GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: OHelsea 3—3878 Entered m Second Clm Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, K. Y„ under Art of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3-387T No. 291. — Stev. 291. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 13, 1935.—PETEK, 13. DECEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLI MUSSOLINUU JE VSEC ANGLESKO-FRANCOSKINACRT Cerkveni poglavar smatra predloge za "božjo besedo" MCADOO ZA R00SEVELTA Noben republikanec se ne more kosati ž njim. Roosevelt je največji predsednik, ki ga je i-mela Amerika. SAX FRANCISCO, Cal., 12. de<*embra. — Zvezni senator William G. McAdoo je po-»ogel v kampanjo, tla pridobi Californijo za predsednika P. I). Roosevelta. Na nekem zbo-rovanju je imel McAdoo govor, v katerem je imenoval Roosevelta največjega predsednika, ki ga je še imela Amerika. Napadel je one, ki so Roseveltu očitali, da želi pre-nieniti ustavo. Toda McAdoo je zatrjeval, da so možje, ki so sestavili ustavo, že takrat vedeli, da bodo premembe ob gotovem easu potrebne in v u-stavo ]>ostavili tudi določbe, po katerih je mogoče premembe izvršiti. McAdoo je zagovarjal postave "polmraka", kakor o-značuje postave, o katerih so nekateri v dvomu, da bi bile ustavne. V to dvomljivo vrsto spada tudi AAA postava. 4'Toda riskirali smo in smo I>a>tavo sprejeli," je za klical senator. Kaj je pravzaprav z Roose-veltom?" je vprašal McAdoo, nato pa takoj odgovoril na svoje vprašanje: *'Nič drugega, kot njegovo veliko srce, ki bije za človeštvo in njegov pogled v bodočnost. Zaradi leta 1936 si ne delajte nikakih skrbi. Na narodno konvencijo bomo poslali Roseveltove delegate, na to se morete zanesti. Republikanska stranka -se nahaja v obžalovanja vrednem -položaju. Zelo težko jim je koga najti, ki bi mogel kandidirati proti največjemu predsedniku, ki ga je še kdaj imela dežela." "Stric Sam nima več krp na svojih hlačah;'' je nadaljeval. "Povsod ga moremo pokazati. Popolnoma drugačen je izgledal, ko smo ga prevzeli. Prva Roseveltova naloga je bila rešiti deželo in pri življenju obdržati toliko ljudi, kolikor je-bilo mogoče. To je veljalo o-gromno denarja; mnogo več, kot pa smo prej mislili; toda postavljen je bil trden temelj." DELOVANJE KOMUNISTOV VM >1111 MEXICO CITY, Mehika, 12. dec. — Neko poročilo naznanja i/ dižavc Puebla, da je 200 komunistov kričalo "živel komunizem", ko so se polastili Me-naeia kmetije ter ubili in ranili več delavcev. Napadalci so nad gospodarskim poslopjem razobesili rdečo zastavo ter so si med seboj razdelili zemljo in drugo lastnino. Iz Pnebla je bilo proti upornikom poslana vojaštvo. ZAGOVORNIKI IMAJO BAJE NOVE NAČRTE Najprej naj bo določen dan usmrtitve, potem pridejo druge zadeve na vrsto. — Governer bo zaslišal ženo Haupt-manna. TRENTON, N. .T., 12. dec.— Bruno Richard Hauptmann bo v pričetku prihodnjega tedna še enkrat obsojen na smrt in sodnik Thomas \\\ Trenchard, ki je vodil obravnavo proti llauptmannu, bo določil dan usmrtitve. To se bo zgodilo, ne da bi bil Hauptmann pripeljan preti sodnika. Zagovornik Egbert Rose-erans je rekel, da bo skupno s svojimi tovariši čakal, da bo določen dan usmrtitve, predno bodo napravili kak korak, da Hauptmannu pribore svobodo. Rosecrans je omenil, da se bo zagovorništvo najprej obrnilo na pomilostilno sodišče. Ako bo sodišče prošnjo zavrnilo, bo še vedno dovolj časa, da zahteva novo obravnavo. Hauptmannov glavni zagovornik C. Lloyd Fisher je že pred več dnevi izjavil, da ima v svojih rokah že mnogo mate-rijala, čegar objava bi povzročila veliko senzacijo. Ako je ta materjal nabral sloviti detektiv Ellis H. Parker, ni znano. Parker ni nikdar prikrival, da je prepričan, da je B. R. Hauptmann nedolžen. Veliko zanimanje vlada tudi glede prepira med governer-jem Hoffmanom in bivšim go-vernerjem in sedanjim senatorjem Harryem Moore. Hoffman namreč trdi, da je Moore kot governer povabil k sebi detektiva Parkerja, kar pa senator Moore odločno zaniku- je. Governer Hoffman je tudi rekel, da je pri volji zaslišati Hauptmannovo ženo Ano, ako bi to sama želela. NA PREDSEDNIKOVI MIZI BO VINO WASHINGTON, D. C., 10. decembra. — Navzlic zahtevi antisalonske lige, da bi predsednikova družina dala zgled s tem, da se zdrži vsake opojne pijače, bo v Beli hiši na mizi tudi vino, kadar ima predsednik kakega gosta. Mrs. Roosevelt je rekla časnikarskim poročevalcem, da glede zahteve antisalonske li ge nima ničesar omeniti. Rekla je, da so njene prejšnje izjave popolnoma pojasnile, kako stališče je zavzela Bela hiša v tem vprašanju. Že 29. januarja, 1934, je predsednikova soproga naznanila, da bodo od 15. februarja dalje gostje v Beli hiši imeli na razpolago tudi vino. Ravno tako je tudi dovoljeno vsakemu članu predsednikove družine ipiti lahka vino ali pa pivo. SEN. BORAH PRIPOROČA NEVTRALNOST Senatorju se zdi angleško - francoski predlog neverjeten. — Mussolini bi postal najmogočnejši mož. WASHINGTON, I). C., 12. decembra. — S ponovno zalite vo, tla se Združene države strogo drže nevtralnosti, je senator William E. Borah ostro obsojal angleško - francoski predlog za končanje vojne v Afriki, ker bi s tem postal Mussolini najmogočnejši mož v Evropi. Sen. Borah, ki je največji nasprotnik vstopa Združenih dt-žav v Ijigo narodov, je obenem posvaril Ženevo, da naj ne sprejme tega predloga, da bi bila za ceno miru razbeljena A besi ni ja. Predlog, da bi Italija dobila skoro polovico Abesinije, MussoUnija ne bi napravil samo za najmogočnejšega moža Evrope, temveč bi dobil mnogo več, kot je prvotno zahteval. Ako Liga narodov sprejme to rešitev, — je nadaljeval Borah — tedaj bi postala voljno o-rodje imperijalizma. Nek drug senator, ki želi, da njegovo ime ni objavljeno, je rekel, da je ta mirovni načrt mnogo slabši kot pa suženjski trg v New Orleansu. Nek član municijskega odbora je tudi rekel, da se bo 6. januarja pričela preiskava gle. de vplivov, ki so Ameriko pognali v svetovno vojno. Kot priča bo pozvan tudi največji ameriški podpornik zaveznikov —-bankir John Pierpont Morgan, kakor tudi mnogo drugih bankirjev, ki bodo pojasnili, kako je šel ameriški denar v Evropo. Iz vsega tega je razvidno, da se bo v prihodnjem kongresu razvil oster boj glede postave o nevtralnosti, ki poteče v februarju prihodnjega leta. STRELJANJE V BOLNIŠNICI V velikem poslopju "Medical Center" na 168. cesti v New Yorku se je odigrala včeraj strašna tragedija. 