELAND, 0 TUESDAY MORNING, MAY 12, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV, Potopile so japonski rušilec in dve drugi ladji. Te niso vštete v izgubo, ki jo je utrpela japonska mornarica v zadnji bitki pri Solomonskem otočju. ANGLEŠKA LADJA TORPEDIRANA OB FLORIDSKEM OBREŽJU Washington, 11. maja. — Mornariški oddelek je izdal danes popoldne uradno poročilo o novih aktivnostih ameriških podmor-| nic v vodah Daljnega vzhoda. Potopile so en japonski rušilec, eno j tovorno ladjo težjega in eno lažjega tipa. Vlada poroča, da je S ameriško bojno brodovje na Tihem oceanu začelo v polnem obsegu napadati japonsko bojno in tovorno mornarico. B Nemčija je začela z , \ ofenzivo proti Rusiji New York, 12. maja. — Iz Berna, Švica se poroča, da je pričel Hitler z ofenzivo proti Rusiji. 2,000,000 mož in do 2,000 bojnih letal je stopilo včeraj v akcijo na 250 milj dolgi fronti med s Ukrajino in polotokom Krimom. Isto poročilo zatrjuje tudi, da se 3 opaža premik nemških čet južno e od Smolenska. 1 Zlasti so udarili Nemci z vso silo v vzhodnem delu polotoka Krima, odkoder je najbližje do 1 Kavkaza in tamošnjih oljnih polj. Glavna ofenziva je na pristanišče Kerč, odkoder je samo . ozek preliv do kavkaške celine, i Poroča se tudi, da uporablja - Nemčija slovaške, madžarske in - španske čete zadej za nemško li-1 nijo, kjer so ruski četniki vedno 3 bolj v akciji. > -o- Pismo iz Avstralije ) Mrs. Ana Mramor je dobila iz Avstralije pismo za Materin-i ski dan od svoje hčerke Julije, - ki se nahaja tam kot vojaška , bolničarka s šaržo poročnika, i Julia pravi, da imajo sicer do-i sti dela, vendar je v Avstraliji prav prijetno. Starša, Mr. in . Mrs. Frank Mramor, sta bila . pisma od hčerke zelo vesela. Zlaroka Mr. in Mrs. Anton Jeršan, 1101 E. 71 St., naznanjata, da se je zaročila njih hčerka Zofi z Edvardom Straus, sinom poznane družine Mr. in Mrs. ' Straus iz 433 E. 112 St. i Drugi sin k vojakom i V pondeljek je odšel služit • Strica Sama Edward Skufca, " sin Mr. in Mrs. Anton Skufca • iz 3532 E. 78. St. V treh tednih sta odšla v armado že dva sinova iz te družine. ? Volitev delegatov Jutri večer ob osmih ima se-r jo društvo sv. Cirila in Metoda, i št. 191 KSKJ. Ako bo dovolj • velika udeležba na seji, se bo - volilo delegata za konvencijo - KSKJ, ki se bo vršila v avgustu v Chicagu. -o- Lyndon Beal je bil s sue jo družino na pikniku blizu Oakland, Cal. Njegov tri leta star sinko ga je nekaj razdražil, pa je nečloveški oče pograbil sinčka za pete, ga zavihtel in udaril ž njim ob cementni žleb. Ljudje so zver prijeli in gm pretepli do krvi. Linčali bi ga bili, da ga ni rešila policija iz rok razjarjenih ljudi. Predsednik kanadska vlade je sprejel novega jugoslo vanskega poslanika, dr. Izidorja Cankarja Evangelista Kreka in Antona Korošca. Naš narod bo imel v tej zemlji v osebi dr. Izidorja Cankarja pravega narodnega predstavnika Jugoslavije in njene velike borbe za svobodo človeštva in urejanje novega sveta. Demokrat po prepričanju, intelektualec visokih sposobnosti, človek s širokimi pogledi in neomejenim obzorjem je Izidor Cankar veliko ime, s katerim se Jugoslavija lahko ponaša. Zavirač pod vlakom Včeraj popoldne se je iztiril tovroni vlak med Scranton Rd. in Walworth Ave., južnovzhodno od Clevelanda. Lokomotiva, voz s premogom in devet voz vlaka je skočilo s tira. Zavirača John Schafferja iz Bellevue, O. je stisnilo pod vož. šest ur je vzelo, predno so ga mogli rešiti in ga naglo odpeljali v bolnišnico. To je že druga železniška nezgoda na istem kraju v šestih mesecih. Vlak je vozil komaj 20 milj na uro, ko se je pripetila nezgoda. Oblasti preiskujejo. Pvt. Rudolph Krall Slovenski vojak Rudolph Krall, sin Mr. in Mrs. John Krall iz 1140 E. 168 St., se nahaja sedaj pri zrakoplovnem oddelku v Lincoln, Nebraska. Prijatelji mu lahko pišejo na sledeči naslov: U. S. Air Corps, 210 N. 13th St., Y. M. C. A., Class 31-42, Lincoln, Nebraska. Danica vabi na sejo Društvo Danica št. 11 SDZ ima nocoj važno sejo. Po seji bo zabava v počast materam in vsaki navzoči materi bo poklo-njen lep spominček, torej pridite vse! Za 47. obletnico V sredo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Terezijo Kržič v spomin 47. obletnice njene smrti. Sorodniki, prijatelji in znanci so vabljeni. L d V/Ljubljani z uspe-taini list, ki ga slo-* tis !*alna mladina raz-e Svodih in ki ga \ mot'ejo zatreti. obl sti V j veduje, da izvaja-IMjj ete strašen pritisk. i115 s° Nemci med Boži-B> ^^uarjem pobili v t)a(!Vske otroke razne ■Sbil-6 pravi.i0' da s0 ■V 111 v Zagrebu 10,000 mk v malem mestecu lINeV ''P°r°čevalec sam IJCUarja priča'ko so Hfv^ *anov. Pri poved u- ttV enkrat videl ka" A j]%JSodbe streljali sku-JL j'h osumili sabo- 'J&r j ^e h . j ' aa je gospodarska DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY! NEWSPAPER j "f« — #111 J m podatki o stanju Jugoslavije %na. _ General Draža 'wič in njegova četniška j* Jugoslaviji je v borbi s ," mož močnimi nemškimi, |anskimi bolgarskimi in ■Eskimi četami, ki za to ne f pomoč nacijem na, fronti. Poročilo je prinesel s seboj °no potnik, ki se je neda-|rml iz Jugoslavije. |m Poročevalcu ima gene-''aiiovič-na razpolago 200,-| JZ- čeprav je.oborožitev ^ osiščnihčet daleč bolj-tniška morajo naciji za-a Skladnosti j ugoslovan-| erena imeti pripravljeno J večjo vojsko. • Poroča brzojavno poro-, ,0ndona, da se sedaj bije-g^iriah Jugoslavije naj-^ kitke od časa lanske iti(j°.f.enzive Proti Jugosla-^ ei-ii- Nacijska vojska si t^ a.z obširno akcijo stre-t, Zlt'ani odpor čet gene-Soviča.) L Je v Jugoslaviji L ^ odšel iz Jugoslavije L, marca in pravi, da je LUacija bila sledeča: I mestih Hrvatske, Piaa lmatinske obale, v L'' Dubrovniku in Splitu j. in v Trstu je okrog K aliJanskih vojakov. Ta |i Vložena s topništvom Lj^itoa. letal. Pije^0 v Jugoslaviji Štifti Vojakov s tanki in le-lž;t lazilleščene ponajveč Ej eba in Beograda. Ste-^ih posadk ni mogo- CJ0 ugotoviti. nemške posadke so |jatl^0slavije v drugi po-■u^rJa> a v začetku fe-t' a Prišli dve novi divi-■^d • n^ma motorizira-■Ite ^asu je Prispelo pC'0 bolgarskih polkov, kovanju omenjene-sedaj v opoziciji ■ve m oblastim v gla- l^vtani gili. redna ■ WASHINGTON. — Prizivno sodišče Zed. držav je odločilo, t da ne plačajo zavarovalne družbe federalni davek v slučaju smrt-nin, ampak dediči zavarovanca. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor •1X7 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. _Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per yeai U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. ' No. Ill Tue., May 12, 1942 Konjenica še vedno igra veliko vlogo V tej vojni, ko se podijo jekleni nestvori preko puščav in preko polja in livad, ko hrume pod oblaki z bliskovito brzino bojna letala in težki bombniki, ki bo človek mislil, da je konj vzet iz vojne. Pa temu ni tako, ker«na ruski fronti je prošlo zimo prav konj igral zelo važno, če ne celo odločilno vlogo. 