#  V Evangeliju po Mateju zasledimo pri- liko o ljulki med pšenico (prim. Mt 13, 24- 30). Govori o tem, da na »njivi«, kjer je pri- èakovati sadove Nebeškega kraljestva, prej ali slej zapazimo tudi ljulko — plevel, ki ne samo da sam po sebi ne bo obrodil sadu, paè pa tudi duši in za`ira pšenico. Pogosto se za- stavlja vprašanje, kdo ali kaj je pravzaprav ta njiva. V njej lahko prepoznamo mnogo pomenov: lahko je to èloveštvo kot dru`ina po Bo`ji podobi ustvarjenih otrok, med ka- terimi so nekateri skrajno nepravièni in na- silni do drugih; lahko je to sleherni èlovek, v katerem se v èasu zemeljskega `ivljenja bo- jujejo njegove kreposti s skušnjavami in sla- bimi nagnjenji; lahko pa v njej prepoznamo tudi Cerkev, ki je societas mixta, kot bi rekel sveti Avguštin. Cerkev – seveda govorimo o njenem zemeljskem delu, katere èlani sku- šajo priti k Bogu — ni »popolna njiva«. @al v njej prej ali slej opazimo tudi ljulko, a to ni niè novega. @e od samega zaèetka novo- zaveznega Bo`jega ljudstva se v tem obèestvu poleg pristnih iskalcev in uresnièevalcev Bo`- je volje pojavljajo tudi taki, ki skušajo pridati doloèene primesi – oèitno z namenom, da bi uresnièili svoje interese. To se izka`e tudi pri Pavlovem misijon- skem delovanju. Kot obrambo pred takšnimi zlorabami v svojih pismih zelo izpostavi po- jem »evangelij«, ki sodi med temeljne teološ- ke pojme Pavlove teologije. Po eni strani gre za kriterij pravega nauka – to je izpostavljeno zlasti v Pismu Galaèanom -, po drugi pa za temeljni povezovalni èlen, nekakšen skupni imenovalec, med (lokalnimi) kršèanskimi skupnostmi – ta vidik pa je izrazito prisoten zlasti v Pismu Rimljanom.  Grška beseda »euangelion« pomeni »ve- selo vest« oziroma »veselo novico« in se v pa- vlinski rabi nanaša na sporoèilo o Bo`jem odrešenjskem delu v Jezusu Kristusu. Od še- stinsedemdesetih navedkov »evangelij« v Novi zavezi se jih šestdeset nahaja v pavlinskem korpusu (oseminštirideset v nesporno avten- tiènih pismih). V pismih se enaindvajsetkrat pojavi glagol »euvangelizomai: »oznaniti do- bro novico« (devetnajstkrat v avtentiènih pi- smih), dvakrat samostalnik »euangelistes«: evangelist (Ef 4,11 in 2 Tim 4,5), enkrat »pro- euangelizomai«: oznaniti dobro novico pred èasom (Gal 3,8). Euangelion je za Pavla kla- sièni izraz Bo`je milosti, na katerega je po- trebno odgovoriti z vero. Obèasno Pavel go- vori o svojem evangeliju – po mnenju E. Lho- seja so mesta, na katerih se pojavlja izraz »moj evangelij«, neavtentièna in jih zato ne more- mo imeti za pomemben termin Pavlove teo- logije1.Veè kot dvajsetkrat pa je uporabljena beseda evangelij brez kakršnega koli doloèila. To oèitno nakazuje, da so bili njegovi bralci `e seznanjeni s tem izrazom.  Ker se izraz evangelion nahaja v vseh pismih, ki jih izroèilo pripisuje Pavlu, razen Pisma Titu, ga – kot je bilo povedano ̀ e v uvodu — uvršèamo med osrednje pojme apostolovega teološkega besednjaka. V Novi zavezi se najveèkrat pojavlja ravno v pavlinskih pismih, zato nekateri stro-           2004  kovnjaki (npr. Becker) menijo, da je bil Pavel tisti, ki je prvi uporabljal ta pojem in ga tako uvedel v novozavezno terminologijo. G. Strecker in drugi pa zagovarjajo tezo, da je na Pavla vpli- vala helenistièna uporaba tega pojma, zlasti kult helenistiènega vladarja ali rimskega cesarja, kjer je bil izraz euangelion uporabljen (skupaj z vla- darjem kot »soter« — rešenik) za oznanitev odre- šenja, povezanega z vladarjevo vladavino. Ven- dar ta izpeljava ni jasna in pojavili so se argu- menti, ki ka`ejo, da je Pavel ta izraz prevzel iz zgodnje Cerkve, zlasti preko helenistov, ki so prevedli izraz, ki so ga uporabljali v palestinski (hebrejski) Cerkvi, besora (»sporoèilo zmage/ rešenja), v grški euangelion. Zdi se, da Iz 40-66 s temo o dobri novici o prihajajoèi ponovni vzpostavitvi Bo`je kra- ljevske vladavine (v LXX ¡Septuaginti¿ se upo- rablja euangelizomai v Iz 40,9; 52,7; 60,6; 61,1) do doloèene mere vpliva na Pavlovo uporabo pojma euangelion, èeprav se samostalnik euangelion v Izaijevi knjigi ne pojavi. Še po- sebej vpliven je Iz 52,7, saj ga Pavel citira (morda tudi v povezavi z Nah 2,1) v Pismu Rimljanom, in ta tema miru se odra`a tudi v Ef 2,13-18. Dokaz pomembnosti Iz 40-66 najdemo tudi v judovski apokaliptièni lite- raturi (prim. 11 Qmelch 2,15-16). Vpliv izai- janskega izraza evangelij na Jezusa (prim. Mt 11,5; Lk 4,43) in evangelskega izroèila je ravno tako razvidna in je verjetno vplivala na Pavla v smislu, da je bila del izroèila, ki ga je prejel. Veliko razprav je povzroèila Pavlova sicer nepogosta, vendar vpadljiva izjava »moj evan- gelij« (Rim 2,16; 16,25; 2 Tim 2,8), ki naj bi vkljuèeval njen mo`en odnos z izvorom in na- ravo celotnega novozaveznega pojmovanja izraza euangelion. Omenili smo `e mnenje E. Lohseja. Zagotovo je izraz »moj evangelij« lahko mišljen kot navajanje vsebine, ki jo je odloèno oblikoval Pavel, vendar to nikakor ni edino mo`no razumevanje, zlasti èe