55-letni zobotehnik Victor Koussov je ustrelil zdravnika dr. Paula Wiborga in dr. Ar-tliurja T. Rowe, zdravnika dr. Williama H. Crawforda je pa nevarno poškodoval. Nato je samemu sebi pognal kroglo v glavo. Koussov je bil zelo prepirljive narave. Včeraj dopoldne se je vrnil z revolverjem in izvršil svoje strašno dejanje. GUFFEYEVA POSTAVA JE V ŠKRIPCIH Sodnik odreka pravico vladi pobirati premo-garski davek. — Vse je odvisno o d odločitev najvišjega sodišča. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovja« LYNCHBURG, Va., 12. deč. — Zvezni sodnik John Paul je ugodil pritožbam 14 premo-garskih družb iz Virginije in West Virginije s tem, da je odrekel vladi pravico od njih pobirati kazenski davek, ker niso podpisale Guffeyeje premoga rske postave. Vsledtega je ustavnost postave postala dvomljiva. Po tej postavi morajo premogarske družbe plačevati 15-odstoten davek, od prodajne cene, ki pa jim je 90 -odstotkov vrnjen, ako se prostovoljno zavežejo, da se bodo držale določb Guffeve-ve postave. Vendar pa je še vse odvisno od odločitve najvišjega sodišča, ki bo ghnle ustavnosti Guffeveve postave izreklo svo_ je mnenje v štirih mesecih. Po Guffevevi postavi, ki je imela namen stabilizirati industrijo mehkega premoga, morajo premogarske družbe plačevati davka petnajst odstotkov prodajne cene. Družbam, ki se prosto voljno podvržejo tej postavi, vlada vrne 90 odstotkov plačanega davka. Družin1, ki postave niso podpisale, morajo plačati 15-odstot-ni davek in jim 1)0 odstotkov ni vrnjenih in se ta davek sina. tra za kazen. Vsled tega so se družbe obrnile na sodišče, ki naj odloči, ali je ta postava u-stavna. BREZPOSELNOST V NEMCU! BERLIN, Nemčija, 11. dee. — V novembru je število brezposelnih v Nemčiji zrastlo za 156,000 ter znaša -skupno število 1,985,000. Od avgusta je to število poskočilo za 300,000. Nazijska vlada skuša odpraviti brezposelnost s tem, da bo kar največ delavcev zaposlila pri javnih delih, gradbi cest, v-izdelovanju mnicije itd. — Vprašanje pa je, koliko časa bodo to mogle vzdržati nemško finance. Vlada pa tudi poživlja podjetnike, da za božične praznike ne odslavljajo delavcev in da tudi za praznike plačajo običajno plačo. % Za božične praznike je nemška delavska fronta postavila geslo: 41 Proč s prepiri.'' S tem hoče med delodajalci in delavci dovesti jdo složnega delovanja, da bodo vsi imeli vesel Božič. VODITELJICA NEMCEV NAJ BO AVSTRIJA Knez Starhemberg odklanja Hitlerjevo vodstvo Nemcev. — Habs-buržani se morajo držati Dollfussovega programa. DUNAJ, Avstrija, 12. dee. —Knez Ernst Rued iger Starhemberg, ki zavzema skoro diktatorsko mesto v avstrijski državi, je v svojem govoru pred heimwelirovci odločno od rekel kanclerju Adolfu Hitlerju pravico .smatrati se za voditelja vseh Nemcev. Temu nasprotno je rekel, da je edino Avstrija v položaju prevzeti to vodstvo. "Oni, ki mislijo, da so Avstrijci in obenem mislijo, da ima Hitler prav, morajo pre-meniti svoje mnenje," je rekel Starhemberg. "Sauio na i en način je mogoče rešiti vprašanje vsenemštva. In ta način je, da Avstrija prevzame vodstvo. Nič več ne smemo misliti na velik nemški narod, temveč se moramo boriti za av-st rijsko d ržavo.*1 Veliko senzacijo so tudi po-\ zročile Starhembergove besede, ko se je v imenu celega kabineta izrekel za vrnitev Habsburžanov, toda jim je postavil "pogoj in zahtevo, da morajo sprejeti program, katerega je postavil umorjeni kancler dr. Engelbert Doll-fuss. Pred nekaj meseci so bile govorice, da Starhemberg, ki se je že pogosto halial, da je njegova rodovina starejša kot pa habsburška, sam hrepeni po cesarski kroni. Glede nasprotnikov vlade je rekel, da naj gredo iz dežele in da je v sosednih državah za nje dovolj prostora. V državi ne i>me biti nobene druge stranke kot edino domovinska fronta. Posebno značilno pa je, kar je Starhemberg rekel glede so cijalistov, nad katere je šel lansko leto s strojnicami in topovi. "Socijalni demokrati slednjič niso bili tako slabi. Izrabljali so samo moč, ki ,so je i-meli v svojih rokah." REVMATIZEM V KAMNITI DOBI LONDON, Anglija, 12. dec.— Celo v kamniti dobi, nekako pred 4000 leti, so prebivalci današnje Anglije trpeli zaradi revtaatizma. To je pokazal okostnjak iz kamnite dobe, ki so ga izkopali na zamudnem delu Anglije. Sključene kosti jasno kažejo, da je njihov lastnik mnogo trpel za r^vmatizmom. Arheologi smatrajo to za znak, da je bilo podnebje v Angliji tedaj ravno tako vlažno, kot je še danes. ABESINSKI CESAR PRAVI, DA SE NE R0 NIKDAR PODVRGEL .... NASILJU, KI GA NI IZZVAL* MIROVNI PREDLOG TEMELJ ZA POGAJANJA Italijanski ministrski predsednik Mussolini je povsem zadovoljen z mirovnim predlogom, ki sta ga izdelala angleški zunanji minister Hoare in francoski ministrski predsednik Laval. Na temelju tega predloga se bodo začela pogajanja, iz katerih bo skušal Mussolini izbiti čimveč dobička. Italijanska borza se je naenkrat oživela. Vladni bondi so poskočili za štiri točke, delnice Fiat Motors pa za devet. Neki visoki vladni uradnik je izrecno poudaril, da je treba angleško-francoski predlog smatrati le kot temelj za pogajanja. Predno bo Mussolini odgovoril nanj, bo stavil angleški in francoski vladi še par vprašanj. Odgovor bo poslal v London in v Pariz, ne pa Ligi narodov v Ženevo. V Italiji že prodajajo zemljevide, ki kažejo, koliko bo dobila Italija v Abesiniji. Medtem pa Mussolini nadaljuje vojno v Abesiniji in boj proti sankcijam. MNENJE CERKVENEGA GLAVARJA Abuna Ciril, glavar kopske cerkve, je označi danes francosko-angleški mirovni načrt kot "božjo besedo . Cesar Haile Selassie pa ni njegovega mnenja; Ponovno je poudaril, da bo svojo deželo branil pred sovražnikom in zavrnil mirovni predlog. — Mi se ne moremo podvreči nasilju, ki ga nismo nikdar izzvali, — je rekel. — To bi pomenilo nagraditi nasilje. Abuna Ciril je posebno zadovoljen, ker bo ostalo sveto mesto Aksum Abesiniji. Njegovo stališče je v direktnem nasprotju ne samo s cesarjem, pač pa tudi z vlado. Po njegovem mnenju bi se cesar ne smel podati na fronto, ampak bi moral ostati v Addis Ababi. — Ce bi me vprašal, bi mu to odsvetoval, — je dostavil. CESAR