'Kozaška konjenica ima zasluge, da se je zamajala nemška južna linija in Kozaki so bili, ki so pognali Nemce iz Rostova in kozaška konjenica je bila, ki je vso zimo prizadevala nacijem največ neprijetnosti. V resnici ni bil konj nobenkrat vzet iz vojne. Nemška armada je mehanično najbolj izpopolnjena na svetu in vendar niso vse njene divizije mehanizirane. Mnogo dela za fronto opravlja konj in konj je bil, ki je vlačil težke topove iz ruskega blata in iz žametov, ko so odpovedali težki truki, tanki in traktorji. • Rusko vrhovno poveljstvo je vedelo, kaj bo napravilo jesensko blato, kaj bodo napravili težki zameti pozimi in kakšna bodo tla na ruskih stepah, ko se bo začel tajati sneg in ko bodo reke preplavile bregove. Zato so Rusi že lansko poletje in jeseni organizirali konjeniške divizije v velikem obsegu in jih zapodili v boj ob določenem času. Te ruske konjeniške divizije so zopet dokazale, kot so dokazale ob času Napoleonovih bojev, kako je nevarno za kako armado, kadar se začne umikati pred drzno rusko konjenico, ki sestoji večinoma iz najboljših jezdecev na svetu, Kozaki. Že jeseni so prišle v javnost tupasem vesti, da Rusija organizira močne konjeniške polke, ki se trenirajo specielno za zimsko bojevanje. Dasi je maršal Budeni izgubil mnogo svoje mehanizirane bojne sile v dolgem in dragem umikanju skozi Ukrajino, pa kljub temu ni hotel poklicati svoje rezerve na pomoč. Šele, ko so vohuni poročali, da je odšlo mnogo nemških oklepnih divizij iz južne fronte pred Moskvo, so Rusi spustili konjenico v nacije. Ta je zadrvela s tako silo v nemško linijo na južni fronti, da Nemci niso mogli vzdržati navala. In potem jim je dala kozaška konjenica toliko opravka, da Nemci niso imeli časa stabilizirati fronte. Mehanizirane divizije imajo svoje prednosti, o tem ni dvoma, toda v gotovih slučajih ne more nobena armada imeti uspehov brez pomoči konjenice. Kjer odpove motor, tam prime konj. To ve tudi ameriška armada, ki je prošlo leto nakupila 25,000 konj, a letos jih bo še več. * * » TAKO GOVORE NEMCI Zvesto se drže pogodb. — Nemčija ne bo nikoli zašla s poti, ki je bila določena v pogodbah. Nemški narod nima nobenega namena, da bi vdrl v katerokoli deželo. (Adolf Hitler v državnem zboru 17. maja 1933). * * * Junak miru. — Nemčija ne bo nikoli prelomila miru v Evropi. (Adolf Hitler v državnem zboru na dan zasedbe Porenja, 17. marca 1936). » t- * Dobro pripravljen napad. — Januarja 1938 sem se slednjič odločil, da bom v tem letu na ta ali drug način pridobil za šest in pol milijona Nemcev v Avstriji pravico do samo-odločitve. (Adolf Hitler v državnem zboru 30. januarja 1939). BESEDA IZ NARODA Koncert v korist JPO-SS Maple Heights, O. V, soboto, dne 23, maja, priredi pevsko društvo Planina koncert, od katerega čisti preostanek bo šel za pomoč našim trpečim v stari domovini ,oziroma v sklad JPO, SS. Kaj je JPO,SS mi ni treba pojasnjevati, ker je že vsakemu dobro znano, pa vendar nima ta akcija tistega odziva, kot bi ga morala imeti. Ko čitamo razne dopise po naših časopisih, bi človek mislil, da ga ni rojaka, da ne bi nekaj daroval v ta blagi namen. Posebno dopisi Mr. Janko Rogelj-na so v srce segajoči in bi morali omehčati še tako trdo srce. Tudi v naši naselbini je bil izvoljen nekak pododbor JPO, SS še lansko leto in je tudi samo pri tem ostalo. Zadnjih par mesecev pa se je ta akcija ponovno oživela in se je pričelo nabirati prispevke, tako pri društvih kakor tudi pri posameznikih.' Nekaj je že daroval SND, par društev je tudi že nekaj dalo, kakor tudi nekaj posameznikov. Imena vseh darovalcev bodo priobčena potem, l o bo ves denar oddan cleve-landskemu odboru JPO, SS, št. 2. Predsednik pevskega zbora Planine, Vincent Zimšek, je rekel, da mora naša naselbina prispevati najmanj $200.00 in s tem se tudi jaz strinjam. Vsi tisti, ki želite še kaj prispevati, oddajte svoj dar spodaj podpisanemu ali pa tajnici Mrs. Agnes Vrček. Ne pozabite pa koncerta Planine v soboto večer 23. maja, ker s tem, da boste slišali lepe melodije naše slovenske pesmi, ki je v domovini več ni, boste tudi pomagali našim strpečim v Jugoslaviji. Anton Perušek pirja, fižola in drugega pridelka. Tudi mošta smo nekaj pridelali, a kaj bo pa za obutev in obleko, to me pa močno skrbi, kajti zima se bliža." Dalje pa so v pismu pozdravi in bolj domače stvari. To sem napisal zato, da bodo rojaki, ki so od nas doma, vedeli kam njih rojaki spadajo. Iz pisma je razvidno, da gre meja po vrhu hriba od vasi Brezovo čez Vodice proti Litiji; kje pa je neja proti Dolenjski pa mi ni znano. Gotovo vsi sočustvujemo z našimi nesrečnimi rojaki. Zato pa skušajmo zbrati res močan sklad med nami ameriškimi rojaki. Gotovo bo prišel čas, ko bomo lahko poslali nabrane darove, če jih bomo imeli pripravljene. Če pa ne bomo prispevali sedaj, ko se povsod dobro dela in zasluži tudi takrat, ko bo pot za pošiljatev odprta ne bomo mogli poslati. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratov-ske solze . . . ! Pozdrav. J. Resnik. Zanimivo pismo iz stare domovine Da se more razumeti posledice tega zakona z ozirom na jugoslovansko prebivalstvo v Julijski Krajini, je treba razumeti, da italijanska vlada z malo izjemo ni hotela izdati slovanskim državljanom potnih listov. Vsi slovanski uradniki in uslužbenci, ki so izgubili svoje službe v Julijski Krajini, so se morali izseliti brez potnih listov, ako niso hoteli umreti od glada v svojih domačih krajih. Takih nepostavnin izseljencev je bilo na tisoče. Državni generalni pravdnik v Trstu, Mandruzzatto, je rekel leta 1931, da se je izselilo leta 1930 do 1475 oseb iz julijske Krajine, ki niso imele potnih listov. V letu 1931 jih je bilo 1623, ki so se izselili iz Italije, kot je rekel državni pravdnik, ne zato, ker ne morejo dobiti dela, ampak zato, da bodo svobodneje izvajali svoje proti-italijanske aktivnosti. Toda število teh tajnih izselitev je bilo gotovo še večje, ker državni pravdnik gotovo ni vedel za vse slučaje. Vsakdo, ki je šel na skrivnem preko meje, je postavil svoje življenje v smrtno nevarnost. Zakon je dajal namreč ob mejni straži pravico rabiti orožje, da prepreči nepostavne prehode preko mej. Stražo na mejah je tvorila fašistična milicija, kateri so bili prideljeni karabinjerji in policija. Za pomoč je imela obrežna straža posebno trenirane pse in vzdolž vse meje so bile zgrajene žične ovire. Naj tukaj povemo o slučaju Ivanke Bevk iz Laniš v občini Cerkno, ki leži blizu meje. Ko se je vračala Ivanka Bevk s svojim možem iz obiska pri sorodnikih v isti občini, ju ie ustavila fašistična milicija. Očividno je straža mislila, da hočeta preko meje. Mož je ubogal in se je ustavil na poziv Redka so sedaj pisma iz stare domovine, vendar pa je Mrs. Josephine Gliha, 9105 Union Ave. dobila pismo od svoje mame živeče v vasi sv. Križ pri Litiji. Pismo je bilo pisano 23. oktobra 1941 in je prišlo na gori omenjeni naslov 24. aprila 1942. Med drugimi vrsticami piše mati tudi sledeče: "Pri nas ni bilo še nič vojske, možje in fantje so vsi doma. Sedaj smo kar tako in nimamo pravega gospodarja. Po napadu na Jugoslavijo, smo bili šest tednov pod Nemcem, sedaj pa smo pod Italijo. Ko so prišli Nemci, so bili vsi gg. duhovniki pregnani, da ni bilo nič maš. Ko so pa prišli Italijani, pa so prišli