upošte- vamo vzorec pojavljanja besede evangelij v os- tali pavlinski uporabi. Pavel ravno tako govori o »Bo`jem evan- geliju« (prim. Rim 1,1; 15,16), »evangelij nje- govega Sina« (Rim 1,9), »Kristusov evangelij« (Rim 15,19) ali preprosto »evangelij« (brez na- daljnih opisov). Nekateri od teh uporab se pojavijo celo v splošnem kontekstu relativno nepogostih izrazov »moj evangelij« (npr. Rim 15,16.19; 16, 25; 2 Tim 1,8.10; 2,8). Pavel go- vori tudi o »našem« evangeliju v 1 Tes 1,5 in 2 Tes 2,14, èeprav moramo upoštevati dejs- tvo, da Pavel skupaj s Silo in Timotejem (prim. 2 Kor 1,19) deli uvod teh dveh pisem (prim. 1 Tes 1,1 in 2 Tes 1,1) in da sta ta dva sodelavca skupaj s Pavlom opravljala slu`enje evangeliju, ki je rodilo Cerkev v Tesaloniki (prim. Apd 17,1-15). Nasprotovanja, na katera je Pavel naletel v Galaciji, so ga privedla do preprièanja, da bistvena narava njegovega evangelija izhaja iz Bo`jega razodetja (Gal 1,11-12; prim. 1 Tim 1,11). Nedotakljivost tega evangelija (Gal 2,5.14) naj bi bila varovana pred prikri- tim in smrtonosnim popaèenjem, ki ga je Pavel imenoval »drugaèen evangelij — —ki pa v resnici ni povsem drugaèen« (Gal 1,6-7). Na kakršno koli avtoriteto ali verodostojnost bi se skliceval »Judejec«, tudi èe bi se na an- gela iz nebes (Gal 1,8), bi morali ta »evan- gelij« zavrniti, èe bi se razlikoval od tistega, ki ga je Pavel pridigal Galaèanom. Kriterij ni oseba niti verodostojnost, paè pa narava samega evangelija (ki ga Pavel pojmuje tudi kot »vero« v Gal 1,23). Pavel govori o svojem Bo`jem razodetju podobno kot o poklicu in poslanstvu izrael- skih prerokov. Bog ga je doloèil `e pri rojstvu (Gal 1,15; prim. Jer 1,5), ga poklical, mu ra- zodel svojega Sina (Gal 1,16, prim. 1,12) v ne- beškem videnju (1 Kor 9,1; 15,8; Apd 9,1-19; 22,3-16; 26;12-18) in ga poslal oznanjati evan- gelij (euangelizomai) narodom (Gal 1,16; prim. Iz 6,8; Jer 1,7; Ezk 2,3). Ta samopodo- ba (samoidentiteta) je povezana s Pavlovo predstavo o sebi kot o glasniku eshatološke   # »dobre novice« miru (Rim 10,13-15; prim. Iz 52,7; Nah 1,15). Oèitno je, da je v središèu Pavlovega evan- gelija eshatološko delo Boga v Kristusu in da je apostolova naloga prinašati to oznanilo vsem narodom. Raziskave o Pavlu nakazujejo, da je logika njegovega evangelija naravna iz- peljava tistega, kar mu je bilo razodeto preko njegove izkušnje z Gospodom na poti v Da- mask. V prizadevanjih v Galaciji za evangelij svoboden postave, po katerem so bili narodi sprejeti v Kristusa mimo judovskih obredov in identitetnih oznak, je Pavel hitro izpostavil nenavaden naèin, preko katerega je njegov evangelij prišel do njega in poudaril njegove bistvene znaèilnosti. Vendar bi Pavel lahko govoril tudi o tem, da je »sprejel« doloèena izroèila od teh, ki so sprejeli vero pred njim (npr. 1 Kor 11,23-26; 15, 3-11), in tu je dokaz, da je prevzel in vkljuèil zgodnjekršèanske iz- povedi vere v svoja pisma. Ta izroèila so mo- rala biti skladna s kristološkim in soteriološ- kim bistvom evangelija, ki mu je bil razodet. Na vseh drugih mestih se je Pavel èutil svo- bodnega skovati »partnerstvo (koinonia) v evangeliju« (Flp 1,5) s filipljansko cerkvijo (ki je verjetno vkljuèevala denarno pomoè za Pa- vlovo evangeljsko slu`enje; prim. »koimonia« v Rim 15,26; 2 Kor 8,4; 9,13). In èe je bil za- gret za resnico evangelija v Galaciji, je po- membno tudi, da so odlomki, v katerih se po- gosto pojavlja izraz euangelion, med najbolj strastnimi in osebnimi v pavlinskem korpusu (npr. 1 Kor 9; Flp 1; 1 Tes 2). Opazimo lahko Pavlovo uporabo izraza evangelion v veèih nje- govih zaèetnih molitvah zahvale (Rim 1,9; Flp  Sveti Pavel s knjigo, mozaik, 493-526, Arianski baptisterij, Ravenna    2004  1,5; Kol 1,6; 1 Tes 1,5-6). Tu Pavel opazi, da je posledica vere, ljubezni in upanja v vernikih dokaz, da je evangelij izpeljal svoje moèno delo v sredi tesaloniške cerkve (1 Tes 1,3-5).  !   V pavlinskih pismih sedemkrat zasledimo izraz »Bo`ji evangelij« in desetkrat »Kristusov evangelij« (ali »njegovega Sina, Gospoda Je- zusa). V treh omembah je izraz »Bo`ji evan- gelij« (Rim 1,1; 15,16; 1 Tes 2,9) tesno pove- zan z izrazom »Kristusov evangelij« (Rim 1,9; 15,19; 1 Tes 3,2). V 2 Kor 10, 14 v povezavi z 11,7 zasledimo obratno zaporedje. Pismi Ko- rinèanom vsebujeta pet primerov »Kristuso- vega evangelija« in samo en primer »Bo`jega evangelija« (2 Kor 11,7). Po drugi strani 1 Tes vsebuje tri primere izraza »Bo`ji evangelij« in samo en primer »Kristusov evangelij« (1 Tes 3,2). Kot lahko vidimo, ni jasnega vzorca oziroma pravila, kdaj Pavel uporablja prvi in kdaj drugi izraz. Vprašanje je tudi, ali bi morali Bo`ji in Kristusov pri izrazih »Bo`ji evangelij« in »Kristusov evangelij« razumeti kot objektni ali subjektni genetiv. Kot objektni genetiv sta Bog in Kristus vsebina evangeljskega sporoèila – govorimo torej o evangeliju o Bogu oziroma Kristusu). Genetiv pa lahko razumemo kot subjektni: v tem primeru je Bog oziroma Kri- stus