ZAVRNIL PREDLOG Abesinski cesar je danes zavrnil angleško francoski mirovni predlog ter rekel: — Abesinska vlada se sklicuje na svoje prejšnje izjave, posebno pa na izjavo z dne 8. oktobra, da ni nikdar hotela vojne in je tudi danes noče. Danes smo seveda primorani braniti svojo zemljo proti Italiji. — Začasa pariške konference in zborovanja sveta Lige narodov je bila abesinska vlada pripravljena dati vse koncesije, ki bi ne bile pod njeno častjo, samo da bi preprečila italijanski napad. — Napad se je pa navzlic temu za vršil. AMERIČANI PROTESTIRAJO Cesar Haile Selassie se bo jutri podal v Ausa puščavo ter se tam sestal z voditelji severne armade. Sestanek je bil že prejšnji teden napovedan ter bo nekakšen uvod abesinske ofenzive. Voditelji vseh treh ameriških misijonov v Abesiniji so danes podpisali protestno izjavo proti ob-< streljevanju ameriške bolnišnice v Dessye ter jo> izročili ameriškemu poslaniku Cornelius H. Etig^ beartu. V izjavi je rečeno, da so Italijani namenom ma metali bombe na bolnišnico. Pomotoma tega niso mogli storiti, ker je bil preko vse strehe našli-* kan velik rdeč križ.________ _ ~J "Glas Naroda" SLOYKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corpora Bo«) Treu. V^Tuif * tte eorporatloa of ibore offlcen: Mew ¥«k City. N. V. GLA8 NARODA et tlw Ma) 0*T »»cent Pamdayw tma Holiday t» P®' w® jnoo I'll t totK ••■r*t«a*ar*nMM Km New York m oeio leto......fT.00 Se pol leta ................Kn Za inoanutro ee ealo lsto.....$7.00 Zt Pol lets $3.50 Bobeertptton Yearly 90.00 it OB "Glee Naroda" ▼mM dee nfdrij la premlkpy. ■I brae podpise la oaebooati at a* prioteojejo. Denar naj se bUforad se«l)atl po Mooey Order. Pri spremembi kraje aaroCalkov, proebno. da as ■em todl pwjfate NreltMCs »asnenl. da bitrejs najdemo naaloralka. "fiLAS NARODA", ti« W. lStk Straet. New Yetfc. R CHeta« S—UTtf FILIPINI Na rfiedene tedne filipinsko neodvisnosti so že koj prve ilni padle temne in pretoee sence. Pravzaprav te sence topol niso temne, pač pa rmene. Japonci j>ostajajo od due 35 m-— - - ..........no m tli— • - ..........lic— • ••••* s e — s " ** aaas^^sseo ^flJt ..........$5U0 Prejemnik dobi ▼ starem kraja IsplaSUc ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILI IZVRŠUJEMO PO CABU LETTER ZA PRISTOJBINO 5LOVENIC PUBLISHING COMPKNY »GU* Narodi" NEW lOtt, N. X. Avtentično navodilo za govejo rou-lado bo po-s'ano n a proinjo brezplačno. Samo pošljite dopisnico Jacob R up pert Brewery. New York City. GOVORICA Iz Slovenije. VLOM PRI OLUPU LJUBLJANA, 26. nov. — Zde j pridejo pa Abesinci na vrstč — je menil nekdo med občinstvom, ko sta paznika privedla štiri krepke mladeniče v veliko razpravno dvorano Prikorakali so pred mali senat trije italijanski državljani, ki so pred meseci prišli lahkomiselno č i vel ari t v naše kraje. Družbo jim je delal št* mlad Bosanec, pristojen v Ljubljano. Obtožnica takole opisuje njihove gre-Iie: 20. septembra je bilo pri belem rinevn — okoli 17 ure — vlomljeno v stanovanje Fani-ke Meserkove, ki stanuje v O-Inpovi iii^i na Starem trgu in tam ima tudi gostilno v najemu. Vlomilci so odnesli mnogo zlatnine: ure, verižice, za-T»estnice v skupni vrednosti 8,10) Din Prvi obtoženec Meh med Dedič, ki ji* 24 letni samski delavec, je o neznancu pripovedoval takole: *4 V'soko sodišče, samo toliko sem kriv, da sem zlatnino vzel o'l neznanca. Vse je lepo dal, sam nam je ponudil. Spremili smo ga vsa vas. Prnlejo tujci, letoviščarji, ki jih je itvala bo«n vedno več, vsaj na Gorenjskem. Radovedni s-o, kakšne so pokrajine, o ratvrih čitali v listih. Pokrajina je lepa! Alpe, visoki vrli.»vi, sive pečine, zelene planine, gozdovi in pisani travniki. Me«l tn tanii in polji pa čudni nest ori, pol mestne, pol kmečke Hše Kakor pravljica v pusti, sebični dobi je bela hiša, prod njo pa pisan vrtič, brez cementne ograje. Izobražen tujec stika po vasi. Ob najbolj smešno preoblik<»va-n« biši, obstane in ogleduje staro železno mrežo, ki jo je bil pred nekaj leti snel novi »rospo-dar z oken stare liiše. Gospodinja in otroci se smejejo mestnemu čudaku. "Mestni ljudje so res š,»asni! Kaj vse jim ni všeč! rim starejši so, bolj so otročji!" Sosed hoče biti duhovit in pripomni: "Imam star Važno za potovanje. Kdor j* namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga od tam, jo potrebno, da jo poučen « vtek »tvorok. V sled naie dolgoletno ikuinji Vam šamoremo dati najboljša pojasnila m tudi mi potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno in kitro. Zato to taupno obmilo na na* na vta pojunum. Mi protkrbimo v te, bodiši proinjo ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in eplok vte, kar je oa potovanje potrebno v najkitrejiem iamu, in kar je glavno, ta najmanjše ttroike. Ntdriavljani naj no odlašajo do tadnjegn trenutka, ke* prodno te dobi it W asking t ona povratno dovoljenje, EE-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pilite torej takoj ta bretplaina navodila in tnaotavlja-mo Tam, da boste poceni i« udobno votova* SLOVENK PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 We* 16th Street New York, N. Y. CO. komat, lili bom ponudil gospodi, ^a morda tudi kupi V' Takšna je sodba mnogih ljudi na d» želi o tistih ljudeh, ki iščejo lovensLo vas. NEPISMENOST V DRŽAVI IN SLOVENIJI LJUBLJANA, 23. nov. — Ob uvedbi splošne šolske obveznosti v bivši Avstriji, so statistiki — bilo je v drugi polovici prejšnjega stoletja ugotoviti, da imajo med vsemi nekdanjimi avstrijskimi narodi najmanj nepismenih (analfabetov) Cehi, r.a njimi avstrijski Italijani, ki pač niso predstavljali nikakega kmetsk« ga ljudstva, za njimi Neir.ci, Slovenci pa smo se združili v spodnji vrsti, med Poljaki, Rusini, istrskimi in dalma-iinskiini Hrvati ter Srbi. V kku pol stoletja [>a smo se Slo-fenci temeljito jiopravili in tik i*red začetkom svetovne vojne so monde avstrijske oblasti in njihovi statistiki z začudenjem ugotoviti,- da smo -Slovenci po pismenosti napredovali na prvo mesto, tft je, da smo imeli sorazmerno manj nepismenih nego Čehi, Italijani in Nemci, »In-i so tudi ti potisnili svojo številko dovolj navzdol. Prvo mesto po pismenosti smo Slovenci obdržali tudi v nov i državi in smo celo v takem naskoku, da se bodo morale drage bpnovine še dolga lota, nemara celo stoletje truditi, da nas bodo dohitele, zakaj tudi Slovenc: ni bomo mirovali in sr l ome pošteno trudili, da izgine nr; nas še zadnji ostanek te sramote vsakega naroda. Iz državne statistike, ki jo oblasti pravkar objavljajo, pa moremo sklepati, da smo Slovenci, ki ^nio morda najmanjši kulturni narod Svrope, v resnici tudi eden najnolj kulturnih narodov. .Mnogi večji narodi, z i meni t-iic-jš) tradicijo, kakor Italijani, Franco71, Grki, celo Holandci in Angleži, da ne govorimo o še bolj tipičnih zapadnih navodili, kakor Spanci in Portugalci, sr ne morejo pobaliati s tako nizkim odstotkom nepismenosti, kakor ga izkazuje Slovenija. Državna statistika izkazuje, da je biio 1. 