tudi gg. duhovniki nazaj. "Na Brezovem je meja. Kapelica in vsi kmetje, ki so na isti .strani kot kapelica, ispa-dajo pod Nemca, druga stran vasi Brezovo je pa pod Italijo. Tako gre po vrhu hriba meja med Nemčijo in Italijo. Drugače pa je ponavadi, zdravi smo vsi. Kateri so si pridelali za živež, niso lačni. Draginja je strašna, vse je na karte. Jaz ki sem sama, ne dobim na karte skoro nič. Kmet ne sme prodati drugam kot državi. Veš, da je drago, kupila sem malega pujska, ki je bil star pet tednov pa sem plačala zanj 500 din, to je, 200 lir. Kajti sedaj imamo lire za denar. Sedaj pa nam pravijo, da če ni šest članov v družini, da ne bo smel zaklati prašiča. Kdor mora vse kupiti je zelo hudo za živet. Jaz imam vsaj malo krorr- Nekaj za godbenike Ne oziraje se, koliko je toča-sno raznih stvari, katere gredo mimo nas in nas vlečejo seboj, da jim pomagamo naprej in na noge, vseeno ne moremo pustiti v nemar naše svetovidske godbe. Naj ropotajo bombe na eni strani, na drugi pa morajo godbeniki tudi ubirati vesele koračnice, da obdržavajo vsaj nekaj veselega upanja na misel, da bo že tudi enkrat vojske konec. Ko vejske več ne bo, bodo morale godbe veselo igrati, za to se pa morajo tudi med tem časom vzdržati. Ako pustimo sedaj naše godbe na stran, misleč da ni za to primeren čas, nam bo potem zelo žal, da smo to storili, ker godbenike se ne more kar s kljuke sneti, ali jih pa v par mesecih naučiti. To pišem radi tega, ker vidim, kako gre z godbo, čast nekaterim fantom, ki so vztrajni in požrtvovalni, prihajajo k vajam redno in se uče prav imenitno pod spretnim voditeljem, ki je v rcsnici poklican strokovnjak. Na drugi strani je pa zelo občutna škoda, za fante, ker so nekateri fantje učenje opustili, ali pa se pokažejo le nekaterikrat. Taki potem še drugim kratijo pogum, sebi pa največ, ker bodo zamudili, kar ne bodo mogli po zneje popraviti in nadomestiti, učenje je le takrat najbolje in najuspešneje, ko te veseli in ko nadaljuješ, kar si začel. Zelo resničen se mi vidi tisti pregovor, katerega sem se navzel v šoli, ko smo se iz knjige učili, da je, neobhodno potrebno za vsakega mladega človeka, da to, kar se je polatil drži in da v tem vztraja do zmage. Vsak, kdor ne vztraja v tem, kar se je polatil, ne bo tudi pozneje mogel vztrajati, v kateremkoli drugam poslu. To je zelo važna pa resnična zgodba za vsakega, kdor zasleduje življenje posameznika, bo videl, da je to res. Ko bi mladina le vedela, kolikega pomena je to, če vztraja v tem, kar se je vsak oprijel. Nikoli bi ne bilo velikih in imenitnih ljudi na svetu, če bi ne bili v življenju vztrajni, in če ne bi v mladosti sejali. Mehkužen biti in za lahkotami hiteti je vsakemu Človeku drago in ljubko, toda, to je za mladega človeka poguba! Pa pustimo to za sedaj, sledimo za fanti, ki se trudijo in ki vztrajajo. Tem pa moramo stati na strani in jih moralno podpreti, in sicer na več načinov: prvič, da se udeležujemo vselej, straže, njegova žena pa, ki je bila v blagoslovljenem stanu, je vsa preplašena zbežala, ko je zaslišala osorno povelje straže. Straža je začela streljati in nesrečna žena se je zgrudila smrtno zadeta. kadar kaj skupnega v imenu godbe prirede; drugič, pa jih z besedo in drugače moralno navdušiti in jim przinavati javno njih nastop in delovanje. Kdor je pred dobrim tednom gledal velikansko parado v mestu in poslušal neprestano grmenje godb, ta je lahko mislil sam pri sebi: "Kje se je vzelo toliko mladih fantov in deklet, ter še mož korenjakov, ki so stopali, razdeljeni v nekako 60 različnih godb, ki nekatere od teh so štele po* več kot sto oseb. V kako sijajnih uniformah so se odlikovali v nad 4 ure trajajoči nepretrgani paradi. Kaj pravite na to! Ali boste rekli morda: "Ja, tiste godbe so vse kaj drugega, kakor je naša godba." Da, prav pravite, so te godbe res sedaj nekaj izvanrednega in koliko jih je takih, katere štejejo po 100 mož in še več samo ena, fantje in dekleta. Toda, ne smete pa misliti, da so te godbe nastale kar črez noč, da so fantje zanje čakali kar na cesti, da so kar pristopili in začeli igrati? Ne, nikoli! Te in tiste slavne in ogromne godbe, katere opazovati je veselje in slišati njihove glasove je naravnost užitek, te godbe so nastale prav tako, kakor je nastala naša. Najprvo so mogoče v šoli poskusili in vprašali dečke: "Bi se hotel učiti godbe?" Ako je prikimal, potem so vprašali starše dečka, če ni bilo protesta, se je deček pričel učiti. Potem je bila-istotaka težavna pot z učenjem. Učenje se je moralo nadaljevati redno, drugače ni mogoče, da bi učenec postal godbenik, če zgubi veselje, je šel po vodi ves up, ki ga je imel v začetku tako tudi up staršev in učitelja, če je vzdržal, so se vsi veselili. Naj k temu vprašanju, zakaj ne bi naši fantje bili udje prav tako velike godbe, kakor so kateri drugi kjerkoli, dam nekaj, pripomb. Takale mislim o naši godbi: Če se dobe kjerkoli dovolj zmožni fantje za godbenike, potem so naši fantje še boljši. Do danes vemo iz skušnje, da so iz naših vrst ali da so iz vseh šol, učenci ali študentje, slovenski fantje najbolj zmožni in nadarjeni, naj bi bilo za katerikoli predmet. To velja prav tako tudi za godbo. To smatram iz teh-le vzrokov : prvič, so močni dovolj; drugič, so slovenske krvi, v kateri je vedno, že iz narave, da vsak, ki se kaj poprime tudi doseže in zmaga. Te čednosti najdemo pri naših ljudeh, bilo trgovcih, učencih in vseh drugih stanovih. Poglejmo, koliko imamo inteligence, profesionalnih uradov, da, celo župana, številno duhovnikov. Kaj pa še nimamo? Vse druge prekašamo! Veste kaj je vzrok, da naša godba še ni to kar bi že lahko bila? Tole prosim le dobro pomislite. Naši fantje potrebujejo malo ozadja kakor pravimo "Back Bone," malo navdušenja od strani očeta in matere, od strani soseda in prijatelja. Tega manjka, ko bi prišla vedno dobra beseda in malo pouka pa korajže, pa bi šlo vse drugače. Mlade naše fante tukaj sicer ne moremo tako, kot so nas v domovini pritisnili, ko so rekli: "Ti smrkavec, boš šel tje in naredil, kar ti rečem, če tega ne storiš, ne boš dobil niti večerje." Ne, v tej deželi je drugačna vzgoja, sicer nam nerazumljiva in v veliko škodo in mnogim sinovom naravnost v nesrečo! Ker se pusti mladega človeka vzgojiti brez vsake discipline in brez vsake pokornosti! To je naravnost nesreča za mnoge, da kot taki v takih okolnostih že v mladosti zabredejo na napačna pota. Kakšne težave imajo starši z otrcci, ko skušajo, da bi otroku pripravili boljšo izobrazbo, namreč tako, da bi si uredil življenje tako, da bi sam zase skrbel potom poštenosti in častno vpošte-vajoč tudi to, kar starši od svoje strani radi skušenj iz svojega življenja sinovom in hčeram pri- iiiiiiiiiiiiiiumn Če j verjamete al' pa ne (iiiiiimimiimii France s hriba se je obrnil v imenu becirkov Rosewood, Bancroft in Vineyard name, da mu kot "prvak slovenskih lovcev" (kaj boš pil, France) dam nasvet, kako bi se rešili zajcev, ki grozijo, da jim bodo uničili vse, kar je že iz zemlje in kar je še poročajo. Mnogim družinam se to tudi posreči. Imamo nekaj zelo finih sinov, kateri staršem sledijo. Tisti, ki