avtor ali izvor evangelija (evangelij, ki je/ izvira od Boga/Kristusa). Na primer iz kon- teksta Rim 1,1, v katerem se pojavi izraz »Bo`- ji evangelij«, razberemo, da je poudarek na izvoru evangelija (subjektni genetiv). Po dru- gi strani pa je verjetno »evangelij njegovega Sina« v Rim 1,9 mišljen kot vsebina Pavlove- ga pridiganja (objektni genetiv). Najpogoste- je pa je pri Pavlovih pismih najbolje razumeti genetiv v obeh mo`nih pomenih. Vèasih se zdi, da sobesedilo skuša izpostaviti objektivni genetiv, vèasih subjektivnega, pogosto pa sta mo`na oba. Navsezadnje se moramo zavedati, da je v Pavlovi teologiji Bog v Kristusu oboje: vir in vsebina evangelija; vendar je veèji pou- darek na Kristusu (prim. Gal 1,16; ¡euange- lizomai¿; 2 Kor 1,19; 4,5; Flp 1,15-18) ali na »kri`anem Kristusu« (1 Kor 1,23; prim. Gal 3,1) kot povzetku Pavlovega oznanjevanja. Tako bi lahko rekli, da je »oznanjevanje evan- gelija« in »oznanjevanje Kristusa« eno in isto, med seboj zamenljivo (1 Kor 1,17 in 1,23; 1 Kor 15,1.11 in 15,12; 2 Kor 4,3 in 4,4). V bis- tvu je za Pavla »sporoèilo kri`a« (1 Kor 1,17- 18) ali »oznanilo sprave« (prim. 2 Kor 5,19) ravno tako eno in isto oziroma medsebojno zamenljivo. "     #$ %$&& & Sporoèilo evangelija je moèno Bo`je orod- je, preko katerega se Bo`je odrešenje in pra- viènost razodevata v sedanjosti (prim. Rim 1,16-17). V tem smislu je soroden bibliènemu pojmovanju Bo`je besede kot moène in uèin- kovite. To lahko prispeva k razlagi, zakaj je, zlasti v Pavlovih zahvaljevanjih za Cerkve, euangelion do doloèene mere sinonimen z »martyrion« (= prièevanje, prièevalec), »logos« (= beseda) in »ho logos tou theu« (Bo`ja be- seda). Pavel lahko uporabi euangelion z na- menom, da naka`e njegovo aktivnost, ali v pri- hajanju (prim. 1 Tes 1,5), potrditvi (prim. 1 Kor 1,6) ali obroditvi sadov ter širjenju (prim. Kol 1,6). Vendar sta se vidik preteklega in prihod- njega èasa evangeljskega sporoèila pri Pavlu iz- kazala za ravno tako pomembna. Zgodovinski dogodki razglašeni v evangeliju so nujno po- stavili njegove temelje in priskrbeli »verodo- stojne korenine« (prim. 1 Kor 15,1-20). Vendar evangelij ne more biti loèen od prihodnjih do- godkov: Pavel govori o dnevu, ko bo vsevedni Bog sodil misli vsakogar »v skladu z mojim evangelijem« (Rim 2,16). To lahko pomeni, da je Pavlov evangelij osnova za njegovo izjavo glede prihodnje sodbe, ali da bo njegov evan-  ' # gelij kriterij sodbe. Govori pa tudi o pozitiv- nih stvareh: o upanju, ki je vsebina evangelija (Kol 1,23), in o evangeliju, ki prinaša luè `iv- ljenja in nesmrtnosti (prim. 2 Tim 1,10). Medtem ko se ugodnosti tega evangelija zaè- nejo tukaj in sedaj v sprejemanju evangelija, predstavljajo tudi vernikov veèni cilj. Pretekli èas evangelija se ozira nazaj preko »dobre novice« o Kristusovi odrešenjski smrti in vstajenju (prim. 1Kor 15,1-4), celo v èas nje- gove epifanije — njegovega razodetja kot odre- šenika (2 Tim 1,10), morda se to vsebinsko nanaša na njegovo utelešenje (kot v 1 Tim 3,16). Pavel lahko govori o evangeliju kot ti- stem, »ki ga je Bog napovedal po svojih pre- rokih v svetih Pismih...« (Rim 1,2). Apostol še posebej poudari, da je Pismo (prim. 1 Mz 12,3) »...napovedalo Abrahamu veselo novico« (Gal 3,8; izraz: proeuengelisato). Tako se je Bo`ji blagoslov podaljšal do Abrahama (prim. 1 Mz 12,3 in Gal 3,14), kot tudi kot iz- polnitev Bo`jih obljub, ki so jih napovedovali starozavezni preroki (prim. Rim 1,1-4). Vse to je nekako vkljuèeno v zelo bogat izvleèek Pavlovega oznanjevanja evangelija Kristusa, Bo`jega Sina (Rim 1,9). Najverjetnejša raz- laga teh Pavlovih navedkov »evangelija« pred Kristusom je povezana z Bo`jim naèrtom za prihodnost: razširjenje evangelija po vsem svetu preden pride konec (»panta ta ethne« v Mt 28,19 in Lk 24,47). Tako je povsem mo`no, da je Pavlovo osre- dotoèenje na izraz »panta ta ethne« (»vsi na- rodi«) v Gal 3,8, ki je sposojen iz 1 Mz 12,3, kjer slu`i kot popravek k judovskemu razu- mevanju, kako bodo narodi vkljuèeni pod Abrahamov blagoslov (obveznost obreze), po- vezano s Pavlovim razumevanjem prièakova- nega globalnega vpliva evangelija. Ta tema se ponovno pojavi na koncu Rim pri utrje- vanju po »mojem evangeliju in oznanjevanju Jezusa Kristusa« (Rim 16,25; kerygma Iesou Christou), ki je bilo razodeto »v preroških pi- smih vsem narodom« (Rim 16,26; panta ta ethne). Ne glede na to, ali je ta zakljuèna hvalnica (Rim 16,25-27) avtentièno Pavlova ali ne, spretno povzema osrednji poudarek Pavlovega evangelija: Bo`ji naèrt odrešenja èloveštva v Kristusu. #    Apostol Pavel povsem nedvoumno jasno pove, da bi kakršno koli spreminjanje evan- geljskega sporoèila pomenilo odvrnitev od Boga, »ki vas je poklical po Kristusovi milo- sti« (Gal 1,6; glej tudi 2 Kor 11,4). Vsaj deset drugih odlomkov v pavlinskem korpusu rav- no tako vsebuje tesno povezavo med »evan- gelijem« in »milostjo« v neposrednem kon- tekstu, ki izrazito nakazuje, da je edini odre- šenjski »kanal« Bo`je milosti èista »resnica evangelija« (Gal 2,5.14). Pravzaprav je pove- zava med »evangelijem« in »milostjo« tako daljnose`na in moèna, da Pavel pove korintski Cerkvi, da je njihova dare`ljivost povezana z njihovo »podrejenostjo v izpovedovanju Kri- stusovega evangelija in radodarnosti vašega obèestva...