1933 v vsej državi 5,418,33*• oseb (3,250,368 moških in 2,167 971 žensk), ki so znali pisati "111 brati. Vračunane pa so samo osebe, k i so t šare že nad deset let, 55,737 osql) stilih nad 10 let (20,445 moških in 35,737 žensk) pa je znalo samo brati. Nepismenih pa je bilo 4,408.471 oseb (1,557,931 moških *.n 2,850,540 žensk). Toliko o statistiki nepismo-Misti in pismenosti v vsej državi. Sedaj pa poglejmo v Slovenijo (:'. otroci vred:) Slovenija je štela 31. marca 1933 skupno 1,144,298 prebivalcev (551.211 moških in 563,087 žensk). Otrok do 10. leta je bi-i •o*>87.301 (144,944 moških in 142,357 žensk). Med osebami nad deset let starih, jih je znalo pisari in brati 798,957 (382.427 moških in 416.530 žensk), samo brati je znalo 10.576 oseb (2455 moških in 8121 žensk). Nepismen di p» je bilo skupno 47.464 cseb (21.385 moških in 26.079 žensk). To se pravi, da 111 znal med vsemi nad 10 let starimi prebivale; Slovenije komaj vsak osemnajsti ne pisati ne brati. To so po veliki večini zelo stari ljudje, 7Wsti v Slovenski Kraji-1;:, ki jo je Madjarska kultur-i o zapostavljala, da pa je odstotek še vedno tako visok, je kriv temu velik dotok delavstva iz Bosne, Dalmacije in Li-ke. l:i pač niso Slovenci, od katerih ;.a zna le redkokateri brati. Kar eje, zborovanja, koncerte, igre in veselice; žrtvujejo se društva in posamezniki, zazeljenega napredka pa ni. Vodstvo si na vse mogoče načine trudi 111 prizadeva, da bi privabilo čimveč ljudi. Rojaki se odzivajo, kolikor se pač morejo, vsega svojega pičlega zaslužka jim pa tudi ne kaže dati domu 11a oltar. ('asi so slabi, družina hoče jesti, delo je treba pri belem dnevu z lučjo iskati, pa ga še ne dobiš. Finančno breme je že vsaj zaenkrat pretežko za naša šibka bremena. Treba si je pomagati na razne drugeg načine. Prostori v domu so precej lepi in moderno urejeni. Sem pa t a 111 !>i se jih dalo za-rentati za večer ali dva 11a teden. takim seveda, ki bi odrinili par dolarjev, da bi bilo že vsaj za elektriko in za metlo. Nazij-ka oziroma fašistična kuga, ki se je začela pred leti širiti, se je razširila po vsem svetu. Laški fašisti v Ameriki m> še do.-ti zmerni, nemški 11a-ziji v New Yorku in Brook-lynii pa v nadutosti prekašajo svoje berlinske poglavarje. Strašno so objestni "111 predrzni. Prav pu-ebno korajžni pa niso. Nad rjavimi srajcami s kljnkaštim križem na rokavu imajo oblečene površnike, da jili 11a cesti 11 i mogoče spoznati, kakšne baze so. Boje se namreč, da bi ne bili izžvižgani in opljuvani. V Broklvnu je na stotine nemških lokalov, toda naziji ne morejo v nobenem dobiti zavetišča. Zato so se k Slovencem zatekli — in čudo božje — pri Slovencih so dobili jeperge. Vsak petek zvečer prihajajo zborovat v naš doni. Skozi stranska vrata, seveda. V dvorani, ki jim je baje brezplačno na razpolago, zborujejo in ne potrošijo niti centa. Ko se upijanijo z navdušenjem za Hitlerja in za nazij-sko Nemčijo, pa zopet odhajajo skozi stranska vrata v temno noč. To se baje že nekaj tednov vrši, petek za petkom. Doslej še noben ne\vyorški Slovence ni predlagal, da bi obesili nad bar o v slovenskem domu sliko Franca Jožefa. Petra ali Aleksandra, nikomur bi pa ne bilo prav prijetno pri srcu, če bi se mu nekega večera za režala iz nad cash - registra Hitlerjeva slika v obraz. To seui naipisal, ker so mi ta. ko na nos prinesli. Zelo zadovoljen, srečen in |>oiiosen bi bil, če bi vodstvo slovenskega doma izjavilo, da nisem bil prav informiran. Z debelimi črkami bi objavil, da so gospodarji doma možje na svojih mestih, ki so postali žrtev zlobnega obrekovanja. u " GLAS N AR'OD'A" New York, Friday, December 13, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8.1L ISKALCI VODE V AFRIKI Močno zaščitena sprednja stia/.a se doti pava do naslednjega natovorjena na mezgih že polna. Mladi častnik je že zdavnaj stop 1 s konja in je na novo naravnano karto razprostrl čez ploski kamen Meri znova, veže vsa tri stališča, ki je že bil ra njih, s tenkimi črtami svinčnika. Te črte bi morale v svojem presečišču pokazati kraj, kjer je vodnjak. Tn točno na meinatram, da so javno zahvalim dr. A. Kernieku, ki mi je rešil življenje. Lani pred božičem sem se močno prehladih Zdravniki so konštatirali pljučnico in zmajevali z glavami, kar jo bilo jasno znamenje, da nimajo no benega upanja več. Ker me še ni zapustila zavest, sem prosil svoje domače, naj pokličejo k moji bolniški postelji znanega slovanskega zdravnika dr. A. Kermeka. Takoj jo bil pri meni in oil redil vse potrebno. Tisto noč mi je še trikrat obiskal ter je bil v času krize neprestano pri 1110-ui. Njegovemu trudu in velikemu ,stroko'vnjaškeniu znanju so je posrečilo premagati bolezen. Ko sem nekoliko okreval, me je poslal na deželo, kjer sem se v prosti naravi načrpal novih moči. Za to hvala, moji sestri in družini za dobro postrežbo. Dr. Kernieku se iskreno za hvaljujem za vso skrb, nego in postrežbo ter ga vsem toplo priporočani. Da je dr. Kermok na glasu kot strokovnjak, jo razvidno i L dejstva, da so ga sledeča slovenska društva izbrala za dru. štvenega zdravnika: društvo sv. Jožefa K. S. K. J., društvo sv. Petra J. S. K J., društvo Marija Pomagaj K. S. K. J., društvo "Bratska Zveza" S. N. P. J. in Knights of Trinity. Kdor so ne čuti zdravega, naj so z vsem zaupanjem obrne nanj. Njegov naslov je: 899 Bush wick Ave., Brooklvn, N. Y. ANTHONY OMERZU, 1720 Gates / -enue, Brooklyn, N. Y. vojake, ki se jim ploski obraz žal«, stno obrača proti njemu. Sedaj so pred vsem dobre eetrt ure sedli, da bi pokadili cigarete Ta jih bo malo pomirilo. Možje mečejo prezirljive poglede v poveljnikov etui s k.irto in ta strmi spet zamišljen na veliko, plosko skalo, kjei" bi moral biti prav za prav vodnjak, saj stoji vendar v presečišču vseh treh črt. .. Poskuša z vojaki premekniti -kalo ii. ker ne najdejo pod njo nič drugega razen razburjenega škorpijenovega gnezda, mora može, ki so pričeli že protestirati, energično pozvati k redu. Trdo jKJVolje, trije možje ko-r.tk- jo nazaj, da bi polkovniko-vi koloni, v kolikor je to še mogoče, prihranili ovinek, ostali pa krenejo proti jugozapadu. Se dvan ijst kilometrov, pet in dvajset pa jih imajo že za seboj. Tri iro pozneje so pri vodnjaku. Tam že tabori polkovnik s svojim oddelkom. Ko sto-oa porotnik proti svojemu po-\ "l j .iku, opazi poleg njega stotnik:., ki so z\ija od smeha na levo in desno Tudi "stari gos-\ od" se reži, v kolikor se sme prod svojimi podrejenimi režati. "Kje sto iskali vodnjak? T;»m?" pravi stari častnik, ki mu je videti deset let kolonialno službo. 