to store, sebi zidajo podlago za srečno življenje in obenem tudi staršem na stara leta dobrote povračujejo. To so izjeme, če tudi ne številne, vendar pa častne. Od vzgoje je veliko odvisno, sploh vse. Ker smo pa v taki deželi, da se mora le samo z lepo besedo in na najlepše načine vabiti in maledovati nad njimi, če nočemo, da zgubimo njih naklonjenost, je potem to težje, kakor je bilo doma, kjer je bila tudi šiba in brezovka, ki je pomagala. Tako, v tem razlogu smo si ogledali naše mlade godbenike, dobre in nemarne, pridne in zaspane. Še trdim, da bi bila naša god: oa lahko prav tako velika in zmožna, kakor so največje druge. Ako je vprašanje sredstev za fi-nanco, so starši naših sinov tisti, ki so vselej pripravljeni, da založijo, če vedo, da bo kaj zaleglo. Samo denar, pa brez dobre volje, tudi ničesar ne šteje. Dobra volja mora biti pri starših in pri fantih. Ako bo v bodoče to oboje, bo godba dosegla ta cilj, če pa ne bo zaupanja in bo eden pa drugi cincal, po tem je škoda ^sega truda in stroškov, ki so bili do sedaj. že iz zgodovine vemo, da je pri vsaki stvari v začetku veliko zanimanja, potem se pa malo ohla-li, nekateri odpadejo, drugi ostanejo, tretji, pristopijo in gre. Za vse to je pa potreba cilj! Clij je bodočnost. Ta cilj je mogočna godba. Kar si vi mislite, ko z veseljem zrete na mimo ido-io sto mož številno godbo, kate-a ima sijajno uniformo in ubrane glasove, to je cilj naše godbe! Da bi drugi boljše igrali? Ne, drugi niso od naših boljši! Ne, mi smo lahko pred vsemi drugimi, samo če le hočemo. Odvisno je vse samo odnas. Če nam je za godbo, jo bomo imeli, če nam ni, bo šla tako, kakor so šle vse druge ustanove. Nekaj žrtev je treba. Nekaj discipline je treba. Kjer tega ni, tam je potem vse zamujeno in narod nima ničesar od tega. Mi smo krivi. Na seji 6. maja so godbeniki sklenili, da nastopijo kar trikrat zaporedoma v bližnji bodočnosti. Prvič, da počaste našega zmagovalca Mr. John Potokarja na večer 24. t. m., drugič na slovesni dan nove maše Rev. Bonaventu-ra Bandi 31. maja in potem na dan farnega patrona sv. Vida, ki pride na nedeljo, 21. junija. P. S. Godba si nabavi tudi novo lahko belo letno uniformo. Torej, farani in drugi rojaki! Ali ni za nas čast, da imamo godbo, katera ima lahko zaigra vselej, kadar je kaj izvanrednega? Ali nas ni dovolj, da jo vzdrži-mo? Odgovor temu bi naj se glasil : "škandal za nas, če ne dobimo dovolj korenjaških fantov, ki bi bili dobre volje se učiti, saj je to za njih lastno korist. Kar človek zna, toliko več velja. Kar se je naučil ne more zapraviti, prej ali slej pride prav. A. G. pod zemljo. France cajhna, a komaj se je prismejala solatcav spomladansko jutro, jo je žere-kviriral zajčji rod. Predp^' j ti mu je zajec pohamal kar -' ^ sadik zelja in upravičeno s* ^ da se je zdaj zaletel v solatop « tisti, ki je pripeljal s seboj t»_ ^ vso svojo žlahto do petega P Isti Ur na. ■ J Tako se glasi z vsemi ur»J jg mi pečati opremljena PrlW** "1 tega mestnega okraja. ^ "I mi ljudje v tistih becirk»^B "] pri srcu, še bolj pa njih s« *a l bo treba res nekaj napraV!. M Ker smo zdaj v vojnem ^ ht ker je naš župan razglas'1"^ vrtove za vojne vrtove, 1«» ^ 'S; stopamo po paragrafih in P0^ % vimo kršilce na konturi J fire svetoval sem se glede tega ličnim odvetnikom, ki roj J® N postave iz strašno debelih b Obi in dokazoval, kako ekseinr *je čno bodo kršilci ali unlCL.'^ vojnih vrtov kaznovani. % ni drugega, kot da sej»P> lje pred sodni stol in ^. zdrava ostani za nekaj m5 to Drugega ni potreba, ^ Nil, prinese na sodni jo korp ■hi likti, ki bi bila v tem ^ « griznjena solata. Ker so pa s sodni ja®1 ^ ^ in velika zamuda ita vzrok, da se tako radi oP ^ ^ krvavih in nekrvavih r svetoval Francetu in "JJ)islaV] someščanom nekaj drug J kaj dela in za 25 centov ^ pa bo vse opravljeno m rasla, da bo kar fletno- ^^ Torej poslušaj, Fran^ ^ deljo popoldne, names ^ ^ mencal prah na kakem ^ k,„ skem prostoru, naJ'si ^v)K ski dvorani ali pri S> 1 Iti ^ Heights, si izposodi ^ vega Franceljna, *1 apftP « K glja in še par drugi*1- p. S: te s praznimi košara® j W karjolami doli na Can8' p, 4 , sem videl nekoč velik ^ W]. priličnih kamnov in te ^ rite. Nedeljo svetuješ p ^ so na te krščanske dn^ Ali t je zaprte, vsled česar s Jj i^ da boste še tisti dan K ^ > sli, mov, in da boste voziU11 fc, ne barke. . jj 5 J*', Ko boste pnduševi #i;i KJe { mni domov, jih te po vrtovih. Nato 1 ^ mo kdo, ki se maro* * se, malo kanto zeiei j ™ naj na tiste kamne nas ^ L m Potem pa potresite, ^I^ Jah barva še sveža, P° jej Pa pra, ali pa paprik'm* j boljši. Nato 8'reS.t>"1 (]'! mu ali onemu P^fc šat. (Najbolje k ** V J, še lanskega). Mec^V iJS do polnoči, potem P* ^ Al če boste še dobri v »<* A Jo te pogledat Po ^ Cj imam morgeca na ^ f vo stavim, da boste n ^ V kem kamnu vsaj 1(j° o zajca. Drugi v*e' J %t, istoinvenemtednu"/^ pa do New Yorka » ^ vega zajca več. e]fi \ , ^ Veš, France, kak« , p/ ^ dilo? Počakaj, y^AC f Kobobo prišli ftp * O po zadnji Preml gjpi"e^|/ Ne to, jih bo gotovo J«?VO; M la nase tista, ki l* 0, 0(i kamnih. Prišli *#L ^ povohali. ^"Jjr; v nos poper H> k C|( svojo dolžnost v - ^ Aj-t Zajci -obodov^ tvo premo, pogleda' 5 , k ne v luno, zaZ 0 obraz ali kar ^ ;■> nataknjeno, ^ jih bo kar Pf^.J^ Znano ti Je-,'k fl»V 11 si s do, Panajbo^V ^Ui ! pri kihanju ^V^V S" ali nizdol in ^trP1'/ \ s1 in pri tem 1«Pi" 81 po kamnu, da p A Tresk, tresk, > , W kamna do W^rfj? S \ tresku bo po f^i i* > \S testamenta v > ' / CT, ' To je moj "»'V' i C ker nisem ^ Va nič zanj. For Victory... Buy U. S. DEFENSE BONDS STAMPS S j S ATA N I N IS K A R 10 f at^ j . Po nemškem Irrlrnlk« K. Mm | 5 Ves nesrečen je bil. >r "Ne, ni sramota, če te pre-,J1(. % Winnetou ali Old Shat-tohand!" "Tisto ne. Pa medicino mi f\ "Ne. Lahko jo obdržiš!" &er "Pa skalp _?" . >7 "Tudi ne. Si že kedaj čul, s jti:.ia bi bil Old Shatterhand od-P j. ^ skalp sovražniku, ki ga je Čas", Omagal?" "Ne." J "Skalp ti pustim in tudi me-ytl°- In če ti oboje pustim,— i ;.res misliš, da se ne smeš več jpazati svojim bojevnikom jFd oči_?" J,^raz se mu je razjasnil. Pa J ,je vprašal dvomeče 1'^s bom smel obdržati me-X"1« —? Morebiti pa mi jo poglavar Ni j or —?" jaz sem te premagal. ^ kz bom odločil, kaj se bo s teboj." k, 68 bom' torej smel spet ič# »Pit* preci oči svojim bojev-* —• Obdržal bom medici-ii "i skalp Da me je pre-ia, P Ji Old Shatterhand, ni sra-}t\0 Old Shatterhand je vr-iht,"1.;16 Poglavarje, ki so veljali fljegtf '^Premagljive, slavni so bili gež* l Vlli bojevniki so ostali —. ;oV Pil pa Pri®el sem —? soi«" r ki mu je ime Mel-i. Prišel k nam in pravil, lCJr' eje videl v pueblu —." >stod9. 5 Sem v pueblu." ' Mli"1'; 11 Winnetou je bil pri te- D v' kt ToK1^ (.,!) kam sta jezdila izpue-'nceta,i "H v v pa r , kačjemu hribu, od tam 'nii t ^ na Ploščad v canonu." al^ ! ^Za prav sem resni.c0 P°" , pP' J' vsega mu zaenkrat ni i) ba vedeti. Je opazoval, zamiš-ievecjl4l!n Prežeče, pa vprašal: i geiU^i / ni spotoma napadel i i kar) |v,' Je Meltona. k/ sem odgovoril. Saj ni bičali 5 k4' katerega misli. 