« (2 Kor 9,13) ter da je izraz »vse- presegajoèe Bo`je milosti (hyperballousan charin)« (2 Kor 9,14), ki jim je bila dana. Tudi ko se je Pavel trudil nenehno varo- vati »resnico evangelija« (Gal 2,5.14) »Kristu- sove milosti« (prim. Gal 1,6), si je tudi pri- zadeval razèistiti vprašanje primernega odgo- vora na evangelij: vera v Jezusa Kristusa, brez zvodenelih mešanic »del postave« (Gal 2,16). »Dobra novica« Bo`je nezaslu`ene naklonje- nosti je po Pavlu dostopna vsakomur, ki ve- ruje (prim. Rim 1,16), tako Judu kot poganu. Bog jih je izbral za odrešenje preko posveti- tve s Svetim Duhom in vere v resnico (pistei aletheias, prim. 2 Tes 2,13), in tako tisti, ki so preko evangelija poklicani, dose`ejo slavo Gospoda Jezusa Kristusa (prim. 2 Tes 2,14).2    »Prvi del (Pisma Galaèanom) bi lahko na- slovili »resnica evangelija«. Zaène se z odloè-     2004 ( no izjavo, ki jo podkrepi z gro`njo: drug evan- gelij ne obstaja.«3 "$ &$ & & &$)*#+, Navadno Pavel zaène pisma s kratkimi zahvalami in blagoslovi, èeprav se razlikujejo po dol`ini in vsebini, vsi izra`ajo hvale`nost za vero skupnosti in nakazujejo teme, ki bodo v pismu sledile. Pismo Galaèanom pa nima takšnega uvoda z zahvalami in blagoslovi – to je deloma posledica situacije, v kakršni se ga- laèanska skupnost nahaja: bili so v procesu zapustitve Boga in so se zaèeli oklepati dru- gaènega evangelija, zato ni bilo razloga, da bi Pavel pohvalil njihovo vero. Namesto zah- vale Pavel zaène s strogim izrazom ogorèenosti in zaèudenja, v katerem trdi, da je le en evan- gelij. Retorièno gledano je izpustitev pohval in blagoslovov opozorilo, da je situacija do- segla kritiène razse`nosti. Edina podobnost z ostalimi pismi je ta, da naka`e temo pisma: enost evangelija. Pavel trdi, da se bodo s sprejetjem drugaè- nega evangelija odvrnili od Boga in se povrnili v sedanjo dobo vladavine zla, iz katere jih je Kristus izpeljal, ko je dal sam sebe za naše grehe. Enost evangelija bo potrdil s svojo av- tobiografsko pripovedjo (Gal 1,11sl.). V tem odlomku so prviè omenjeni t.i. »agitatorji«, ki skušajo »zbegati« (tarassontes) Galaèane in skušajo evangelij »postaviti na glavo« (me- tastrepsai). »Tarassein« je isti glagol, ki ga uporabi tudi pri nadaljni omembi agitatorjev v Gal 5,10. Uporablja ga tudi evangelist Luka v Apd 15,24, kjer opisuje, da so prišli dolo- èeni posamezniki iz Judeje in so s svojimi nauki zmedli antiohijsko skupnost. Za Pavla je bila zahteva, naj Galaèani spoštujejo pred- pis obreze sporna in je podcenjevala Kristu- sovo odrešenjsko darovanje za naše grehe, kar bo natanèneje razlo`eno v 2,11-21. Zlasti v še- sti vrstici lahko razberemo, da so Galaèani zaèeli proces oddaljevanja od Pavlovega tore osvobojenega nauka in se pridru`evali razli- èici, ki od njih zahteva obrezo. Za »obraèate  Caravaggio, Spreobrnenje sv. Pavla, 1600, olje na platnu, 230 cm × 175 cm, kapela Cerasi, Sveta Maria Maria del Popolo, Rim. - # od« uporabi glagol »metatithemi«, ki je zelo moèan in se je verjetno Galaèanom zdel pre- tiran, saj pomeni zapustiti (dezertirati) ali od- pasti. Galaèani so verjetno mislili, da s spre- jetjem obreze pravzaprav nadgrajujejo Pavlov nauk, ki tega (še) ni zahteval. Pomembno je poudariti, da izraz »euaggelion« na tem me- stu seveda ne pomeni svetega spisa – kot bi to razumeli danes, niti ne ustnega izroèila, paè pa gre za razglasitev (odrešenjskega) do- godka: Kristusovo smrt in vstajenje. Kasneje bo govoril o evangeliju za neobrezane in evan- geliju za obrezane – tudi tu ne gre za dve vse- binsko razlièni verziji. Bistveno sporoèilo je, da je evangelij samo en in edini, razprava o naravi tega razodetja pa bo sledila v sledeèih delih pisma. Pavel poudarja tudi to, da nje- gova avtoriteta ni utemeljena v njemu same- mu, paè pa v evangeliju, ki ga oznanja, in Ga- laèani niso dol`ni biti pokorni Pavlu, paè pa evangeliju. Samega sebe torej predstavi kot Bo`jega glasnika. Ker mu je bil evangelij oz- nanjen, mu je ravno tako dol`an biti pokoren in ga tudi sam ne more spreminjati: ne `eli ugajati ljudem, paè pa biti »Kristusov slu`ab- nik«. J. H. Schütz je zapisal: »Pavel lahko oz- nanja le to, kar je `e prej oznanjal in skupnost lahko prejme le, kar je `e prejela. Evangelij je tako dvostranska norma: pokoršèina je potreb- na tako pri oznanjevanju kot sprejemanju.« Izraz »angel iz nebes« moramo razumeti v po- vezavi z Gal 3,19, kjer pravi, da je bila postava razglašena »po angelih, s pomoèjo posrednika«. Pavel trdi, da tudi slednji niso avtoriteta, ki bi mogla spremeniti evangelij, in pri oznanje- vanju evangelija nimajo bistvene vloge: pokor- ni so evangeliju ravno tako kot Pavel.   &    .