4'Stopal som natančno po karti in menim, da znam čita-11 v njej,'* prihaja nekoliko trdo iz ust novopočenega poročnik:. 44 Po karti ... po karti . . . To ozemlje so posneli pred potim! al: šestimi loti v diru na konju. i a sicer s sabljo v pesti, no pa z merilnim drogom!" "Mislim, da so karte za to i a. da -o človek po njih ravna, gospod polkovnik." Ta pa je položil zelencu težko rokt. dobrodušno, na ramo iii ;>ra\i: "Tu no jezdi noben človek po karti. Mi stari dobimo vsak vodnjak v spanju, in list:. ki j^a morajo v tem hu-dičevem ozemlju iskati šele s kompasom v roki, niso ničesar izgubili. Seveda, sedaj, ko nas ;ii zadosti, da bi mogli deželo držati, se pokažejo takšni po-greški zelo neprijetno, stanejo nopotrobne kilometre . . . včasih šo več . . Tisti trije vojaki, ki jih je poročnik posla! nazaj, da bi pol-kovnikovemu oddelku prihranili nepot robno kilometrep se niso več vrnili. Močne patrulje so šle pozvodovat za njimi in so jih našle. Lo^aii so s prerezanimi grli med suhim grmovjem. Ujeli so .I'll domačini, ki nevidni slede koloni. DOSTI IMEN IN ŠTEVILK BILL BROWN Najslavnejši telesni vežbalec v deželi pravi, da je mleko prvi korak k urvrščenju mož Bill Brown je strokovnjak glede telesnega stanja. Veliki trgovci ix vst»li aje tale nasvet: "Dosti moških sem videl telesno in duševno oslaltelih. I»u-sevne oslabelosti ne morete odpraviti. dokler ni telo zdravo. Tukaj l*u pride mleko vpoštev. Kakor hitro spravim zabasanost i7. moškega, jo skušam nadomestiti z zdravimi Čvrstimi mišicami ter 7. rdef-o. zdravo krvjo, ki jo gradi mleko. I>olga skušnja je tudi mene naučila, da Itomaga mleko utrditi živce in izhistriti um. Mleko j«' resničen činitelj življenja.** lil znanost je v vseh ozirih istega mnenja. Mleko je po svoji sestavi skoro identično z elementi energije v vaših možganih. krvi in miši«-ali. To je najhitrejši način za lmpravo in o-življenje. Pa šc nekaj drugega, mleko ima tudi končni alkalični učinek. IVnuaga vam nazaj. k<> je vaša -zaloga alkalija nizka. Pišite po Brezplačno Knjižico — "Milk—The Alkalizer." I"i>šljit»- »m«- iti naslnv: Ourt-uu ■.!' Milk Publicity. All>;uiy. THE STATE OF NEW YORK PRIMORSKE NOVICE V St. Louis je v zveznem uradu za ljudsko Štetje zaposlenih približno<2,500 oseb, ki na podlagi ljudskega štetja leta 1910 ugotavljajo, koliko oseb je upravičenih do starostne pokojnine. je bil v nekaj urah pod vodo. Poplava je podrla tudi nekaj krosov električne napeljave, tako da je bil Pazin zvečer skoraj brez razsvetljave. Po vaseh o-krog mesta je voda vdrla v kmečke hiše, tako da so ljudje ostali b'-ez -trehe. Skušali so -e za tee i v Pazili, toda mesto > bilo okrog in kroj? poplavljeno. tak.> da so ljudje ostali na cesti. Šele v sredo je pričela voda .ipa lati. Škoda, ki so jo povzročile poplave, je zelo velika. Doslej pa je še niso ocenili. Aretacije v Trstu Poročali smo že o aretacijah !>or7iuh agentov in drugih finančnikov v Trstu. Govorice o mestu ž i prejšnji teden. Pravili so, da je bil poleg drugih aretiran tudi baron Ecconomo. Kakor kažejo poročila, ki so jih šele v sredo objavili tržaški listi, govorica o njegovi aretaciji ni bUa utemeljena. V vsem ostalem pa so listi potrdili naše informacije. Po italijanskih poročilih so bili aretirani lastniki menjalnic in l orzni senzali Fulvij in Anton Roeco, Josip in Renzo Bolaffo, Diego De Henriquez, Hennan Macerata, dalje Ricci-otti, Josip Jakšek, Bruno Liebl, Marij Dicker, Kmanuel Wolt\ Simon Hollander, Josip Zude-iiisro, Abraham Weisbart, Emanuel Krrbeš. Julij Pollak, Jo-:ip Levi in Kleingrub Fischl. Vse kaže. odn je dele tržaškega mesta, ok. lico Tržiča, Gradež, o-/emlje okrog Doberdobskega jezera p vzdolž Fojbice pri lazinu. V trž iŠkem starem mestu in na Borznem trgu je voda vdrla v nekatera skladišča in napravila znatno škodo. V Tržiču je preplav">a ulice na periferiji, v Oradežu cel okraj Sv. Vida in dva trga. V Miljah je prav tako vdrla v trgovine in skladišča. Morski valovi so odnašali iz pristanišča čolne in mnogo lesi. Rižana v severni Tstri je prestopila bregove. Fojbica pa se je pri Pazinu razlila v širino 500 do 600 m ta-;:o. tla ie nastalo pravo jezero. Most m cesti proti Cerovlj^m BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c s poštnino vrecl. "Glas Naroda" 216 Wert iBth Str««* Hew York, H. T. 216 West 18th Street New York, N. Y. T'"- "v,: z-.;: r c: •:: =•: "• •.::....."'^THir.:;::!!!!i!i;::siKi'^wc^ffiSX'^iiSffiiiiiiEiii.j';.:.:.. " a B£ .•«...... » : JUL'. i £!' : i'SSiitiiiie.: IGRE .60 .35 .60 .75 .45 .60 .30 .35 .50 .30 .30 .40 ANTIGONE, Sofcklcj, GO strani .............. .30 AZAZEL, trdo vez............................1— brodi rana BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj---- Klasit-ne igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj Si jR-snik Oton Žuimnčif. CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v Itetih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 črne maske Spisal Leiiuid Andrejev. -T-' str. Cena ---- Globoka ruska drama je podana v jako le-l>em slovenskem prevodu. EDA. drama v 4. dejanjih .................... gospa z morja. 5. dejanj ................ kamela skozi (ho šiv anke. Veselo igra v dejanjih. V" igri nastopa 11 ost*h...... KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. X. Tolstoj. 