'si dobil voz?" JAC sedaj moj," sem se VIv^1- L'e se čudil "Nisem sliK»s°f j8.' da bi se Old Shatter- 5 d^rii? ^Vinnetou vozila po W^llC in Po gorovju —. ajefl^je Winnetou?" laliKO |oh9'3e k meni obrnjen, ni •eiPu' l\v ga Je- ■ j^n P°glavar Apačev je VIC*1 mojim ljudem —. ogulil Streljati na nje — ' Pl?;,.0 bojevnikov rodu Ni- ^i^V^Ploščadi?" sli Pr'jv V°ril sem mesto Winne- ^ilkk, n^jfi hi, ' da jim niste kos. nam ne morete." obel, |R ste nas obkolili?" 11 iC Vas uJeli." apbotj\HPa ste zvedeli, da pri-tod?" e p^I'5, (j, Sem povedal Winne- •cKi ^ii >iPHdete črez Ploščad v j. I; ^je pa si ti zvedel?" -I mi e-" ti 1,0 Sgoče —! Nikdar te še IKiV 1 iift.v t>H Sem tebe videl- Bil mV^jP'' Vojeni taboru pri Beli Kedaj?" r VC^ ko ste se posveto- 3 viV0hodu nad Ni j ore." V taboru si bil — t nli 4 si ^ Posvetovali—? Pri- > v r' 1 rp straže bi te bile vide v S pi'' L e' Priplaval sem po l!\eC K breg in poslušal. i,i K \ >Ste zborovali. In ,ko 51 V/ VU1> sem odšel. :it ffy V Pa sem, da me misli-° ne ^ in Winnetoua in ' ki potuje z nama, in avate napasti Ni j ore. Ker so Ni j ore naši prijatelji in zavezniki, sem jih obvestil o vaših nakanah in jim svetoval, naj vas pričakujejo na Ploščadi v canonu." "Ti si torej tisti, ki je povzročil naš poraz?" "Da." Dolgo me je gledal, zagonetno, čudno. Ni bilo sovraštva v njegovem pogledu in ne maščevalnosti. In potem je vprašal: "Si nas videl, ko smo zborovali?" "Da." "Vse —V' Za Meltonom je popraševal "Da. Tudi belokožca, ki mu je ime Melton." "Pravil je, da si naš sovražnik —." "Nalagal vas-je od konca do kraja. Old Shatterhand je prijatelj vseh rdečih ljudi, ki mu nič žalega ne storijo." "Ali veš, kje je sedajle tisti belokožec?" "Menda je jezdil svoji beli sqwawi naproti, ki je z njo živel v pueblu." Spet sem mu vsaj deloma povedal resnico, ni mu bilo treba vedeti, da sem ga ujel. Slutil sem, kam meri s svojimi vprašanji. Odgovor ga je vidno zadovoljil. Prepričan je bil, da nismo srečali Meltona in njegovih petdeset Mogollonov. Upal je da itnu bodo prišli na pomoč in ga morebiti rešili. Prežeče je vprašal: "Si bil pri Senčnatem studencu?" "Da." "Kedaj?" "Po vašem posvetovanju, ko smo bili na potu k Nijoram." Razmišljal je in vprašal: "Čemu sedita naša bojevnika tule?" "Na posvetovanje sta prišla _> j "O čem bi se naj posvetoval z njima?" "O pogojih, ki jih zahtevamo za vašo svobodo." "In kaki so ti pogoji?" Do tedaj poglavarja Nijor še niti enkrat ni pogledal. Na nje- j govo vprašanje, pa se je brž oglasil Nagla puščica: "Po tistih pogojih moraš vprašati mene!" Mogollon ga nit? sedaj ni pogledal. "Z Old Shatterhandom govorim in z nikomer drugim. Torej kaki so tisti pogoji?" Povedal sem: "Prav za prav je zapadlo vaše življenje, vaši skalpi so zapadli, vaše medicine, konji, orožje in vse, kar imate pri sebi. Tako je v navadi pri rdečih ljudeh. Pa govorila bova, Winnetou in jaz, s poglavarjem Nijor, da bo omilil svoje zahteve." KNJIŽEVNOST Koncem tega tedna bo izšla peta ali majeva številka "Novega Sveta," s sledečo vsebino: "Podlage," (uvodni članek); "Pregled" (političnih dohodkov); J. Klepec: "Rajska pomlad" (pesem); "Viljemov beg" (črtica); E. Kolman: "Moji materi" (pesem); J. Klepec: "Radujmo se vigredi" (pesem); "Mati" (članek); H. Š.: "Materina skrb" (črtica); "Zgodbe o ameriških predsednikih" (anekdote); Dr. J. L. Zaplotnik: "Msgr. Alojzij Plut" (življenjepis); J. M. Trunk: "Tih|e ure—'Moderni svet'" (premišljevanje); "Spo-lad" (črtica); H. B.: "Kazalec usode (črtica); I. Zupan: "Vrt-narjeva molitev" (pesem); "Slovenski pionir" (opis slo-vnskih naselbin in družin); M. Sedlar-Jerman: "S potov mojega življenja" (črtica); "Prerokba pred 100 leti" (članek); "Dom in zdravje" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo); "Za smeh in zabavo" "Grofov Ja-gar" (zanimiva povest). Ml a j e v a številka "Novega Sveta" se je za par dni zakasnila radi nenadne smrti poslovodja v tiskarni pokojnega Mr. Albina Zakrajška, vsled česar prosimo naročnike, da zakasnitvi oprostijo. "Novi Svet" izhaja redno okrog 15. dneva v mesecu in vsak mesec prinaša svojim či-tateljem zanimivo poučno berilo. Je to slovenski list, brez katerega bi ne smela biti nobena slovenska družina. Stane letno samo $2 za Ameriko; za Kanado in inozemstvo $3 letno. Naročnino je poslati na Uprava "Novi Svet," 1894 W. Cer-mak Rd., Chicago, 111. FOR ICTORY BUY UNITED STATES BONDS * STAMPS Povest jugoslovanske žene (Konec) Ko smo se najmanj nadejali, že tik pred ciljem našega pota, so nas v nedeljo okrog ene popoldne torpedirali. Torpedo je zadel prvič v zadnji del ladje. Bila sem v kabini z Vesno, ki je oblečena ležala v postelji. Udarec je bil strašen; kabina se je vsa stresla in razpočila in skozi odprto okno se je začel valiti smrdljivi dim od eksplozije. Takoj sem vedela, da smo torpedirani, zgrabila sem hčerko in poskušala odpreti vrata. Zaradi razdejanja se vrata niso dala takoj odpreti in končno sem jih vdrla z vso silo. Ni bilo časa, da bi vzela s seboj rešilni pas in torbico z papirji in denarjem. Potniki in posadka so hiteli po hodnikih in krovu k svojim mestom pri rešilnih čolnih. Povsod je vladal red; nič panike, nič prerivanja in nič hrupa ni bilo. V tej težki situaciji sem občudovala pristotnost duha potnikov in sijajno vedenje kapetana in posadke. Na stopnicah sem se spedtaknila in padla, a mornarji so mi pomagali na krov in mi pripeljali tudi hčerko, ki sem jo pri tem izgubila. Ladja se je nagibala in tonila. V moj rešilni čoln je prišel tudi dr. Conly. Kapetari je ostal na svojem mestu in se mu ni mudilo v rešilni čoln. Naš čoln je nekaj časa visel ob boku ladje, ki se je potapljala potem pa je prišel drugi torpedo, ki je zadel ladjo spredaj in vrgel naš čoln v vodo. Bali smo se, da nas ne bi zajele žice in vrvi z jambora, ko se je brod potapljal pa se k sreči nič takega ni zgodilo. Ko je bila ladja pod vodo, smo zaveslali čez potopljeno ladjo in se oddaljili s hitrostjo, ki jo je nemirno molje dopuščalo. Blizu nas se je prevrnil drugi rešilni čoln in dolgo sem gledala dva moža ki sta se obupno oklepala prevr-njenega čolna. Njima se nismo megli približati, pač pa sem nam je posrečilo rešiti neko misijo- narko z-nekega splava. življenje v čolnu je bilo težko in nevarno. Valovi so neprestano pljuskali v čoln, a k sreči je bila voda toplejša kot hladni zrak in dež, ki je padal na nas. Moški so se vrstili pri veslanju. Dr. Conly je tudi veslal in sploh nisem vedela, da je ranjen, Častnik je izvrstno vodil čoln in mislim, da je njegova zasluga, da se nismo prevrnili. Sedela sem na klopi in držala hčerko v naročju. Ni bila preveč nemirna in nekaj časa je dobro spala. Pozno zvečer sem začutila bolečine, za katere pa nisem mislila, da so bolečine pred porodom, čez dve in pol uri se je začel porod: dr. Conly je takoj priskočil na pomoč in mi izročil otroka zavitega v edino suho stvar v čolnu, turban neke moje sosede. Novorojenčka sem skrila v nedra, da ga zavarujem pred mrazonj in vodo in ga tako nosila vse do rešitve. Spati nisem mogla in ne hotela, naslonila sem se na sosednega mornarja, otročiček pa je neprestano jokal, ker ga nisem hranila. Končno se je zdanilo in prišel je nov težak dan v slabem vremenu. Zvečer se je pokazalo letalo in z njim mnogo upanja za nas vse, kajti letalo nas je opazilo. Potem je prišla druga temna noč na morju in z njo v drugič negotovost. Pozno ponoči sem nenadoma opazila ladjo, ki se nam je bližala. Zdela se mi je ogromna. Tega tre-notka ne born nikoli pozabila. Reševanje je bilo hitro in v redu. Najprej so dvignili otroka in ko sem še sama prišla na ladjo, sem opazila, da je bila krasna bojna ladja. Moja prva misel je bila, da bi otroka imenovali po rušilcu Jesse Roper-u, kar sem povedala tudi poveljniku. Potem je šlo vse lahko in gladko. V udobni in topli kabini sem se počutila dobro navzlic bolečinam v nogah, polnih podpludb od sedenja v čolnu. 