#/ Gre za avtobiografsko prièevanje, s katerim skuša Pavel preprièati Galaèane, da njegov evangelij ni »kata anthropon« — èloveškega iz- vora. Z izpostavljanjem doloèenih dogodkov iz svojega `ivljenja `eli pokazati, da njegov evangelij ni èloveškega izvora in da je `ivel v skladu z evangelijem, ki ga oznanja. Gre za najbolj razširjeno verzijo njegove avtobiogra- fije, zato tu zvemo najveè o Pavlovem `ivlje- nju. Verjetno je Pavel v pismo vkljuèil tako obse`no avtobiografijo kot obrambo pred agi- tatorji: ena teorija pravi, da so agitatorji trdili, da je Pavel pokoren jeruzalemski Cerkvi – on pa se brani, da njegov evangelij ne izhaja iz skupnosti ljudi, paè pa od Boga in to potr- juje s svojim `ivljenjem. Po drugi teoriji so ga obto`ili, da deluje neodvisno od jeruza- lemske Cerkve – ni ji pokoren, in da s svojim od tore osvobojenim naukom `eli ugoditi lju- dem. Do teh teorij so prišli po metodi »zr- calnega branja«: èe na primer Pavel izrecno trdi, da ne `eli ugajati ljudem, se sklepa, da so mu to oèitali. Avtobiografska snov, ki jo zasledimo v 1,13-2,14, ima torej funkcijo pre- prièevanja Galaèanov, da evangelij ni èloveš- kega izvora (prim. 1,11-12), in ne funkcije apo- logije pred obto`evalci. Sklepamo pa lahko, da dogodki niso zvesti dejanski kronologiji, saj je bil tu Pavlov namen preprièevanje o iz- voru evangelija, ne pa zgodovinsko zvest opis `ivljenja. Struktura je sledeèa: — 1,11-12: napoved teme – evangelij ni èloveš- kega izvora, ni »kata anthropon«, ta trditev izra`a bistvo povedanega v Pismu Galaèa- nom. Ravno zaradi Bo`jega izvora evan- gelija se je zgodilo tisto, kar se je Judom zdelo nemogoèe: Bog je sprejel poganske narode v skupnost Izraela, in to na osnovi vere, ne pa na osnovi del postave. Ti dve vrstici lahko primerjamo z Rim 1,16-17, ki izra`ata temo Pisma Rimljanom: evangelij je Bo`ja moè, ki odrešuje vsakogar, ki ve- ruje vanj, saj se v tem razodeva Bo`ja pra- viènost. Izjavo, da ni èloveškega izvora, podkrepi z dvema izjavama: ni ga prejel (paralebon) in ni se ga nauèil od èloveka (edidaxten). S tem ne `eli izkljuèiti vsega izroèila – ki se širi preko ljudi (prim. 1 Kor     2004 0 11,23-26;15,3-7, zagotovo je Pavel marsikaj sprejel od ljudi, ki so bili kristjani pred njim, vendar medtem ko so drugi sprejeli evangelij preko oznanjevanja drugih, to za Pavla ne velja. Sam je evangelij prejel preko razodetja Jezusa Kristusa (1,15; »apokalypsis Iesou Christou«) – verjetno gre tu za objektni genetiv – in je povezan z dogodkom na Pavlovi poti v Damask. Nekateri strokovnjaki pa trdijo, da to »razodetje« ni poovezano s tem dogod- kom, paè pa s tem, kar mu je bilo razo- deto po Svetem Duhu v prvih dneh nje- govega kršèanstva o pomenu Kristusove- ga trpljenja, smrti in vstajenja. — 1,13-17: prvi dokaz: Pavel je prejel evangelij preko razodetja Jezusa Kristusa; — 1,18-20: drugi dokaz: jeruzalemska Cerkev ni imenovala (pooblastila) Pavla; — 1,21-24: tretji dokaz: tisti v Judeji so pove- lièevali Boga zaradi Pavla; — 2,1-10: èetrti dokaz: Pavel je branil resnico evangelija v Jeruzalemu; — 2,11-14: peti dokaz: Pavel je branil resnico evangelija v Antiohiji in na koncu tega po- roèila sledi razlaga izraza evangelija v 2,15-21: — 2,15-21: Pavlov evangelij: Opravièeni smo po veri v Jezusa Kristusa.4 1&  )*#+ V navedenem odlomku najdemo Pavlovo razlago njegovega `e v predhodnem odlomku omenjenega izraza »resnica evangelija« (Gal 2,5.14). Resnica evangelija je v oznanilu, da izhaja opravièenje èloveka samo iz vere in iz usmiljenja po eni ter iz milosti krsta po drugi strani. Opravièenje torej ne prihaja iz »del postave« (ex orgon nomou) (prim. Gal 2,16), paè pa samo po veri v Jezusa Kristusa (dia pi- steos Iesou Christou) (prim. Gal 2,16). Pavel `eli poudariti, da to opravièenje ni stvar na- rodne ali kulturne identitete, kot jo neob- hodno zahtevajo »dela postave«, paè pa vera v Kristusa: »Ne zametujem Bo`je milosti; kajti èe je praviènost po postavi, potem je Kristus umrl zaman« (Gal 2,21). Povod za to razlago je vprašanje skupnega obeda (sunistemi = biti skupaj, predstaviti se) kristjanov iz judovstva in kristjanov iz po- ganstva. Kristjani iz judovstva so namreè še vedno spoštovali postavo, po kateri so bili ve- zani na t.i. pravilo èistosti — Jud, ki bi obe- doval skupaj s poganom, bi se s tem »oneèa- til«; za kristjana pa je prav skupen obed postal neobhoden in sovpada z odrešenjem po Kri- stusu. Tako je prišlo do spora s Petrom v An- tiohiji, kjer se je Pavel Petru »v obraz uprl« (Gal 2,11). Peter je najprej jedel skupaj s po- gani, dokler niso prišli »nekateri, ki so bili z Jakobom« (Gal 2, 12). Nato se je zaèel po- ganom »umikati in se jih ogibati« — »iz strahu pred obrezanimi« (prim Gal 2,12). V tem od- miku od skupnega obedovanja je Pavel videl odmik od tega, kar je »v skladu z resnico evan- gelija« (Gal 2,14). V skladu z vsebino Pavlo- vega evangelija so tudi pogani del tistega ob- èestva, ki ga v Gal 6,16 imenuje »Izrael