136 strani. Cena---- S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bral<-a nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašuega konca. L.JIT50SIMN0ST Spisal Ij. Novak. 45 strani. Cena .........30 Dejanje te veseloigre je napeto in liolno pristnega humorja. Seenerija je skromna, število oseb nizko (6i. Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, kujižico toplo pripo-čaino. lokalna železnica, 3. dejanj ........... .50 LJUDSKI ODER: S. zv. Fo 12 letih. 4. dejanja .............60 MAGDA. Spisal Alozij Kemec. Sti strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi. i>ada in odpušča in umira i>o krivdi moža." marta. semenj v richmond!'. 4. dej. .. MOGOČNI PRSTAN. Milčinski. 52 strani ____ NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, SO str....... ob vojski. Igrokaz v štirih slikali .......... oporoka lukovškega grajščaka 47 strani. Cena .......................... Ta veseloigra znanega Češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ...... Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 124 str. Cena...50 Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica. 6. dejanj 72 str. .35 REVIZOR, o. dejanj, trdo vezama ............ .75 R. IJ. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ....................... .45 ROKA V ROKO .............................30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano .... .70 Ve*..... OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ................ SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vesano. Cena ------------------------------------------------ skopuh. Moliere, 5. dejanj, 112 str......... -50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni strup, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena...-Ljudska drama v Štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroSkov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih---- .60 ZAPRAVLJIVEC. Moliere, 3. dejanja. 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod ženijo, Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. VesiaOta, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. Bofitjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža .................................. .3« 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o- PESMI m POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ .80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana L— BOB ZA MLADI ZOB, trda vez.............. .40 KRAGIJLJČfel (Utira) ...................... j65 .70 .35 MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1JS NARCIS (Gruden>. broš...........................................30 NARODNA PESMARICA. Cena .............................50 POLETNO KLASJE. Cena .........................................50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez...................35 SLUTNE (Albreeht), broš......................................^0 POHORSKE POTI (Glaser), brošrano................^0 STO UGANK (Oton Zupančič) ...............................50 VIJOLICA. Pesmi za mladost .................................60 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .........................................................90 ZLATOROG, pravljice, trda vez..............60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena........45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holiuan Orlovske himne. cVodopiveci ....... Pomladanski odmevi, U. zv.......... MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek Trije moški zbori. (Pavčič) Izdala Glaslieua Matiea ......... . .1.20 . .45 .45 DYOGLASNO Naši himni MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foesteri Izdala Glasbena Matica .. Gorske cvetlire. (Laharnart Četvero in petero raznih glasov .......... V pepelnični noti. (Sattner) Kantanta za soli. zln>r in orkester. Izdala Glasltena Matiea ........................ Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zln»r in bariton solo ................................ MALE PESMARICE 40 -50 .15 .40 .45 .75 .20 Št. 1. Srbske narodne himne ................ Št. la. Što čutiš, Srbine tužni ................ Št. 11. Zvečer .............................. Št. 13. Podokniea .......................... Sla v ček. zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... Lira. Srednješolska, 1. In zvezek po........ Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 i>esmie. (Pregel).. 1.— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljaš) — .15 .15 .15 .15 .£5 .50 zvezek. Psalm 118; Ti veselo i>oj; Na dan; Divna noč ............................. 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gosi»oda; Občutki; Geslo ......................... .40 .40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor X_ Tantum Ergo (Premrli ........................'-q Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ jjg Paage Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foereter) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster).........40 Sv. Nikolaj ................................ | NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na citrah. 4 zvezki 3^0 Buri pridejo, koračnica ...................... .20 NOTE ZA TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................1.— Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE < r Newyorske. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, dncat ........................ .40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 a!: * cenla. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. % % i i New York, Friday, December 13, 1935 THE LARGEST SLOVENE GAILY IN V. V. GREHI OČETOV 'Roman v dveh zvezkih £ Z« Olti Naroda priredil I. H. % Pod prosečim pogledom njegovih oči molčim. Pustim gA samega in grem po ozki, na obeh straneh ograjeni cesti do vrat parka. Iz ovinka mi prihaja nasproti počasni ropot težkega voza, slišim težko prhanje, pokanje biča in zmerjajoči glas hlapca. Stopim v park in hočem iti po peščeni poti proti vili. Na vesel otrokov smeh pogledam. Poleg Deščene steze stoji mala Jerica v senci grmovja. In vidim, da me je otrok spoznal. S pozdravom iztegnem roko ter grem proti deklici. — Jerica! Jerica! — se oglasi v istem trenutku iz grmovja ženski glas. Nestin glas. — To je nova gospica, — mi tiho reče Jerica zaupno, — zbežala sem od nje in sedaj me išče. Toda ne pustim se v jet i. — Jerica, kje si? Tedaj pa se dekletce iztrga iz mojih rok in se smeje skrije v grmovje, kot bi bilo to njeno največje veselje, da bi se igrala "slepo miš" z guvernanto. Nagli koraki se bližajo po peščeni poti. - In Nesti stoji pred menoj. Čez njen suhi obraz se naglo razlije bledoba, ko nepričakovano zagleda. Z razprostrtimi rokami mi Ijjrjji fiaproti. Nekaj besed je zadostovalo, da sem ji vse po-veuat, kar je morala vedeti. — Pojdite, prosim, pojdite z menoj v hišo! — me prosi in hoče steči naprej. Tedaj pa zopet obstoji, gleda okoli ter z razvnetiin glasom zakliče med drevje. — Jerica! Jerica! Hočem ji povedati, da sem otroka videl, ko za seboj za-slišim vesel smeh: — Saj sem tukaj! — Za božjo voljo, otrok, — pravi Nesti prestrašena m teče proti plotu, na katerem je stala Jerica, skoro na istem mestu, kjer je Ribaril nekdaj vzel v svoje roke. Predno pa Nesti dospe do ograje, prihrumi izza ovinka topot konjskih kopit in ropot voza — dva splašena konja z vozom, naloženim s skakajočimi sodi. Deklica se prestraši in hoče skočiti čez -plot, toda izgubi ravnotežje in pade na hrbet na cesto. Bil je samo en krik, ki je prišel z mojih in Nestinih ustnic. Medtem ko teče kot blazna proti vrtnim vratom, hitim jaz čez travo proti plotu ter se za vihtim čez ograjo, na cesto. Velik zagon me vrže na tla. Nj?glo vstanem. Tedaj pa pribiti Rihard mimo mene in z obema rokama privije joka-jočega otroka na svoje prsi. Isti trenutek pridirjajo do njega splašeni konji. Obrne se, da bi zbežal, toda otrok se med krikom oklene njenega vratu, da sc Rihard opoteče — in medtem ko se jaz, da ne bi prišel pod kolesa, oklenem ograje, vidim prestrašen, kako je ročica zadela njegov hrbet, kako pade in z otrokom izgine pod kopiti dirjajočih konj. Napol brez uma od prevelikega strahu sem še čutil, kako me je ojnica pritisnila k ograji. Nato pa mi pade siv pajčolan čez oči. Ta omotica pa je trajala samo nekaj sekund. Ko se zopet zavem, šc slišim ropot voza, ki je izginil v ozki ulici. Mimo mene šepa kmetski fant s pepel a sto sivim obrazom, z j laz trga ni m usnjatim vajetom in s kosom biča ter zastoka: — Jezus Marija! Ob robu ceste vidim ležati Riharda, oprašenega in z otrokom protisnjenim na prsi. Med jokom čepi Nesti pred njim ter ga skuša s tresanjem prebuditi. Še napol omoten, s strahom po vseh udih, se opotekam proti njemu, da bi mu pomagal. Pekoče veselje mi prešine srce, ko vidim njegove odprte oči. Ni mogel biti težko ranjen, četudi je bil njegov obraz rumeno bled. Z najino pomočjo se dvigne, more stati in hoditi, četudi le s težkimi koraki. Medtem ko ga jaz podpiram, mu hoče Nesti vzeti otroka, ki je izgledal, kot da je v nezavesti. Rihard pa krčevito tlš či otroka k sebi. Ko pridemo do vrat v park, prideta iz hiše Egon in gospod baron Lanzkv s prestrašenim obrazom. In Luiza! Kot okamenela stoji nekaj časa. Nato pa s krikom priteče k nam. Rihard zastavi korak in se skuša smejati. Omahuje premika ustnice, kot bi hotel govoriti. Še predno pa pride Luiza do njega, se zgrudi. Nisem ga mogel podpirati, sem prestrašen iztegnil roke, da vjamem otroka, ki je zdrsel iz njegovih rok. Ko pritisnem telesce k sebi, me izpreleti groza. In medtem ko ostali skušajo Riharda zbuditi iz nezavesti, naglo tečem proti vili. Mrtvo vise vsi udje z mladega telesa, nobena sapa ne giblje ustnic, oči so odprte, brez bleska, steklene. Tresoč se po celem telesa stojim v veži, ne vedoč, kaj bi počel. Tedaj pa zaslišim za seboj korake. Egcz je prišel. Ko mi odpre vrata neke sobe, mi pravi: — Pojdite! Ubogi otrok! Bog, ta nesreča! Ko položim nepremično telesce na belo pogrnjeno posteljico, tudi Egon spozna mrzlo resnico. — Kako strašno! — pravi tiho. — In da je na žalost ravno on. Ne veste, kako strašno je to! To je bil njegov otrok! Njegov lastni otrok! Meni odpove jezik. Občutek krivde me prične grizti. Toda temu se upiram. In vendar sem proti svoji volji občutil, da je bila ona resna bojazen v srcu mojega prijatelja bolj razumna, kot pa smejoča modrost, ki sem mu jo pridigoval. Slutnje! Ne! To je beseda človeka brez misli. Narava ima skrivnostne besede, s katerimi govori k živ Ijenju. Toda modri ljudje imajo že tako navado, da se radi temu smejejo ali pa jokajo, kjer ne razumejo. Ko tako premišljujem, se zaslišijo zunaj koraki. Prinesli to nezavestnega Riharda. F)gon nekaj mrmra, ne da bi ga razumel., Sedaj pa nenadoma obmolkne in strmi v svojega očeta, ki je stal preti nami, ne da bi ga videl priti. Z berglja-mi, ki ropotajo po tleh, se zlomljeni mož približa k otrokovi posteljici in pogleda nemo Jerico. Prikima ter mrmra pred se: — Biti dober, ne trd in življenju pustiti njegovo pravico, razumevati norost, ne obsojati — ko bi jaz to razumel, koliko se ne bi zgodilo! Tudi to ne! Splašeni konji? Ne — Jaz! Skloni se čez posteljo in s tresočo roko boža otrokovo belo čelo. •• (Dalje prihodnjič.) 19 3 <5 SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. 216 West 18th Street ic Publishing Company New York, N. Y. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU n« wni ink itbbi mbw iqbk, m. x. Hilll nam ZA CKNR VOZNIH UBI07, 1» OERVACLJO KABIN. IN POJASNILA ea POTOVANJ* ški tihi družabniki Evgena Ka-tolnika so bili aretirani. Koliko so tihotapci odkupili od producentov opija in za koliko .je odškodovana pri tem država, bo odkrila nadaljna preiskava, l NEZAPOSLENOST BEOGRAD, 26. nov. — Po podatkih statističnega urada za zavarovanje delavcev je bilo 1. novembra v vsej državi nezaposlenih 10,807 delavcev. Od toh 8.872 mož in 1.935 žensk. Pri javni borzi dela v Beogradu >o j.h našteli 1.459, v Zagrebu 2,078, v Ljubljani 4,39(i, v Sarajevu 1.499 v Novem Sadu f*53. v Splitu na 449. Naši v Ameriki Iz Jugoslavije. CAS NI UGODEN ZA POSTAVLJANJE SPOMENIKOV ZAGREB, 26. nov. — Predsednik zagrebške "Seljačke Sloge", Rudolf Herceg je izjavil pred dnevi, da nadškof dr. Stepinac ne more biti pokrovitelj akcije za postavitev spomenika Matiji Gubcu, za katerega je dala pobudo "Seljačka Slo-ga". Dr. Stepinac, da je naslednik tistega cerkvenega mogotca, ki je dal sežgati Matijo Gub ca. 