45 ur smo bili na vodi; dovolj in preveč. Izkrcali smo.se,v Norfolku in odšla sem z otrokom v bolnico Junak-letalec poročnik H. 0'Hare, ki je sam sklatil šest japonskih letal, se je vrnil v svoje domače mesto St. Louis, kjer so ga množice domačinov navdušeno pozdravljale. 0'Hare-ja je videti stoječega v avtu in poleg njega pa sta njegova mati in soproga..... k»r sfc "Zakaj pa z njim?" "Ker je on zmagal." "Motiš se! Old Shatterhand in Winnetou sta nas premagala in le njima dovolim, da nam stavita pogoje za našo svobodo. Povej mi jih!" Pričakovaje me je gledal. Ozrl sem se po Winnetouu. Poki ma 1 je. "Kar reče Old Shatterhand, je dobro. V vsem soglašam, kar bo odločil." Rekel sem torej Mogollonu: "Prišli ste. da napadete Ni-jore. Vem, da nisi samo pogumen, ampak tudi resnicoljuben bojevnik in poglavar, da se nikogar ne bojiš in da si pošten. Ne boš mi zamolčal resnice?" "Ne!" je poudaril. "Kaj bi bili storili, da ste premagali Ni j ore?" "Pobili bi jih bili, žene in dekleta in vse njihovo imetje pa bi bili vzeli s seboj." "Čujem, da govorš resnico. Tako je res v navadi med rdečimi rodovi. tesebne vrsta majhni vojaški avtomobili, kot jih vidimo na sliki, so toko n-vpytvljoni, v-, lahko vodjo skoro povsod. Oddelek teh avtov se je mudil na vežbah v peščenih pokra-j h: ah v bližini Cape Henry, V a. Vozniki se predvsem vadijo, kako voditi avto v peščenih y.vJr,' vah, kar bo gotovo našim fantom prav prišlo, če bodo slučajno prišli v avstralske ali afriške peščene jmščfive s svojimi hitrimi "avtomobilčki." i Sv. Vincenta. Tu sem imela najboljšo oskrbo. Vsi so pazili name, zdravniki, usmiljene sestre in ameriški Rdeči križ. Vsem se najlepše zahvaljujem. Vse drugo je še preveč dobro znano neutrudnim in senzacij željnim časnikarjem. Mislim, da so o meni pisali kar preveč. Kaj naj povem od svojih prvih vtisih v veliki ameriški državi? Mislim da je dosti, če ponovim tisto, kar sem dejala v Norfolku. Vsi, prav vsi so bili do mene dobri, pazljivi in plemeniti. Posebno mesto v mojih spominih pa pripada vašim čudovitim in hrabrim mornarjem, ti- < stim s torpedirane trgovske la-1: dje in njim z odrešilnega rušil-j' ca. * i Kot oče Jesse Ropar-a naj še jaz malo dodam k izjavi moje žene. Samo toliko, da je bila moja ladja torpedirana v vodah ■ Zahodne Indije in da so me zdra- , vili v neki tamkajšnji bolnišnici. Moja ladja je bila angleška, potniki pa Angleži in Amerikan-ci. Z ženo bi rad poudarjal, da vsa stvar v najinih očeh ni bila tako težka čeprav je redka. Spada pač v vrsto vojnih neprijetnosti in strahot. Celo majhna 1 se nama zdi, če pomisliva na junaške mornarje vaših in zavezniških mornaric, ki so v takih nevarnostih vsak dan če pomislimo na grozote v Rusiji in na tragično in žalostno usodo moje drage domovine Jugoslavije. Najine nezgode odtehta čustvo, da sva se dejansko udeležila trpljenja vsega človeštva v borbi za zmago dobrega nad zlom, a zma-! Soba se odda Odda se ena opremljena soba in garaža. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (113) Za 2 dni dela Išče se ženska, da bi pomagala v kuhinji in restavrantu dva dni na teden. Oglasi naj se na 390 E. 156. St. (113) Stanovanje se odda Takoj se odda stanovanje 5 sob odrasli družini; vse ugodnosti. Naslov 765 E. 90. St., severno od St. Clair Ave. (113) Mesnica in grocerija Drobroidoča mesnica in grocerija v slovenski naselbini se proda, ker gre sedanji lastnik v drugo podjetje. Za nadaljna pojasnila pokličite IVanhoe 0753. (111) Avtna kolesa naprodaj Proda se 4 avtna kolesa, 700-21, 8 ply. Proda se tudi hrastov les, pripraven za popravilo trgovine. Joseph Nosse 1245 E. 55. St. _(111) Sobe išče Rad bi dobil eno opremljeno ali pa dve prazni sobi. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega lista. _(111) Delo dobi Dekle ali starejša ženska dobi delo, da bi pomagala pri hišnih opravilih. Zglasite se na 6410 St. Clair Ave., suite št. 2 (111) Hiša naprodaj PrOda se enodružinska hiša 7 ! sob, umivalnica in ena spalnica ga pravične zavezniške stvari bo prinesla boljše dni vsemu človeštvu. Jugoslovanska mati v to trdno zaupa. Končno sva srečna, da se nama je sin rodil v ameriškem čolnu in med ameriškimi junaki. Prepričana sva, da bo on, ki je svoje prve ure preživel pod zvezdnato ameriško zastavo, ponosen na uro svojega rojstva. Si- (Tlimo QTTQ rlo Kr» Toooo T?nnar V/~» spodaj, kopalnica in 3 spalne sobe zgorej; gretje na vročo vodo; klet pod vso hišo, 2 garaži, lep vrt, lot 50x102, blizu 185. ceste; lastnik jo proda poceni. Oglasite se na 18905 Shawnee Ave. (May 9, 11, 12) Delo dobi Išče se ženska, ki bi zjutraj j odpirala gostilno. Mora biti stara nad 21 let. Plača po do- gurna sva, da bo Jesse Roper, ko bo zrastel in razumel čase in okoliščine, v katerih je bil rojen, svoje prve misli posvetil veliki Ameriki prav tako, kakor svoji ; mali a junaški Jugoslaviji, ki danes tako trpi. A da se bo to zgodilo jamčiva midva in zlasti njegova mati? ki ga bo znala pošteno in pravilno vzgojiti prav tako, kot mu je znala ohraniti življenje navzlic merskim valovom in viharnemu vremenu. živele ameriške Združene države! živela Jugoslavija! -n- govoru. Oglasi naj se na 7513 St. Clair Ave. (Ill) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno Če pazljivo pogledamo na zemljevid, vidimo, da se vlečejo vsi važnejši polotoki na svetu od severa proti jugu. MALI OGLASI 3 sobe se oddajo V najem se oddajo 3 čedne sobe na 980 E. 74. St. Oddajo se zakoncema brez otrok. Vpraša se pri lastniku na 1053 E. 71. St., suite št. 3, zgorej. prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE < * •<1 3E v Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebKiae za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEndersoa Z97I _ FQ^VICTORY Jla buy t \\MM UNITED \ Ljt-iml STATES \ tnlff defense {llWBONDS J^®>STAMPS Z* iiv SJ , If.i'' ^^^^^ It Zelo ugodna prilika za podjetnega Slovenca Proda se ali zamenja za farmo gostilna s hotelom na glavni deželni cesti št. 6 blizu Warren, Pa. V hotelu je 10 sob za prenočišča; gostilna ima licenco za pivo, vino in žganje. Obširen gostilniški prostor. Tu-Jtaj se ustavljajo potniški busi j iz New Yorka. Obrt je dobro j vpeljana in se nahaja v lepem in zdravem kraju. Lastnik je (prisiljen prodati radi družin-' skih razmer. Kogar zanima, si ! pride lahko ogledat. Ime in naslov dobite v upravi tega