Bo`- ji«, in kjer je kršèanska svoboda utemeljena kot skupen obed kristjanov iz judovstva s kristjani iz poganstva. Pomemben je tudi `e omenjeni kontrast med pojmoma dela postave (erga nomou), ki torej ne opravièi osebe pred Bogom, in vera v Jezusa Kristusa (pistis Ieosou Chri- stou). Dela postave so dela in dejanja, ki jih predpisuje Mojzesova postava. Zanimivo je, da ta besedna zveza – znaèilna za Pavla — nima hebrejske ustreznice v Stari zavezi, naj- demo pa jo v Kumranskih spisih. Tradicio- nalna reformacija jo je razlagala kot opravi- èenje po delih – kot da so bila tudi dela po- stave mišljena kot dobra dela, nekakšne za- sluge, po katerih so se ljudje hoteli opravi- èiti pred Bogom. Dela postave v pavlinski teologiji ne pomenijo legalizma oziroma ne- kega konformistiènega izpolnjevanja pravnih  , # doloèb brez duhovne poglobitve, paè pa de- janja in dr`e, ki bi Galaèane, èe bi jih izpol- njevali, identificirala z judovskim naèinom `ivljenja. Pogoj za »polnopravno« èlanstvo v kršèanski skupnosti bi torej bil prevzem judovskih kulturnih vzorcev. V Gal 1,7 Pa- vel omenja neke ‘nasprotnike’, »ki vas be- gajo in hoèejo Kristusov evangelij postaviti na glavo«. Slednji so namreè dokazovali, da Pavlov evangelij brez Postave ni dovolj, in èe torej Galaèani hoèejo postati dele`ni vseh ‘ugodnosti’ Izraelovega mesije, se morajo okleniti judovskega naèina `ivljenja s tem, da si prisvojijo nekatere predpise Mojzesove postave. Najpomembnejše med slednjimi so: obreza, prehrambeni predpisi in obhajanje razliènih praznikov. 5         1  Bistveno za uporabo izraza euangelion v tem pismu je, da gre za v kršèanski skupnosti dobro uveljavljen pojem in da z njim Pavel poudari, da je ravno verovanje v en in isti evangelij tista vez, ki povezuje vse kristjane v eno skupnost. Oznanjevanje evangelija tudi legitimizira Pavlovo apostolsko poslanstvo.  Rafael Santi, Sveti Pavel uèi v Atenah, 1515, tempera na papirju, pritrjenem na platnu, 390 x 440 cm, Victorijin in Alberov muzej, London.    2004  "$ &$ & $  .1 / Pavel v Pismu Rimljanom poudari po- membnost svojega poslanstva, ki mu je bilo dano, in poudarja visoko avtoriteto evangelija, ki je sporoèilo samega Boga in »ga je Bog na- povedal po svojih prerokih v svetih Pismih« (Rim 1,2). Pavel skuša usmeriti pozornost svo- jih bralcev na evangelij, ki se oznanja v sre- dišèu poganskega sveta. S tem jih pouèuje o osnovnih temeljih kršèanske vere in `ivljenja. Skupnost spodbuja, naj prisluhne vsebini euangeliona, ki je enovita vsebina vere krist- janov, kjer koli le-ti `ivijo. Svoje pismo zaène z evangelijem, da bi svojim bralcem zagotovil, da tako oni kot tudi on sam pripadajo skupaj Kristusovi skupnosti – kajti vesela novica je tista, ki jih povezuje v skupnost. Ni dvoma, da je bil tako izraz euangelion kot tudi njego- va vsebina dobro znana èlanom rimske krš- èanske skupnosti. Apostol tu uporablja njim `e znane in uveljavljene izraze, vendar se tu Pavel sklicuje na oznanjevanje in verovanje najzgodnejših kristjanov, kot je bilo obliko- vano pred njegovo spreobrnitvijo. Pavel uporablja izraza euangelion in euan- gelidzesthai v Pismu Rimljanom oèitno zelo premišljeno. Potem ko izpostavi neprimerljivo pomembnost evangelija in poda preprièljivo vsebino, kratko poda interpretacijo daru, ki je vkljuèen v to sporoèilo: razodetje Bo`je pra- viènosti (prim. 1,16-17). Izraz euangelion v tem odlomku moramo povezovati z izrazi v uvodnem pozdravu. Pavel da prednost avto- riteti evangelija in ne njegovi osebnim teo- loškim pogledom. Resnica evangelija je tako prodorna, da je celo bivši preganjalec postal njegova prièa. Oznanjevanje evangelija uèin- kuje kot reševanje duš iz veène obsodbe. Nje- gova t.i. teologija opravièenja iz vere je seveda nastala pod vplivom dogodka na poti v Da- mask. Ko se je spreobrnil, je prišel do spoz- nanja, da èlovek nikoli ne bo v celoti ugodil Bogu, èetudi bi izpolnjeval vse zahteve Po- stave, opravièen postane le tako, da sprejme nezaslu`eni dar vere – tako preide iz praviè- nosti po postavi na praviènost iz vere. V 2,16 Pavel govori o svojem evangeliju, po katerem Bog sodi èloveške skrivnosti po Kristusu Jezusu. Mnogi strokovnjaki menijo, da je omenjena vrstica neavtentièni kasnejši vrinek, saj se izraz »moj evangelij« pojavlja le v devteropavlinskih tekstih. Pavel govori o pomenu evangelija, ko razpravlja o vlogi Izraela in nevernih Judih (prim. 10,15sl; 11,28), saj je Bo`ji evangelij naslovljen tako na Jude kot pogane in se zastavlja vprašanje, zakaj Judje, ki so bili prvi naslovljenci evan- gelija, le-tega niso sprejeli. Konèno Pavel omenja pomen evangelija v Pismu Rimljanom tudi, ko razpravlja o njegovem prihodnjem delu (prim Rim 15;16.19.20). Še posebej Pavel poudarja pomen evangelija v uvodu in sklep- nem delu tega pisma. Kot lahko opazimo, je uvod popolnoma pre`et z izrazom evangelij. Tako v 1 Kor 15 kot tudi v Rim 1 se evangelij nanaša na pre- roke in izpolnitev Bo`jih obljub, ki so jim bili prièe. Tako je celota svetih spisov Stare zaveze interpretirana kot dokaz resnice kršèanskega evangelija. Mnogi strokovnjaki soglašajo, da je Rim 1,3-4 predpavlinsko besedilo, ki je bilo tedaj v Rimu `e znano in ga je Pavel tukaj samo citiral, gre namreè za skupno veroizpo- ved. Temu v prid govori kar nekaj namigov: Davidovo potomstvo ni omenjeno nikjer drugje v Pavlovih pismih, razen v 2 Tim 2,8 – verz, ki zopet predstavlja citat. Uporablja tudi izraze, ki niso znaèilni za Pavla: postav- ljen (horidzein), duh svetosti, meso v smislu zemeljskega `ivljenja itd. Ko Pavel razlaga vse- bino evangelija, pogosto uporablja kristološki izraz Bo`ji Sin. Bistveno sporoèilo evangelija je, da vsi tisti, ki se bodo na Bo`ji milostni dar, ki se je zgodil z velikonoènim dogodkom, odzvali z vero, bodo rešeni. Tako pogani kot Judje. Pavel daje zelo pomemben ekumenski uvod na zaèetku pisma Rimljanom, od koder   # koli `e izhajajo, iz judovstva ali poganstva, vsi so zdru`eni v Kristusu Jezusu, katerega moè je razglašena v izpovedi vere kot ustreznemu odgovoru na evangelij.   &$  !  1  Zagotovo se vsebina evangelija najjasneje razkrije v Rim 1,16-17: »Ne sramujem se evan- gelija, saj je vendar Bo`ja moè v rešitev vsako- mur, ki veruje, najprej Judu in porem Grku. V njem se namreè razodeva Bo`ja praviènost, iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravièni bo `ivel iz vere.« Sramovati se evangelija se tu navezuje na Petrovo izdajstvo, ko po Kristusovem pri- jetju ni priznal, da ga pozna, paè pa ga je bilo sram in je trdil, da ne pozna tega èloveka (prim. Mr 14,71). Ne sramovati se evangelija torej pomeni, da se Pavel ne odreèe prièeva- nju o Kristusu, ki je Gospod. Kristološka vse- bina evangelija temelji na razodetju Bo`je praviènosti. Pavel z besedami ‘iz vere v vero’ (ek pisteos eis pistis) poudari, da je vera nujno potrebna za razodetje. To v nadaljevanju pod- pre s stavkom iz preroka Habakuka: »Pravièni bo `ivel iz vere« (Hab 2,4). Ta odlomek tako predstavlja centralno me- sto v Pismu Rimljanov, saj Pavel z njim od- pira oziroma napoveduje temo celotnega pi- sma. Tako imamo v nadaljevanju (Rim 1,18- 4,25) opisano, kaj razodetje Bo`je praviènosti sploh pomeni. Vsi ljudje, Judje in pogani, so pod oblastjo greha. Brez Kristusa nimajo no- benih mo`nosti, da bi ušli Bo`ji obsodbi greha. Vendar so ljudje lahko dele`ni Bo`je praviènosti, to je, osvobojeni so Bo`je obsod- be in postanejo dele`ni Bo`je dobrotljivosti. To morejo prejeti samo po veri v Kristusa, ne pa z dobrimi deli. V Rim 5-8 opisuje sadove te nove povezanosti z Bogom: rešitev pred Bo`jo jezo, osvoboditev iz su`enjstva greha, prostost od postave in zmago nad smrtjo po delovanju Bo`jega Duha v Kristusu. Pavla v Rim 9-11 skrbi dejstvo, da Judje to odrešenje, za katerega se on zavzema, zavraèajo. Pravi, da je Izrael storil napako s tem, ko si je izbral pot »del« namesto poti »vere«. Kljub temu pa obstaja ostanek vernih tudi med Judi. Tre- nutna zakrknjenost Izraela je pravzaprav del Bo`jega naèrta za dokonèno rešitev vseh ras. In konèno je v Rim 12,1- 15,13 opisano novo `ivljenje, `ivljenje v Kristusu. Pavel tukaj za- èenja s praktiènimi dejstvi, ki so posledica tega novega razmerja do Bo`je praviènosti v `ivljenju kristjana.  2$ Pavel daje velik poudarek odrešenju po- ganov, vendar pa se zavzema prav tako za Jude, katerim je bil evangelij najprej ozna- njen, »kajti Bog se ne kesa svojih milostnih darov in svojega klica« (Rim 11,29). V kon- tekstu Izraelove usode omenja evangelij tri- krat: Rim 10,15.16; 11,28. Ker Judje niso spre- jeli evangelija, je bil ta oznanjen tudi poga- nom. To pa ni bila zadnja Bo`ja pobuda pr- voizvoljenemu ljudstvu: »Glede na evangelij so sovra`niki, in sicer v vaš prid, glede na iz- volitev pa so ljubljeni zaradi oèetov.« Bo`je vabilo za Jude ostane veljavno tudi v novi perspektivi evangelija. Vesela novica je bila Izraelu posredovana preko poslancev in Bog še vedno prièakuje njihovo sprejetje vabila, ki bi ga izkazali tako, da bi postali pokorni resnici evngelija (prim. 10,16 sl.). (3 $  .1 / Tako v uvodnem (Rim 1) kot tudi sklep- nem delu pisma (Rim 15) Pavel izraz evangelij uporablja tudi za razlago apostolskega po- slanstva. Evangelij je namreè bistvo in merilo kršèanske vere in naèina ̀ ivljenja. V Rim 15,16 zapiše: »da bi bil slu`abnik Kristusa Jezusa med pogani in opravljal duhovniško slu`bo za Bo`ji evangelij, da bi tako pogani postali Bogu prijetna daritev, posveèena v Svetem Duhu.« Uporablja tipièno obredne izraze, da bi s tem nakazal smisel in cilj svojega apostol-     2004   skega poslanstva. Najpomembnejša naloga je, da poganom oznani Kristusovo veselo ozna- nilo. Nadalje pravi, da »... Vse od Jeruzalema tja do Ilirika sem v velikem krogu dopolnil Kristusov evangelij« (Rim 15,19). Gre za pre- tiravanje, saj ni dokazov, da bi Pavel oznanjal v Jeruzalemu – poudariti `eli le izhodišèno mesto, od koder se je evangelij zaèel širiti po svetu. Ilirik predstavlja mejo cesarstva in je zato nasprotje Jeruzalema, ki je, kot `e reèeno, izhodišèe oznanjevanja. V ozadju je seveda misel, da bo poslanstvo apostolov opravljeno, ko bo evangelij oznanjen vsemu stvarstvu. Za konec poudarimo še to, da ko govo- rimo o Pavlovem razumevanju evangelija kot razglasitvi opravièenja v Kristusu, moramo upoštevati, da se je Pavlova teološka misel nekoliko razvijala. Med nastankom Prvega pisma Tesalonièanom in Pisma Rimljanom je sicer samo šest ali sedem let. Tudi ko je pisal svoje prvo pismo (1 Tes), je `e imel do- loèene misijonarske izkušnje, a bi ga še ved- no lahko oznaèili kot zaèetnika v kršèanskem misijonarstvu – zagotovo pa ni bil zaèetnik v èasu pisanja rimski skupnosti. Ostaja pa nesporno dejstvo, da je evangelij centralno sporoèilo vseh njegovih pisem, in oznanilo, ki ga je kot apostol poslan oznanjevati vsem narodom, preprièljiv dokaz enotnosti Pavlo- ve teologije.6 Franz Anton Maulbertsch, Sveti Pavel, 1759, olje na platnu, 200 x 113 cm, Mad`arska narodna galerija, Budimpešta.  #  !"     V uvodu smo omenili, da tudi Cerkev v smislu skupnosti verujoèih na tem svetu lahko razumemo kot njivo sadov Bo`jega kraljestva – ob koncu èasov naj bi torej le-ta obrodila sadove Bo`jega kraljestva. A Sveto pismo, zgodovina in vsakdanje izkušnje nam povedo, da je tudi ta »njiva« polna raznega plevela, skratka primesi, ki ne obrodijo sadov in celo škodujejo. Lahko pa poskrbimo, da bi bilo na njivi èim manj mo`nosti, da bi ljulka uspevala in ne dušila rasti `ita. Ravno to je namen Pavlovega evangelija: podati tisto resnico, ki predstavlja temelj in skupni imenovalec vseh kristjanov. Sleherni nauk, ki se s tem temeljem ne ujema, je po- trebno odkloniti in ne dopustiti, da se naseli med nas in v nas. Problem je seveda v tem, da je to le temelj, ne pa še celotna zgradba. Kristjan v ̀ ivljenju potrebuje vse kaj veè kot le izhodiš- èe. Potrebna je podrobnejša opredelitev, pa naj bo to na liturgiènem, moralnem, pravnem ali kakem drugem podroèju in navadno se »pri- mesi« zaènejo pojavljati ravno tukaj. Kot smo omenili, so tudi Galaèani verjetno razumeli Pavlov evangelij kot osnovo, ki pa so ga hoteli nekako nadgraditi s postavo – takšna domnev- na nadgradnja pa z evangelijem nikakor ni zdru`ljiva. Lahko bi celo trdili, da evangelij, teološko gledano, predstavlja èisto nasprotje postave. Veljalo bi premisliti, zakaj so tako ime- novani »agitatorji« od nejudovskih kristjanov sploh zahtevali sprejetje postave. Je šlo prepro- sto za konzervativne oznanjevalce, ki si niso mogli predstavljati pravovernosti brez postave, ali pa je tu prikrita nacionalistièna `elja po tem, da bi se s kršèanstvom širila tudi nadvla- da judovske kulture? So nekateri kristjani ju- dovskega rodu po dolgih stoletjih, ko je bil njihov narod sam pod pritiskom in je prevzel kulturne navade svojih okupatorjev (na primer Babiloncev ali helenistiène dinastije Selevkidov), konèno tudi sami zaèutili prilo`nost, da na po- doben naèin »zavladajo« drugim? Ne glede na to, kakšen je odgovor, se je potrebno zavedati, da takšne in podobne ne- varnosti v kršèanstvu ostajajo še naprej. Izpo- staviti velja ekumenizem, kjer kristjani še dol- go ne bomo za skupno mizo obhajali Gospo- dove veèerje, èe bomo skušali nadvladati dru- ge, si med seboj konkurirati in drug drugemu oèitati krivoverstvo. Pogosto gre pri trenjih med razliènimi kršèanskimi skupnostmi tudi za poskuse kulturne nadvlade oziroma nad- vlade tradicije ene cerkve nad drugo – kar se- veda za slednjo ni sprejemljivo. Izhodišèe za rešitev tega problema nam podaja ravno apostol Pavel v svojih pismih: vsaka kršèan- ska skupnost, ki ima iskrene ekumenske na- mene, naj v središèe postavi evangelij, po- tem pa naj v skladu z njim pregleda, kaj naj bo dejansko tisti nujno skupni nauk vseh cerkva, kaj pa je predvsem s tradicijo pogo- jenega oziroma stvar verske prakse posamez- ne cerkve – nedvomno je potrebno dopustiti tudi drugaènost. Literatura: Hawthorne G. F., Martin R.P.: Dictionary of Paul and his Letters. Intervarsity Press, 1993, 369-371. Lhose E.: Paul’s interpretation of the Gospel in His Epistle to the Romans.V: Bib 76, 1995, 127-140. Matera F.J., Harrington D.J.: Galatians. Sacra Pagina Series, Vol. 9. Collegeville, Minnesota: The Lithurgical Press, 1992, 48-51. Matja` M.: Eksegeza Nove zaveze. Pavlova pisma. Skripta za 3. letnik TF. Ljubljana: 2003, 85-88. 1. E. Lhose, Paul’s interpretation of the Gospel in His Epistle to the Romans, v: Bib 76, 1995, 131. 2. G.F. Hawthorne, R.P. Martin, Dictionary of Paul and his Letters, Intervarsity Press, 1993, 369-371. 3. M. Matja`, Eksegeza Nove zaveze, Pavlova pisma, Skripta za 3. letnik TF, 2003, 85. 4. Prim. F.J. Matera, D.J. Harrington, Galatians, Sacra Pagina Series, Vol. 9, Collegeville, Minnesota, The Lithurgical Press, 1992, 48-51. 5. Prim. M. Matja`, n.d, 85-88. 6. Prim. E. Lhose, Paul’s interpretation of the Gospel in His Epistle to the Romans, v: Bib 76, 1995, 127-140.