'Hrvatska Straža" je ostre, in obzirno odgovorila na to izjavo Rudolfa Hercega. "Hrvatska Straža" pravi, da l i bilo nezdravo, ako bi to akcijo kdo monopoliziral zase, češ da to n**i ne "ustreza idejam, za katere je mučen iško umrl Matija Oubec ter njegovi dru-gi.,J Rudolf Herceg, da izko-današnjo politično-social-no konjunkturo. Straža je napadla tudi Seljačko Slogo, katero da Ilerceg spreminja v nekak ur?d, v katerem se določa, kdo je pravi kmetski sin in kmečkega duha. Straža pravi, da Herceg celo diktira samemu dr. Mačku, kako naj ravna glede spomenika Matiji Gubcu. Nato Siraža obširno razmotri-va, ali more biti naslednik bana in škofa grofa Draškoviča pokrovitelj akcije za spomenik Matija Gubcu. Straža pravi, da Draskovic ni obsodil Gubca na smrt 'kot škof, temveč ga je obsodil na smrt ban ski stol, ki ie bil plemiški, Draskovic pa je hotel vedno mirno rešiti ta spor. Tudi če bi Draskovic bil res tak, kakršnega kaže Herceg ali bi in.elo smisel, da se ga postavi v zvezo z današnjo akcijo? vprašuje Straža. Na-lalj* pravi Straža, da Herceg š~uva p**av za prav proti cerkvi in da ne dovoljuje dr. Mačku, da bi bil v tej akciji več nego navaden odbornik, tembolj pa odriva dr. Stepinca, kateri sp kolikor je nam znano, pravi Straža, ni za to čast potegoval niti jo sprejel. Dr. Stepinac, pravi Straža, ni fevdalen gospod, so manj pa ban, temveč sin patrijarlialne kmetske družine. ►Sam je bil dolgo vrsto let kmet In je iz vasi odšel na višje bogoslovne šole v Rim. Dr. Maček je odgovoril na izjavo Rudolfa Hercega in ugotovil, do je izšla Hercegova izjave o dr Stepi licu brez njegovega znanja. Dr. Maček meni, da zdaj ni najpovoljneši čas za postavitev spomenika Matiji Gubcu, ker je drugih narodnih potreb dovolj in ker preti večini naroda glad. Dr. Maček je označil akcijo za postavitev spomen ka za neaktnalno. Izjavil sem, je rekel dr. Maček, da nikakor ne sprejmem pokroviteljstva ne v tem, ne v drugem primeru, kajti znano je, tla taka pokroviteljstva nimajo drugega namena, kakor da se podžge z njim častihlepje poedin-cev in se jih tako prisili, da globlje sežejo v svoj žep. NEVARNA NEURJA V DALMACIJI SPLIT, 27. nov. — Zaradi močnih nalivov v zadnjih dneh .-o se potoki in manjše reke izlili "»z svojih strug in poplavili okolico. Revne kraje Dalmacije je zadela nova nesreča. Voda je vdirala v hiše in povzročala veliko gmotno škodo. Poplavljen je bil tudi Solin in so morali poklicati na pomoč split-eke rrasilee, da so črpali vodo iz kleti in pritličnih prostorov. Popiava je trajala dobro uro. Reka* Pet i na se je razlila ob svojem izlivu in poplavila del Omiša. Četi na ima dva rokava. Eden je sedaj po ureditvi ribnika zaprt in se večkrat zarodi, da se med jugovino Četi na razlije. Pri tokratni poplavi je b'Jo omiško središče popolnoma poplavljeno, mnogo pa so trpele tudi okoliške hiše. Prebivalci so zahtevali ob oblasti, naj razdere pogodbo z lastnikom ribnika, da bo tudi dru*\i rokav Cetine odprt. Tudi v Stirem Kaštelu je poplava napravila veliko Škodo. Orkanska nevihta je porušila več hiš. Ob obali je vihar ruval oljke in palne. Iludoumiki pa i Ni Elv, Minn, so bile občin-! n «ke volitve in slovenski alderman Frank Zgonc je bil ponovno izvo'jen z veliko večino; o-stal* slovenski in hrvatski kan-d i da t je so bili poraženi. Slovanski kandidat za posebnega občinskega sodnika Joe A. Merici ni iinel protikandidata in je bil soglasno izvoljen. 14. decembra: Washington t Havre Lafayette v Havr«* Aquitania t Cherbourg Europa v Bremen Rex v Genoa 28. decembra: Conte di Savoia v Genoa '2. januarju : Majestic v Cheritourg o. januarja : Hreineu v Bremen Manhattan v Havre 4. januarja : Champiain v Havre 5. januarja : Aquitania v Chebuorg in. januarja: Kuroj.ii v B reiuen januarja: lie de France v Havre Vuk-auiua v Trst 15. januarja: Washington v Havre is. januarja: Laf:kf-ette v Havre Hex v Genoa januarja : Majestic v Cherbourg -4. januarja : Bremen v Bremen 'Si. januarja : Champlain v Havre Ji*, januarja : I le de France v Havre 31. januarja: •o razorali ceste in polja. Kaštelu ne pomnijo toliko škode, povzročene od burje in nalivov. Mala reka Žrnovica je poplavila dr-.ovsko in s t ob reško polje. Ktr.etje imajo veliko škodo. Mnogi posestniki po vaseh dalmatinske Zagore so vse izgubili. Vihar jim je poškodoval hiše, hudourniki pa so iz hiš in staj odnesli vse pridelke. Na jhujše je bilo po dosedanjih roročilib v Bristivici pri Tro-girjti. Pridelki so bili zaradi strašne use silno skromni, voda pa je sedaj še to odnesla iz shrnmb in tako mnogo ljudi ne bo moglo preživeti zime l»rez tuje pomoči. ARETACIJA MEDNA-RODE TIHOTAPSKE TOLPE . tR BEOGRAD, 27. nov. — Beo-gradski policiji se je posrečilo odkriti nevarno mednarodno tolpo, ki je tihotapila iz naše drž\ve opij. Pred nekaj dnevi }e dobila beograjska |>olicija od policijskega komisariata sledečo rat ko brzojavko: Poiščite Evgena Katolnika, Terezijo Smoljak. Nipima Bisordo in jili aretirajte. Beograd ska policija se je takoj vrgla na delo in v kratkem ča1 glasov. Za predsednika obči-j 8. ne je bil ?zvoljen E. H. Jaric, za\ Kex v Genoa zaupnika (trustee) pa Frank Glavam * • V Glenville bolnišnici v Cle-velandu. je umrla Mary Rakar. \* starosti 61 let. Doma je bila :z vasi Terzin, fara Mengeš na Gorenjskem. # * V. č slovenskih lovcev v Sharon. Pa., je šlo nad srnjake dne 1. decembra Prva novica, ki je prišla z lovske fronte, je bila, da je Joe Godina prvi podrl snijaka s šestimi roglji. Sreča se oVta tudi ostalim. februarja: Wusliinjrtoii v Havr<: Bremen v Bremen 14. februarja : KereiiRjiriu v Cherbourg 13. februarja : Chaniplaiii v Havre 1!». februarja : Kuropa v Bremen 11». februarja : Kun»i»u v Bremen JO. februarja : Majestic v Cherlmurg —1. februarja: lie de France v Havre februarja : Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg 2!». februarja : Coute di Savoia v Genoa VA2NO ZA i NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali ta Novo leto t* ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo tn stroškov, ta to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopnike v Vašem k-aju ah pa kateremu izmed zastopnikov, kojxh imen* so tiskana t debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na Hk rojakov naseljtnih. CALIFORNIA: Sao Frmoclaco. COLORADO: Pueblo. Peter CuUg, A. Safttt Walaenbnrs. M. JL Bank INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago. J. BevClC. J. I