lista. (May 9, 12, 15) DEKLETA IN ŽENE! Ne odlašajte! Naročite si fin FUR COAT ali "STERLING" suknjo za bodočo zimo na WILL-CALL in to direktno iz tovarne SEDAJ, dokler dobite še dobro blago po nizkih cenah. Za dobro blago in pošteno postrežbo sa vam priporočam. Ii E N N O B. LE U S T I G ENdioctt 3426 ' 1034 ADDISON RD. ENdicott 8506 V SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA Alexander Jaksic ki je umrl 12. maja, 1940. Že dve leti, dragi srčno ljubljeni sin in brat spiš v naročju zemlje, kjer Ti je odeja mehka trava in za hram neba višava. Mi vsi pridemo za Teboj, kjer bomo za vedno združeni v večnosti. Žalujoči ostali: MATI, SESTRA in BRATJE. Cleveland, O., 12. maja, 1942. njen kakor suženj. Nisem ju smel ostaviti; šlo mi je za ljubezen in za čast, za oboje hkra-tu. Toda slutil sem markizin načrt, kako bo uro za uro in miljo za miljo trpinčila Deni-zo in mene. Baš do tega ji je bilo, da bi deklica potovala z menoj in dihala isti zrak kakor jaz in da bi se rob njenega krila dotikal mojega škornja. Naša skupna varnost je bila na tem. Toda po tem, kar sva bila islišala, se je mogel njen pogled samo še odvrniti, če bi se srečal z mojim; in če bi se njena roka dotaknila moje roke, se je morala z grozo umakniti; nevidna stena je bila postavljena med nama. Kakor sem slutil, je Deniza dostojanstveno prenašala svoj položaj in ni ne plakala ne stokala niti ni izkušala s pogledom zajeti poguma iz mojih oči. Čeprav je slišala, ko sem jo branil, me vendar ni noben-krat ogovorila, kakor tudi jaz nisem ogovoril nje. Ob takih čudnih okolnostih smo nadaljevali najbolj čudno pot, ki sem jo kdaj doživel. Drdrali smo po prijaznih zelenih dolinah, po jalovih planotah, koder se je po razpokah med skalovjem še belil zimski sneg, po toplem solncu in po ledeni sapi, ki je brila z višin; toda nama z Denizo ni bilo ničesar mar. Najini srci in najine misli niso zaznavale ničesar izven te kočije, v kateri je z nasmeškom na obrazu stolova-la markiza in v kateri sva se midva vdajala turobnemu molčanju. Okoli poldne smo se ustavili pred krčmo majhne gorske vasice, da bi se spočili in obedovali. Človek bi bil mislil, da je tu na koncu sveta; toda brezumje časa je segalo celo do tod. Komaj smo bili dvakrat založili, že je stal pred nami vaški pisar in zahteval naše papirje. Bog ve, da si nisem mogel izbirati; in tako je postala markiza moja mati in Deniza moja sestra. A v tem, ko se je pisar sklanjal nad mojim odlokom in me obenem iz-praševal, kaj je novega v dolini, se je ustavil pred vrati konj; trenutek nato je stopil v izbo baron de Geol. Ko je zagledal darpi, se je odkril; nato je spoznal mene in se je malone bolestno zdrznil. "Zgodaj; ste se odpravili!" je dejal. "Čakal sem vas pri iztočnih vratih, pa vas ni bilo od nikoder." Zardel sem od kesanja in se opravičil na vse načine. V resnici sem bil čisto pozabil nanj; niti enkrat mi ni bilo prišlo na um, da imam z njim sestanek pri vratih. On pa se je čudno ozrl na moji spremljevalki. "Ali ne jašete?" je vprašal. "Ne," sem odvrnil, "ne ja-šem." Niti besedice nisem več spravil iz sebe. In zdajci sem se osvestil prepada, ki je zeval pred menoj. "Kakor vidim, ste srečali dve znanki?" je nadaljeval baron, ki je s klobukom v roki ogledoval markizo. "Da, znanki," sem zamr-mral. Vljudnost bi bila zahtevala, da ju predstavim. Toda nisem se mogel odločiti. Naposled je baron vendarle opazil mojo zadrego in odšel obenem s pisarjem. Komaj sta bila zaprla vrata za seboj, se je gospa de Saint-Alais vsa razjarjena akadila vame. "Tepec!" je rekla brez ovin- kov. "Zakaj nas niste seznanili? Ali ne vidite, da ste prav s tem nemara zbudili sumnjo in zakrivili najin^j pogubo? Še otrok bi bil moral uganiti, da mu hočete nekaj prikriti. Ce bi ga bili takoj predstavili svoji materi ..." "Nu, če bi ga bil predstavil "Odšel bi bil zadovoljen." "O tem dvomim, madame, in ne brez vzroka," sem odgovoril z neprikritim posmehom, "zakaj včeraj sem mu kar najodločneje povedal, da nimam ne matere ne sestre." To je bila moja osveta. Gospo de Saint-Alais so izprelete-le vse barve po vrsti; nekaj trenutkov je stala s stisnjenimi ustnicami in z očmi uprtimi v mizo. "Kdo je to? Kaj veste o njem?" je vprašala naposled. "Siromašen plemič je in fanatičen protestant," sem suho odvrnil. Ugriznila se je v ustnice. "Bože moj!" je zamrmrala. "Kdo bi bil slutil tolikšno nesrečo! Ali mislite, da kaj sumi?" "O tem ni dvoma. Že to se mu mora zdeti čudno, da sem se davi tako odpravil, ne meneč se za najin dogovor, da bova potovala skupaj. In če zdaj zve, da potujem z materjo in sestro ki ju včeraj še nisem imel ..." Pogledala me je, kakor da me hoče pretepsti. "Kaj boste zdaj storili?" je vzkliknila. "To naj pove moja mamica," sem rekel vljudno in si postregel s sirom, kakor da me vsa stvar prav nič ne vznemirja. "Ona mi je sama narekovala to ravnanje;" Markiza je bila bleda od gneva, nemara da tudi od strahu ; kar smejal sem se sam pri sebi, ko sem jo videl v takem stanju. Ker je pa videla, da ji togota nič ne pomaga, je po-besila zastavo, "Kaj svetujete?" je izprego-vorila naposled. "Samo eno pot vidim," sem odvrnil. "Biti moramo predrzni." Pritrdila mi je. A moj svet je bil izmed tistih, ki jih je laglje dati nego izvajati. Tega sem se osvestil čez nekaj minut, ko sem stopil pogledat, ali je kočija zaprežena, in sem našel na pragu barona de Geola. Obraz mu je bil trd kakor skale njegovih gora. "Odpravljate se?" me je vprašal. Zajecljal sem, da. "Čestitati vam moram," je rekel z dvoumnim nasmeškom. "Na čem, gospod?" "Na tem, da ste našli svojo rodbino," je odvrnil in me pogledal s trpkim porogom v očeh. "Velika sreča mora biti za človeka, če v štiri in dvajsetih urah mahoma najde mater in sestro. Toda ... ali vam smem nekaj svetovati, gospod vikont?" "Izvolit^ biti tako dobri," sem rekel kar moči hladno. "Nu, ko imate že toli srečno roko, kar se tiče odkritij, nikar si ne naprtite tudi gospoda Fromenta, nimeškega požigal-ca, lažnega kapucina in dvojnega izdajalca, če po naključju naletite nanj. To je vse, kar sem vam hotel reči." "Nikoli se nisem seznanil z njim," sem odvrnil z ledenim glasom. "Ogibljil;e se ga tudi v bodoče," je dejal baron. Trenutek nato sta stopili markiza in njena hči iz gostilne in seli v kočijo, med tem ko sem jaz korakal s konji vštric, da bi se laglje vzpeli na klanec. Petkrat ali šestkrat sem se ozrl nazaj na sivkasto hribovsko krčmo, ki se je zdela tako izgubljena v svoji kameniti pustinji. In vsakikrat sem videl barona, kako je stal pred vrati in gledal za nami, strog, oglat in nepremičen kakor po- krajina okoli njega . . . XVII. Fromes iz Nimesa. To srečanje me ni moglo ne razveseliti ne pomiriti; vendar pa je imela neprilika tudi dobro stran. Nevarnost, ki je vznemirila mene, je 'šla tudi gospe de Saint-Alais do živega in je občutno potlačila njen ponos. Postala je mirnejša; prepuščala me je meni samemu, bodi si, da je sedela na svojem mestu, bodi si, da je peš korakala ob kočiji, kadar se je ta vzpenjala po kakem strmem ovinku. Opazil sem celo, da jo je skrb tem huje težila, čim delj je trajala naša pot. Čedalje bolj napeto se je ozirala po cesti in čedalje manj se je menila zame. Deniza, utrujena po naporih mnogih dni in noči, je bila zadremala v svojem kotu in man-tilja ji je bila zdrknila z obraza. Bleda rdečica ji je oživljala lici, prav kakor da je še v snu čutila moje oči, ko so se upirale vanjo; in dasi ji je na koncu dolgih vejic visela solza, je vendar pričal nedolžni smehljaj njenih ust, da so bile radosti tega nenavadnega dne večje od njegovih muk in da Deniza niti v sanjah ni obžalovala ničesar. O Bože, kako sem gledal ta smehljaj! Kako goreče sem želel, da bi bil namenjen meni, kako vroče sem molil zanjo! Še nikoli nisem bil tako srečen, da bi jo bil mogel gledati po mili volji, kakor v tem trenutku, zasledovati mile črte njenih ust, njene bradice in drobnega uhlja, napol skritega pod kodrci nagajivih las, ustavljati svoj pogled na njenih trepalnicah, prepreženih s soinjimi žilicami, ter omahovati med upom in strahom, da se zdajci dvignejo in me zagleda! Deniza, o, moja Deniza! V globini srca sem ponavljal to ime: bil sem srečen. Vzlic vsemu, vzlic mrazu, vožnji, baronu de Geol u in markizi sem bil srečen. A tedajci me je strmoglavil iz raja glas, ki je ostro vprašal: "Ali je on?" Obrnil sem se h gospe de Saint-Alais, zakaj glas je bil njen. In kar oddahnil sem se, ko sem videl, da ne gleda name, ampak da je vstala in uprla oči nazaj, v smer, iz katere smomo prihajali. Tisti mah je tudi že kočijaž ustavil konje.! Bili smo v strmi soteski in ska- i le so nas obdajale z obeh stra- j ni kakor zid. "Kaj je?" sem vprašal začuden. Ni mi odgovorila; toda sredi tišine ceste in gora je nekdo zažvižgal: "O, Rikard, o, moj kralj!" Ko sem vtaknil glavo skozi druga vratca, sem videl pešca, ki je mirno stopal proti nam, kakor da smo ga prehiteli in ga zdaj čakamo, da nas dohiti. Ta mož, velik in zajeten, je nosil škornje in plašč kar najpreprostejšega kroja; vendar pa ni bil videti domačin. "Ali greste v Ganges?" ga je vprašala markiza brez kakega posebnega povoda. "Da, gospa," je odgovoril in prepokojno stopil h kočiji. "Peljite se z nami, če hočete," je dejala ona. Tujec se je naklonil. "Tisočkrat hvala," je dejal in mežiknil z očmi. "Predobri ste. A prisegel bi rad, če gospod ne ugovor j a." Z nasmeškom na ustnicah se je obrnil k meni. "Kakopak!" je porogljivo rekla markiza. "Gospod prav gotovo ne bo ugovarjal." Toda njen nasmeh je bil več, nego sem mogel prenesti. Srečanje s tujcem v škornjih in plašču na tej samotni cesti, daleč od človeških bivališč, je bilo očividno dogovorjeno; če nisem hotel igrati vloge dobrodušnega bedaka, sem se moral neutegoma odločiti za dejanje. "Dovolite, gospa," sem dejal, ko sem premagal prvo začudenje. "Saj niti ne vem, kdo je ta gospod." Markiza se je bila vrnila na svoj sedež in tujec je stal tik pred vratci na njeni strani ter gledal v notranjost kočije. Trde, čeprav ne odurne črte njegovega obličja so izražale ne- običajno moč duha; pogled mu je bil živ in svetal in njegove gibčne ustnice so se neprestano smehljale. Roka, ki jo je bil položil na vratca, je bila ogromna. Srditi pogled, s katerim je ošinila markiza, je pričal ni bila pripravljena na besede. PoveIfnifC angleških "Commandos" je Škot, major Lord Lovat, ki nam ga predstavlja gornja, slika. On je tudi vQdil napad "Commandos" na francosko pristanišče Boulogne. Vojakom v New Yorku, kadar so prosti, m treba hoditi okrog v zmečkani obleki. V prostorih Natioml Catholic Community Service jim nudijo vso pripravo, kjer si lahko zlikajo svoje uniforme. Seveda pa mora vsak opraviti to delo sam kakor vidite na gornji sliki. Prizor z razbite ladje, ki je prepeljavala be9unce. ^ Singapora. Ladjo so končno zasledili japonski bombm jo tako poškodovali, da se je potopila. V BLAG SPOMIN ob prvi obletnici kar je umrl naš ljubljeni soprog in oče JOHN GRMEK 1941. Zatisnil je svoje blage oči dne 10. maja, Dragi soprog in ljubljeni oče, prezgodaj si odšel od nas, zapustil svoje lastne drage, odšel za vedno si od nas. I-Iladna Te zemlja že leto dni krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, mi pa ne moremo biti veseli, ker Te v naši sredi več ni. Luč naj Ti večna za vedno Ti sije, v mislih med nami bodeš vsak čas, edina tolažba ostala nam je še, da bo enkrat pri Bogu veselo snidenje- Žalujoča soproga Mary in otroci in sorodniki. V Clevelandu, Ohio, dne 12. maja, 1942. ci I Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J***1 I Vam in Vaš?m Otrokom KRANJSKO-SLOVENSK* j KATOLIŠKA JEDNOTA | ' ^ niZ^ i Najstarejša slovenska podporna org»n I i v Ameriki. . . Posluje že 49. let o Članstvo 37,800 Premoženje $5,00<>' Solventnosi K. S. K. Jednote znaša 127-2* Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Prl i steni in nadsolventni podporni organizaciji, i KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDN°Tt rol' neraclK' f kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, »1 bolezni in onemoglosti. ,„■ GO. K _ 1B do 0 K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od !«• otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilji ^ K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrite certifi"fttC dobe od $250.00 do $5.000.00. . .t> K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne orB" trudi se in pristopi takoj. ^ I Za pojasnila o zavarovanju In za vse druge P^^gtef se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih " K. S. K. Jednote, ali pa na: j GLAVNI U R A D ... M 351-353 No. Chicago St. J^Zf? "In da mi je treba samo stopiti z voza, pa ste kaznovani za bol, ki jo prizadevate gospodični." "Bežite, bežite!" "Kakor vidim, se bližamo mestecu: še tri minute, pa bomo tam. Ako rečete svoji hčerki le še besedico in jo le še enkrat razžalite vpričo mene, se ločim od vas in pojdem svojo pot." V moje začudenje se je gospa de Saint-Alais na te besede srebrno zasmejala. "Ničesar jpodobnega ne boste storili, gospod," je rekla. "In jaz bom vzlic vaši pristnosti ravnala s svojo hčerjo tako, kakor se mi vidi prav." . "Ne izzivajte me!" "Ptiavim vam, da ne boste storili ničesar." "Kako da ne? Povejte mi, zakaj mislite, da ne bo mstoril ničesar?" sem vzkliknil. "Zato, ker ste plemič, gospod vikont," je odvrnila, ne da bi se prestala smejati, "in ker se zavedate, da bi/ naju spravili v nevarnost, če bi se ločili od naju. Samo zato." Spustil sem se na blazino in jo pogledal z nemim ogorčenjem, zakaj njene besede so me bile mahoma uverile o tem, kar je bilo moja slabost in njena moč. Markiza se je iznova blaženo zasmejala. "Vidite, ali vam nisem rekla —!" je nadaljevala. "Zdaj naj vam povem še to, kaj boste storili. Videti je, da bomo imeli opravka z zelo nezaupljivimi ljudmi. Istorija o gospe Cor-vasovi ne bo zadoščala, niti če jo potrdite s svojo besedo. Zato boste rekli, da sem vaša mati in da je gospodična vaša sestra. Vem," je dodala in strupeno pogledala hčer, "vem, da bi ji bilo ljubše, če bi jo predstavili kot svojo ženo. A meni to ne prija." Zastokal sem; a bil sem ra-zorožen kakor jetnik in ukle- RDEČA K0KARDA ROMAN"IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN