101
ZDRAVJE IN BOLEZEN PRI SOKEJIH (ZOQUE)
V CHIAPASU*
Mojca Terčelj
IZVLEČEK
Prispevek razlaga koncept zdravje-
bolezen pri Indijancih Zoque iz severnega
Chiapasa v Mehiki in podrobno analizira
n/ihovo medicinskoprakso, takopreventivo kot
kurativo.
Poseben poudarek je na ločevanju
domačega družinskega zdravljenja in pa
specialističnega zdravljenja na ravni tradicio-
nalne medicine. To ločevanje sloni na sokejevski
etiologijiin bolezenski klasißkacijL
ABSTRACT
The article explains the concept of health
and illness with the Zoque Indians of North
Chiapas in Mexico and analyses in detail their
medicalpractices, preventive as well as curative
ones.
Special emphasis is dedicated to the
differentiation between domestic and family
therapy on the one hand, and specialist
treatment on the level of tiaditional medicine.
This differentiation is based on Zoque etiology
and their classißcation of illnesses.
Koncept zdravje-bolezen je pri Sokejih tesno povezan s splošno razlago sveta in
človeka v njem.
Ves univerzum uravnava dualistični-polarni princip, ki se manifestira na vseh
nivojih realnosti: v naravnem, nadnaravnem in socialnem svetu. Gre za splošno dualistično
strukturo, ki se formabio izraža na različnih nivojih skozi različno opozicionahio
nomeiJdaturo. Princip je po svoji funkcionalnosti dinamičen - teži k ravnotežju nasprotij.
Opozicionalni pari služijo tudi kot klasifikacijske in interpretacijske strukture. Sokeji
razlagajo naravo z opozicijami, med katerimi so najosnovnejše: moško-žensko, močno-
šibko, vroče-hladno, desno-levo, gor-dol itd.'
»Vroče« in »hladno« rusta zgolj termodinamični kategoriji, pojmujejo ju v veliko
širšem smislu. »Vroče-hladno« sta eden najsplošnejših klasifikacijskih sistemov, lahko bi
rekla, da predstavljata hermenevtično strukturo Sokejevpar excellence, osnovni kognitivni
model, kateremu sledi cel spekter aplikativnih izvajanj - od medicinske prakse, kuliiwrike,
* Tekst je del avtoričine magistrske naloge z naslovom Medicina in magija med Sokeji v Chiapasu
(Mehika), oddane na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani juiüja 1992
(mentor dr. Zmago Šmitek, somentorja: dr. Noemi Quezada in dr. Andres Medina).
1 Vizijo sveta, razMöiost kozmosa, red in gibanje razlagajo vsa mezoameriška ljudstva na osnovi opozicij,
ki izhajajo iz najbolj primarne: Praoče-Pramati. Na to najosnovnejšo horizontalno delitev imiverzuma vežejo
kompleksnejše strukture. Lopez Austin (1984:58-59) je predstavil najpogostejše strukture pri starih ljudstvih
lOZ
Mojca Terčelj
oblačenja do pravil obnašanja in družbeno-pravnih norm. Vsako človeško dejanje ima
svojo vročo ali hladno konotacijo.
Klasifikacija »vroče-hladno« je v vsem mezoameriškem in južnoameriškem prostoru
precej običajna. Foster (1978,1983) jo razlaga kot okrnjeni prežitek grške Hipokratove
teorije zdravljenja. Ta naj bi prišla preko arabske medicine (Avicerma) v špansko
srednjeveško medicinsko prakso, od tu pa v Ameriko, kjer naj bi jo domorodci hitro
sprejeli.^
Človek je mikrokozmos, križišče vseh opozicijskih osi, tako naravnih (moški-ženska,
vroče-hladno, močno-šibko) kot socialnih in duhoviüh: naravno-duhovno, naravno-
kultumo, rmravno-socialno.
Komumub/p/t ali človeško telo pomeni v sokejevskem jeziku človeka v integriteti,
celoti. To celoto sestavlja vidno telo in 13 nevidiuh kojam, spiritualnih enot, ki imajo svoj
sedež v srcu. Vidno in nevidno telo sta nerazdružljiva harmoiučna enotnost. Duševne
enote pri tem niso ekvivalentne krščanski duši, čeprav današnji Sokeji mešajo pojem
»duša« in »kojama«.'
osrednje Mehiške planote:
ženska moški
hladno vroče
spodaj zgoraj
ptič ocelote orel
9 13
spodnji svet gornji svet (nebo)
vlaga suša
tema svetloba
šibkost moč
noč dan
voda ogenj
vpUv prednikov vpliv potomcev
smrt življenje
kremen cvet
veter blisk
ostra bolečina Iritacija
majhno veliko
nočni naliv curek krvi
smrad dišava
2 Hipokratova medicinska praksa je temeljila mi harmorüji štirih osnovnih življenjskih principov: vroče
- hladno - suho - vlažno, ki so označevali 4 osnovne elemente: zrak, zemljo, ogenj, vodo. Njegova teorija je bila
res osnova evropski srednjeveški medicini in je kot taka vsekakor prišla s Španci tudi na ameriška tla, vendar se
sama bolj strinjam z Austinovo hipotezo oz. kritiko Posterja, da je glede na celotno mezoameriško kozmologijo
in ideologijo v tem prostoru že pred prihodom Špancev obstajala dihotomija zdravstvenega klasificiranja in da
so Španci k vsemu skupaj dodali le še svoje elemente in utrdili predšpansko tradicijo (Lopez Austin, 1984:103-118).
3 Laureano Reyes (1988:246) enaä sokejevsko kojamo s tonalli, duševnostjo starih Mehikov; enačenje
ni eksaktno, ker je bila tonaJJile ena od najpomembnejših duševnih enot pri MeWkih. Samostalniška oblika
tonaJli glaffAa tona (»sevati«, »dajati toploto«) ima v jeziku nahuat naslednje pomene: a. sevanje; b. sončna
toplota; C. poletje; d. dan; e. znamenje dneva; f. usoda osebe glede na dan rojstva; g. duša in duh; h. usojena stvar
ali stvar, ki je lastna določeni osebi (Molina). Austin v analizi koncpeta duševnosti pri Mehikih govori o treh
najvažnejših duševnih enotah: tonalli, yolia in ihiyotl. Vse tri enote so bile porazdeljene po vsem telesu, s tem da
je imela tonalli sedež v glavi, yolia v srcu, ihiyotl pa v jetrih. Prva je nosUa najbolj racionalne funkcije, zadnja
najbolj emocionalne. Edino tonalh^e za časa življenja (sanje, bolezen) lahko zapustila telo. Kot osrednja duševra
enota, ki je povezovala vse ostale in skrbela za duševno harmonijo in telesncnluševno usklajenost, je bila yolia
najpomembnejša. (1984:221-262). Današnji mestid imenujejo tonallivse duševne enote, kijih mešajo s krščansko
dušo. Predpostavljam, da je 13 duševnih enot v tesni zvezi s trinajstimi gornjimi ali transcendentalnimi svetovi,
ki so jih poznale kozmogonije mezoameriških dvilizadj. Predkrščanski kozmološki koncept Sokejev je sicer
manj znan, glede na vire in ustno izročilo pa je poznan koncept Mehikov in Majev: vertikalna os stvarstva se je
delila rm 13 zgornjih svetov, 9 spodnjih in 4 srednje. Vsakemu so pripadali polarni pari božanstev, naravni elementi
in barve. Mehiki so si uruverzum predstavljali kot nadzemno in podzemno stopiučasto piramido. Najvišji nivo
nadzemne piramide je pripadal najvišjemu božanstvu - Omeotlu, ki je predstavljal vsesplošni dualizem. Maji so
upodabljali gornje svetove z mitološko ceibo, svetim drevesom, iz katerega je izšel rod majevske aristokradje
(VUla Rojas, 1986:140-147). Med današnjimi Tzotzili je koncept še živ: polegceibesi gornje svetove predstavljajo
kot piramido, katere stopnice so ure dneva. Sonce doseže opoldne zenitno točko - i\ajvišjo točko nebesne piramide
ali »srce neba«, opolnoči pa najnižjo točko podzemnega sveta. (Holland, 1989:70).
Zdravje m bolezen pri Sokejih (Zoque) v Chiapasu
Kojame omogočajo življenje s tem, ko dajejo moč in vitalnost krvnemu obtoku.
Vsaka duševna enota, tudi »sombra« ali senca imenovana, ima svoj korelat v živali ali pa
naravnem elementu. Dvanajst enot, ki jih človek pridobi v življenju, z njim tudi xmu'e;
trinajsta, s katero se rodi, ni umrljiva in gre v svet mrtvih aH pa se reinkamira. Nekatere
»sence« so močne, druge šibke, dobre ali zle. Tako kima človek lahko več dobrih in močnih,
šibkih in zlih ali pa šibkih in dobrih ali šibkih in slabih. Tisti, ki imajo »močne sence«,
tako dobre kot zle, sopi/aiijama (močni po krvi). Te ljudi bolezni manj napadajo (imajo
»hrabro kri«). Ljudje s šibko krvjo so nenehno izpostavljeni nevarnosti.
Delitev telesa na levo in desno hemisfero je ena najobičajnejših sokejevskih
medicinskih klasifikacij. Vertikalna os, ki telo razpolavlja, se imenuje »usta telesa«; poteka
od glave do nog: med očesoma, nosnicama, po sredi ustnic, brade, toraksa, popka ter deli
genitalije in noge. Levi roki npr. pravijo a akna k/{a = na strani + akna = levi + ang= usta
+ k/= roka: roka na levi strani ust (telesa)).
Leva hemisfera je povezana s severom, ki predstavlja slabe oz. »negativne« vidike
življenja; bolezen, smrt, pasivnost, laž, »vse, kar se pojavlja z leve«.
Desna hemisfera je povezana z jugom (jamanasomo .Jama = sonce, toplota, dan,
življenje + nas = zemlja + omojk v smeri; torej v smeri tople zemlje). Južni ali topli del
telesa je antipod severnemu hladnemu in predstavlja zdravje, življenje, aktivnost, resnico
in dobro.^
Vidno telo delijo Sokeji v dvakrat po devet delov; levi in desni sprednji del, levi in
desni zadnji del, leva in desna polovica glave, levi in desni toraks, levi in desni abdomen,
leva roka in dlan, desna roka in dlan, levo in desno stegno, leva noga in stopalo, desna
noga in stopalo ter leva in desna stran hrbtenice.
Telo se deli tudi v zgornji del (glava), osrednji del (srce in pljuča) in spodnji del,
katerega višji predel zaobsega abdominalno votlino, nižji pa od zadnjice navzdol. Roke
in noge, ki so izvršilni organi, pazijo na ravnotežje telesa.
Sokeji nadalje poznajo »sakralne« in »profane« dele telesa. Sakralni so: glava-
vključno z obrazom, srce, pas in genitalije. To vlogo imajo, ker so najpomembnejši (pas
pa najmehkejši), najbolj občutljivi, najbolj muhasti, najbolj poželjivi in ker skrivajo tabuje.
V terapijah so deležni posebne nege.
Klasifikacijsko strukturo telesne sistematizacije sestavljajo torej naslednji binanü
pari: levo-desno, sever-jug, zgoraj-spodaj, višje-nižje, spredaj-zadaj, profano-sakralno.
Sredina, ki je lokaUzirana na območju srca, ima v tej polarnosti vlogo ravnotežja, zato je
pojem sredine več kot geometrijska označitev; vezan je na kvaliteto: harmoiučnost,
integracijo.
Poleg klasifikacijske razlage poznajo Sokeji tudi metaforično. Človeško telo
identificirajo s ceibo, drevesom, kije, kot sem že omenila, prisotno v sokejevski in majevski
kozmogoniji.^ Deli telesa in njihova nomenklatura so analogni drevesiiim delom. Telo
* Horizontalna delitev sveta pri Mehikih in Majih je kvadrat, ki ga dve križni osi (sever-jug, vzhod-
zahod) deUta v štiri dele. Center ali popek predstavlja zelen kamen (zelena-simbol ravnotežja), ki združuje štiri
trikotne liste gigantskega cveta. Strani neba imajo svoje barvne, spolne in druge simbolne konotacije, ki od
kulture do kulture variirajo, največkrat pa sever označuje smrt, spodnji svet, žensko; jug pa življenje, zgornje
svetove in moško. Pri Mehikih je sever črn, jug moder, pri Majih pa je sever bel, jug rumen.
5 Projekcija kozmičnega drevesa v človekovo anatomijo je razumljiva, saj človek predstavlja središče
stvarstva in stvarstvo v malem. Kronisti iz 17. in 18. stoletja, ki opisujejo sokejevska naselja, poudarjajo simbolno
103
104
Mojca Terčelj
označuje kot yen kuy, velikost drevesa {guy a\i cuy- drevo). Usta (an^ predstavljajo
korenine [angkujy); noge {kojso) so deblo {kujkpajk) in predstavljajo velikost drevesa;
roke {k/') so veje (akm/n); glava {kobajk) predstavlja listje; koža {naka) je lubje (naka);
mišice [sis) so les {sis); kri {n/tin, n/'pin) je drevesni sok - moč {n/tin); otroci {une) so
sadeži {t/p une) itd.
Kako globoko je prisotna simbolika drevesa v človekovem življenju, nam pričajo
tudi nekatere druge metafore: vri kuy-»vse, kar nam da drevo« pomeni hrano; kutkuy
- »podoba drevesa« so vsa surova živua; ka kuy- »mrtvo drevo« ali »drevo v nevarnosti
smrti« označuje bolezen; koken/jkuy - »iti zamenjati drevo« se imenuje obredno
obiskovanje neveste, ki traja eno leto (erücrat mesečno).
Določene dele telesa ponazarjajo Sokeji po podobnosti tudi z nekaterimi drugimi
primeri iz narave: lobanja" je tshna ali posoda iz buče; pazduha je saja aH perut; penis je
Jono - ptič; testis je poka ali jajce, žolčnik je tsujchni a]i zeleru chile, jetra so pataii nopal
(kaktusov sadež), srce je koya ali rdeč paradižnik itd.
Tsokoyali srce, kot središčni organ, zdrtižuje vse dobro in vse slabo. Je v sredini -
med levo in desno hemisfero in med zgornjim in spodnjim delom telesa. Prevod besede
tsokoyie večznačen: feoÂo pomeni vlažno, mokro; koya je paradižnik. Laureano Reyes
(1988: 291-292) omenja tudi druge interpretacije: ts od babas = rdeč in koy ali koya =
zajec. Reyes opozarja na podobnost srčnega utripa s hitrim in nemirnim dihabiim
sistemom zajca, po drugi strani pa na pomembno simbolno vlogo te živali: zajec je hraber,
pretkan, inteligenten, »biti zajec« pomeni biti najboljši, najhitrejši. Tsokoyje sinonim za
»upravni center«, tudi v smislu »imiverzuma«, »kozmosa«.
Preko cirkulacijskega sistema je srce povezano s celotnim organizmom; tako pravijo,
da gre po krvi v vsak del telesa. Zgrajeno je iz votlih mišic (»mišice-jame«), ki so sedež
trinajstih kojam, katere omogočajo življenje. Človek se rodi z eno kojamo in do 12. leta
starosti vsako leto pridobi novo. Srce je najpomembnejši organ, njemu so podrejeni vsi
ostali: »srce misli in ukazuje«. Kot emocionaliü, spiritualni in logični center pogojuje
človekov karakter in njegovo vedenje v družbi.
Možgani, ki so neposredno vezani na srce, so le njegov izvršibu organ. Srce jim po
krvi pošilja različne misH; če pošlje »dobro« kri, človek ravna dobro, če jim pošlje »slabo«,
se človek vede neprimerno. Kadar človek misli, »misli najprej s srcem«, možgani prenesejo
misel v usta ali v vedenje. V primeru smeha {sikpa tsokoy= srce se smehlja), na primer,
bo srce možgane najprej »ogrelo« ali pa »ohladilo«; prvo se zgodi v primeru veselja,
drugo v primeru žalosti. Funkcija možganov {kochaman) je torej spominjanje in izvajanje.
Kri {n/bin, n/pin) je moč; ob cirkulaciji oskrbuje s predelano hrano vse dele telesa.
Po sestavi jo ločijo v dve vrsti, gosto-čmo in vodeno-rdečo. Kri ne nosi le hranljivih snovi,
ampak vsebuje vitalno energijo in človekovo duševnost. Povezana je s trinajstimi
duševnimi enotami; preko njih prenaša misli in karakter. Podobno kot pri Majih (Villa-
Rojas, 1985:190) sta tudi pri Sokejih temperament in karakter odvisna od tipa krvi, ki ga
vlogo ceibe, iz katere naj bi izhajal sokejevski rod. Pri Majih podpira velika ceiba središče sveta, ki je kvadratne
oblike. Štiri ceÄepodpirajo nebo v štirih zemeljskih vogalih (VUla Rojas, Vogt, Holland). Od tu izhaja tradicija,
da raste ceiba v sredini vasi in na vsakem od štirih glavnih izhodov. Austin (1984:104) razlaga predstavo Mehikov:
»Bogovi so ločili nebo in zemljo s štirinu stebri, ki podpirajo nebesno odejo in jo ločujejo od zemeljske površine.
Ti štirje stebri so personificirani z antropomorfnimi božanstvi, štirimi tiaJoqui Çoogovi dežja), ki jih opisujejo tudi
kot štiri drevesa, skozi katera se pretakajo vplivi nebeških in podzemnih bogov«.
Zdravje in bolezen pri Sokejih (Zoque) v Chiapasu
ima posameznik. Tako pravijo, da ima nekdo »leno kri«, »močno« ali »šibko«, »vročo«
itd. Poznajo tudi umirjeno in razburljivo kri. Kadar človek zboli, ima prehladno ali
prevročo kri. »Vroča« kri je lahko tudi prirojena. Osebe, ki imajo to karakteristiko, so
redke, a zelo nevarne za okolico, saj zavestno ali pa nehote povzročajo hude bolezni.
Kakor je človeški organizem kompleksna enotnost naravnega, duševnega in
socialnega, tako sta tudi zdravje in bolezen kompleksni stanji organizma.
Posameznik doseže zdravo, normalno stanje, kadar živi v svojem telesnem,
duševnem in družbenem ravnotežju; kadar je psihofizično usklajen z naravo, nadnaravnim
svetom in družbo, katere član je.
Nasprotno pa, patološko stanje nastopi, ko se poruši ena od komponent te strukture.
Ne glede na vzrok in povod bolezni pride do kompleksne patologije, do prizadetosti
duševnega in telesnega dela, zato sta temu primerna tudi preventivna in terapevtska
dejavnost. Zdravljenje stremi po uravnoteženju psihičnega in fizičnega stanja.
Sokeji poznajo tri izraze za bolezen: ka'kuy, toya in met.
ka'kuy [»smsi drevesa«: ka'u - smrt + kuy= drevo) označuje bolezen v splošnem,
še posebej pa se nanaša na neboleča obolenja: vročino {pijk/yka 'kuy), slabost {maya 'kuy),
nespečnost {/nga'kuy) itd.
Toya se nanaša na bolezenska stanja s trenutnimi bolečinami: npr. muskulama
bolečina {kujkpajk toya).
Met se nanaša na obolenja s kroničnimi bolečinami, kot so pritiski živcev in bo-
lezni notranjih organov: npr. bolečina v križu {uka met).''
Klasifikacija boleziü je lahko naravna ali etiološka. Naravna klasifikacija poteka po
že omenjeni strukturi »vroče-hladno« v »vroče« bolezni {pijkuy) in »hladne« bolezni
[mamguy).
V primeru bolezni se torej v telesu sproži pretirana »vročina« ali pretiran »mraz«,
telo oslabi. Naj za lažje razumevanje navedem nekaj primerov:
- naravno ravnovesje organizma je v nevarnosti pri pretiranem izpostavljanju dejav-
nostim, ki povzročajo vročino (delo na polju, tovorjenje materiala, kuhanje, likanje itd.);
- človek je v veliko manjši nevarnosti, če je izpostavljen mrazu, vendar je mrzla
konotacija vode organizmu kar najbolj škodljiva;
- naravno ravnovesje se poruši, če človek uživa zgolj hladna ali zgolj vroča živila,
zlasti slednja so organizmu škodljiva, če se jih ne dopolni s hladriimi;
- bolezen nastopi tudi ob psihičnih stresih: pretiran strah, nenaden preplah, tesnoba
{susto, espanto), povzročijo v telesu vročino;
- vpliv ljudi v »vročem« stanju: ženske med menstruacijo, nosečnice, »vroč« pogled,
itd.;
- vpliv nadnaravnih bitij: napad nagnala ali šamanov napad skozi sanje, srečanje
Wayu, Sombierona, Piowa-chu'eiia..;
- neprimerno obnašanje in rušenje družbeno-morabiih norm poruši ravnovesje
organizma, nastopi vročina, diareja itd..
^ Kefalno patologijo, na primer, klasificirajo različno: kobajkka'kuy(kobaß= glava - bolezen glave) se
nanaša na mentalne boleziü, norost, na primer. Kobajk toya]e akutni glavobol,kobajkmetpa je kronični glavobol.
105
Mojca Terčelj
106
Etiološka klasifikacija ali bolezenska etiologija
Bolezni torej nastopijo s porušenjem psihofizičnega ravnotežja, ki se demonstrira
najprej na fizičnem nivoju, vendar vzrok vseh naravnih oz. psihosomatskih sprememb lü
vedno naraven.
Porušenje naravnega ravnotežja »vroče-hladno« je sicer obvezni spremljevalec,
navadno začetru simptom vsake bolezni, ki pa ima lahko tudi magičen vzrok.
V nadaljnjem skušam interpretirati originalno sokejevsko etiološko klasifikacijo.
Sokeji delijo bolezni v majhne (dieto kuy) ali nenevarne in velike [moja kuy) au
nevarne. Meja med njimi ni vedno evidentna. Velikokrat so prvi simptomi zelo podobru,
celo isti, zato so prve diagnoze (avtodiagnoze ali družinske diagnoze) lahko napačne.
Med majhne bolezrü prištevajo: kašelj, gripo, vročino, diareje, infekcije itd. Tovrstne
bolezni nastopijo ob nepazljivosti in nezadostnem upoštevanju preventiviiih ukrepov.
Vzroki tovrstnih bolezni so naravni: izpostavljenost preveliki vročim ali mrazu, uživanje
pokvarjene (razpadajoče) hrane, uživanje pretežno vročih ali pretežno hladnih jedil,
uživanje vode in hrane, okužene s paraziti itd.
Gripo razlaga iiüEormatorka 1 takole:
»Nič ni čudno, da smo zboleli; ker je zima in mraz, pijemo veliko kave, ki je vroča;
vsa ta vročina se je zaprla v naša telesa in noče ven, zato se je dvignila temperatura in
prišla je gripa.«
Naravne bolezni zdravijo doma - s pomočjo zdravilnih zehšč (ki jih večkrat
komplementirajo s kupljerümi kemičnimi preparati), posebnih diet, počitka in tako
imenovane »družinske psihoterapije«, psihične nege, ki je je bolnik deležen s strani širše
družine, in to ne glede na vrsto bolezrü. Psihološki moment in vključevanje sorodstva
tako na nivoju domače kot specialistične terapevtike kažeta na kompleksno obravnavo
bolnika oz. bolezni, ki jih sodobna medicina pojmuje in obravimva zgolj z vidika somatske
patologije. Vendar naravne oz. majhne bolezni lüso niti približno tako kompleksne in
komplicirane, da bi zanje potrebovaU specialista. Sokeji jih vedno zdravijo sami.
Velike ali nevarne bolezni so vse tiste, ki ogrožajo človekovo življenje. So težje
ozdravljive, ker so kompleksnejše, zato zahtevajo specialno terapijo, ki traja lahko dlje
časa, saj vključuje tako empirično medicinske kot magično-ritualne elemente.
Kompleksnost bolezni in njihovega zdravljenja zajema psiho-somatski, duhovni in socialni
nivo; zdravljenje vodi specialist, vključena pa sta družina in širše sorodstvo.
Tovrstne bolezrü nastopijo s somatskimi simptomi (diareja, temperatura itd.), ki
jih spremljajo posebna emocionalna stanja: depresija, strah, mora, nespečnost, izguba
apetita itd. Ta stanja so posledica izgube oz. potencialne izgube duše, prav to pa je tisto,
kar ogroža bobükovo življenje. Vzrokov za izgubo duše oz. za nevarnost, da kojama
zapusti telo, je več:
- napad nadnaraviüh bitij in kojam oz. nagualov (tiste duševne enote, ki spremlja
posameznika v določeni živali oz. predmetu), čarovrukov ali sovražnih sovaščanov;
- kršenje socialnih, moralnih in religioznih norm.
Vsaka duša oz. kojama v sanjah zapusti telo in potuje. Na poti lahko sreča
sovražnika, kojamo čarovnika ali katerega od sovaščanov, ki jo napade. Če v boju uspe
zmagati, se vrne v telo, kolikor pa je premagana, se ne vrne in organizem zboli. Potovanje
duše v sanjah je povsem normalen pojav, do patološkega stanja pride le v primeru
Zdravje m bolezeii pri Sokejih (Zoque) v Chiapasu
spiritualnega napada. Povzročanje bolezni skozi sanje je pri Sokejih najpogostejša oblika
maščevanja: med spanjem, ko sta telo in duša ločena, je organizem najbolj izpostavljen
nevarnosti.
Kojama lahko zapusti telo tudi, ko je organizem v budnem stanju. V takem slučaju
je zapuščanje duše patološkega značaja že samo po sebi. Kojama zapusti telo, če se človek
sreča z nadnaravnimi bitji in se hudo prestraši. Najpogosteje se to zgodi na mestih, kjer
prebivajo »gospodarji« gora, jam, zemlje, vode, bliska itd. - nastopi susto aH na 'tse. Bolezen
na 'tse nastopi tudi v primeru, ko posameznik sreča gozdna spirituaMa bitja, kot so Wayu,
duendes, Sombreron itd.
Posameznik se lahko prestraši tudi nenavadnih in nenadnih dogodkov in zboH za
lažjo oz. manjšo obHko na'tse. Kojama v takem prüneru ne zapusti telesa, obstaja pa
veHka možnost, da se to zgodi, zato zahtevajo tudi lažje obHke susta aH na 'fee ja posebno
terapijo.
Vzroki nevarnih bolezni so torej lahko nadnaravni ali pa socialno-magični.
Nadnaravne boleziü negativnega predznaka {susto, aire, caida, »izguba duše«)
povzročajo gospodarji krajev (zemlje, vode, gora, jam, bHska, vidkana) in druga spiritualna
bitja. Poleg negativnih nadnaraviuh bolezni poznajo Sokeji tudi bolezni »od Boga«, ki so
hude, niso pa nujno negativne: sterilnost, epilepsija, duševne boleziü in vse nepoznane
bolezni.
Med nevarnimi boleznimi sodaHio-magičnega vzroka poznajo Sokeji: na'tse aH
susto, ki ga povzročijo napadi sovražnika v sanjah (napadalec je lahko sovražnikova
kojama, nagual aH pa kojama in nagual čarovnika, ki ga sovražnik najame); »pogled«,
»vroč pogled« in »zH pogled«, »zavist«, carga, alfareda itd. Ljudje povzročajo te bolezni
namerno aH nenamerno. »Zavist« in s tem v zvezi čaranje, napadi skozi sanje in »zH
pogled« so največkrat namerno in načrtno povzročeni; so pa tudi ljudje, ki imajo prirojen
»vroč pogled« in nehote škodijo okoHci. Nekaj podobnega bi lahko rekla za cargo, bolezen,
ki jo povzročajo nosečnice in ženske med menstruacijo.
PREVENTIVNA DEJAVNOST
Če želi posameznik ohraniti zdravje - ravnotežje, mora upoštevati števiHia
preventivna pravila; pri delu in opravilih, prehrani, umivanju, spoHiem in socialnem
življenju.
Zaradi sistematičnosti in preglednosti deHm preventivno dejavnost v naravno in
magično-sociabio (glede na zaščito pred »majhnimi« in »veHkimi« boleznimi). Sokeji ne
dajejo prednosti eni aH drugi, zanje je enako pomembna tako prva kot druga; istočasno -
enakovredno in komplementarno jih vsakodnevno spremljata obe.
Naravna preventiva
Prava mera pri delu, oblačenju, prehrani in umivanju zmanjšuje možnost naravnih
obolenj. Gre za ravnotežje med »vročim« in »hladnim«; preventivna pravUa upoštevajo
Sokeji z veliko rigoroznostjo; zlasti se izogibajo nesorazmerju in preveHkim nenadnim
spremembam;
- vroče telo (zaradi težkega fizičnega dela na polju aH bHžine ognja - kuhanje, Hkanje)
107^
Mojca Terčelj
ne sme v stik z vodo, obratrio je lahko izpostavljeno vetru: umivanje tik po delu je
prepovedano, dobro je tudi prekiniti delo, kolikor se telo hitro segreje;
- ljudje, ki veliko berejo, so v nevarnosti, da se jim pregrejejo oči, zato Sokeji
odsvetujejo daljše branje (npr. študij itd.);
- telo je pretirano »vroče« tudi v času menstruacije, nosečnosti, poroda (in tik po
porodu) in med spolnim odnosom, zato je treba paziti, da ne zboli oseba, ki v tem stanju
je, pa tudi njena okolica, saj oddaja svojo toploto na druge; umivanje med meristruacijo,
v visoki nosečnosti, takoj po porodu in po spolnem odnosu je strogo prepovedano; poleg
naravnega neravnovesja in nevarnosti bolezrü je v teh primerih prisotna tudi magična
nevarnost boleziü; nosečruce in ženske v mer^faniaciji ne smejo na obiske, saj lahko na
oslabljene (bolrüke, dojenčke in šibke osebe) prenesejo toliko »vročine«, da žrtve lahko
imirejo; pri spolnem odnosu je v nevarnosti tisti del duševnosti, ki zapiisti telo v posebrüh
primerih (sanje, strah itd.); kolikor se ne vrne, je rezultat lahko smrt;
- najbolj rigorozna so pravila prehranjevanja, saj je od hrane odvisen dobršen del
zdravja; vsaka jed, ki jo zaužijejo, mora biti pripravljena tako, da rü ruti »hladna« ruti
»vroča«; gre za pravilno dopolnjevanje oz. kombiniranje živu - čim bolj je živuo »vroče«,
s tem bolj »hladiüm« se mora komplementirati in obratno: puranovo meso je zelo
»hladno«, zato ga pripravljajo samo v omaki moJe, ki je zaradi sestavin, zlasti začimb,
izredno »vroča«; pravijo, da sicer lahko škoduje zdravju; »hladno« je tudi svinjsko meso,
zato mu pri peki dodajo veliko česna; kokošje in goveje meso, nüeko, sir, smetana in jajca
so »vroča« živua, zato jih jedo z zelenjavo, s »hladnimi« začimbami in tortUjami. Večina
zelenjave, tudi sadja in tortilje so »hladne«, kava, alkohol in tobak »vroči« itd. (glej
razpredelnico v poglavju o prehrani). Kot sem že poudarila, »vroče« in »hladno« rüsta
vedno termodinamični kategoriji; pri živUih bi lahko rekla, da so »vroča« zlasti tista, ki
iritirajo prebavila (morda se angleški pojem hot v primeru začimb še najbolj približa
indijanskemu konceptu), »hladna« pa sveža in lahka, čeprav to rü vedno pravilo (npr.
avokado je »hladen«, a je težko prebavljiv, enako svinjina).
- med preventivna zdravstvena dejanja spada tudi izogibanje določerum psihičrum
stanjem in razpoloženjem, ki telo in duševnost preveč segrejejo ali pa povzročijo »padec«
telesa: v prvi vrsti se je treba izogibati razburjanju, ki je tako »vroče«, da rü v nevarnosti
le razburjena oseba, ampak tudi okolica; še posebej se ne sme razburjati med jedjo;
podobno je s prepiranjem. Zdravju zelo škoduje tudi pretirano razmišljanje
(»pretehtavanje«), zato se ga je treba kar najbolj izogibati, sicer zapade organizem v
kompleksiü »padec«, ki ga celo specialist težko ozdravi.
Magična preventiva
Sokeji so dnevno izpostavljerü nevarnostim, ki jih povzročajo zavist, škodoželjnost
in poželjivost sovaščanov in prisotnost spiritualnih oz. nadnaravrüh bitij. V obrambo
pred nadnaravTÜmi in socialnimi magičrumi bolezrümi se držijo določeruh pravU in
uporabljajo posebna magično-zaščitna sredstva:
- v obrambo pred »vročim pogledom«, zUm pogledom, poželjivostjo in magičrumi
dejanji sovaščanov, zlasti pa tujcev, nosijo različne amulete, ki morajo biti čim bolj skriti:
navadno pod bluzo, v nedrjih ali v pasu, in sicer tako, da se dotikajo kože: nmierü topaz
aH jantar, male bombažne vrečke rdeče barve, v katere je specialist zašu pravo razmerje
naslednjih zelišč: rožmarin, bazUiko, rutico, pelin, aiüsov cvet in gorčična semena;
108
Zdravje in bolezen pri Sokejih (Zoque) v Chiapasu
- zaščitno vlogo igra tudi rdeča barva, zato je dobro nositi rdeč pas, rdeč trak v
laseh, rdečo ruto itd.;
- ko gredo Sokeji na mesta, kjer je zbranih veliko ljudi, se zaščitijo pred »ojeado« ali
poželjivostjo z dišavami, ki si jih kanejo zlasti na senca, pod pazduho, na vsa tista mesta,
ki so najbolj občutljiva;
- izogibati se morajo neprimernemu vedenju v družbi in kršenju družbeno-moralrah
norm; s tem zmanjšajo konfliktne situacije in možnost maščevanja;
- nevarnosti od nekaterih spiritualnih bitij, ki prežijo na človeka v gozdu in ob
vodi, se izogibajo zlasti tako, da hodijo v skupini ali hodijo čim manj po samotnih krajih;
- pred nenavadiumi naravrümi pojavi se zaščitijo s kanmi in rdečo barvo: na dan
sončnega nwka, na primer, so ženske nosile rdeče trakove in pasove, moški pa so si z
zemljo namazali podplate; večinoma niso šli iz hiš, ker so razlagali izpostavljanje soncu,
ki se »prepira z limo in ima zato še večjo moč«, kot izredno nevarno; noseče ženske so si
trebuhe prekrile z rdečimi krpami, da ne bi otrok dobil »zajčje ustiüce«; prepovedano je
bilo tudi imiivanje, ker je sonce »okužilo« vodo.
KURATIVNA DEJAVNOST
Kurativa pri Sokejih ni izključna dejavnost specialistov. Tako v Pantepecu kot v
Tuxth Gutiérrezu in Copoyi sem bila priča razviti domači medicinski praksi. T. i. majhne
ali nenevarne bolezni, ki imajo naravne vzroke, zdravijo Sokeji izključno doma.
Avtodiagnoza in družinska diagnostika, klasifikacija bolezni, poznavanje in
klasificiranje zdravilnih zeUšč in njih uporaba, obvladanje različnih terapevtskih tehnik
(masaža, soplada, barreada, kopeli, maziljenja ipd.), aplikacija injekcij in podobno - vse
to spada v običajno domače zdravljenje. Zdravilna zelišča in klasifikacijo »hladno-vroče«
v prehrani in zeliščih obvlada vsak Soke ne glede na spol in starost.
Šele v primeru, če se izkaže, da bolezen doma ni ozdravljiva, iščejo Sokeji pomoč
pri specialistih. Izbor specialista je odvisen od več dejavnikov, zlasti pa od tipa bolezru.
Zdravljenje ni riikoU le stvar pacienta in terapevta, vedno vključuje celotno ožjo in
širšo družino in včasih postane problem vse vaške skupnosti. Posebno psihično nego, ki
jo boliüku posveča sorodstvo in ki je zelo pomemben element vsake terapije, sem
poimenovala »družinska psihoterapija«. Ta je prisotna tako na ravni domačega kot
specialističnega zdravljenja; v slednjem primeru nastopajo družinski člani kot obvezne
»priče« magičnega terapevtskega rituala.
Domače ali družinsko zdravljenje
Ko nastopijo prvi simptomi, si prizadeta oseba določi vrsto oz. vzrok bolezni sama
ali pa se posvetuje z družinskimi člani, sosedi in sorodniki. Prvo, kar mora bolnik opraviti,
je analiza vsega, kar se je z njim dogajalo v zadnjem času: kje in s kom se je družil, kaj je
počel, kar bi mu bilo lahko škodilo, ali se je pregrešil v pravilih vedenja in preventivnih
pravilih itd. Ko sam ali pa s pomočjo družine določi vrsto bolezni, je proklamiran bolnik.
To pomeni, da lahko začne z domačim ali specialističnim zdravljenjem, da lahko prekine
z delom in da se lahko vsakemu potoži o svoji bolezni. Opazila sem, da do trenutka, ko
prizadeti še ni priznan za bolnega. Soke prenaša težave zelo stoično, obratno pa se po
109
Mojca Terčelj
tem toliko bolj pritožuje. Opazua sem tudi, da veliko bolezni prebolijo stoje, kot tudi to,
da večkrat bolezen ignorirajo, dokler se resneje ne razvije.
Vlogo hišnega terapevta prevzame navadno mati oz. žena. Zlasti, ko so bobi otroci,
je njena terapevtska dejavnost zelo kompleksna in poseže, če je potrebno, tudi na področje
magičnih zdravljenj: na primer zdravljenje carge ali al/aredje, ki prizadeneta dojenčke
zaradi bližine »prevroče« osebe. Kolikor terapije takoj ne izvedejo, otrok lahko umre,
zato je najbolje, da ukrepa mati sama. Podobno lahko nekatere elemente magično-rituahie
terapije {soplar, barrear) izvede v primeru »sramu«, šoka oz. nenadnega preplaha
katerakoli oseba, ki je v bližini nepričakovano prizadetega; učinek je v tem primeru enak
učinku specialista, ki je sicer ediiü merodajni terapevt magično-ritualnui zdravljenj.
Vsako domače zdravljenje vključuje torej naslednje elemente:
daljši ali krajši počitek, posebno dieto, »hladno« aH »vročo« - glede na vrsto bolezni,
uporabo zdravilnih zelišč, kijih dopolnjujejo s t.i. »patentnimi zdraviH«, določene tehiHke
masaž in kopeH in pa družinsko psihoterapijo.
Poznavanje zdravilnih rastHn je pri Sokejih vsesplošno razširjeno, njih uporaba pa
je osnova vsakega zdravljenja. Ne le speciaHst, vsak Soke pozna vsaj osnovne zdravilne
zeH, tiste, ki mu lajšajo težave pri prebavnih motnjah, parazitih, zvišaiH temperaturi; pa
tudi tiste, ki ga ščitijo pred nadnaravnimi in socialnimi nevarnostmi. Teh osnovriih zeHšč
je na ozemlju gorskega pragozda kot tudi chiapaškega nižavja veliko. Sokeji jih
klasificirajo, podobno kot živila, v »hladna« in »vroča«. Prva uporabljajo v primeru
»vročih« bolezni, druga pri zdravljenju »hladnih«. Klasifikacijsko sistematiko obvladajo
že otroci, ki začno zgodaj sprejemati zdravüsko znanje.
Zelišča uporabljajo vedno sveža, sušenja ne poznajo; subtropsko podnebje jim to
omogoča. Sveža zeHšča imajo veliko večjo učinkovitost, zato gredo vsakokrat sproti po
potrebi nabirat rastHne, pa čeravno morajo za to daleč v hribe aH gozd. Določene rastline
smejo nabirati le zgodaj zjutraj, druge opoldne; slednje so aromatične in jih navadno
uporabljajo v magično-čistilnih terapijah (rožmarin, bezeg).
Najbolj potrebna zeHšča imajo Sokeji na vrtu: rutico, kanuHce, meHso, meto, mehiški
pelin, bezeg ipd. - da so čim bolj pri roki.
ZeHščar oz. terapevt uporabi glede na vrsto bolezrü in značaj zeHšča določene dele
rastHne: liste, vejice, cvet, korenine aH lubje. Predelava in priprava zdravil je naslednja:
- priprava zavreUcov aH preHvov ene aH mešanice več rastUn, ki jo pacient uživa
kot čaj;
- prevrelki, ki jih uporabljajo za spiranja in mnivanja;
- prevreta aH sveža rastlina, ki jo v obHki obkladkov polagajo na prizadeta mesta;
- pečenje zeHšč v olju aH masti (za obkladke aH masaže);
- priprava magično-obrednih kopeU, kjer uporabljajo tako vodo kot kuhane rastHne;
- uporaba zelenja pri masažah in magičnih »čiščenjih«;
- priprava esenc;
- priprava zdravilnih vodic (rastHne, namočene v alkohol);
Zadnje štiri priprave m apHkacije pripadajo terapevtom-speciaHstom, medtem ko
lahko ostale načine priprave izvaja vsaka oseba, ki zdravi doma.
110
Zdravje m bolezen pri Sokejih (Zoque) v Chiapasu
Zdravilna zeUšča velikokrat shranjujejo v alkoholu, ki je z vidika medicinske
klasifikacije Sokejev nevtralnega značaja. Alkohol uporabljajo tudi pri posebnih
kontramagičnih »prhah« - t.i. sopladas.
Tudi olja, ki so osnove masažiuh vtiral, imajo nevtralni (ruti »vroč« niti »hladen«)
značaj.
Zeliščno terapijo pogosto dopolnjujejo kemična zdravila, ki jih kupujejo pri vaških
trgovcih, in t.i. »medicina de patente« - naravrü in umetrü preparati, narejeru v ilegalnih,
piratskih laboratorijih.
»Patentna zdravila« prodajajo potujoči trgovci oz. potujoči »zdravrdki« - prevaranti.
V Pantepec nrp. že nekaj let hodi človek iz Tapachule. Vsi njegovi preparati imajo enako
ceno (spomladi 1991 je ena stekleručka stala 10 000 pesov = dobre 3 dolarje) in eno skupno
lastnost - so uiüverzalnega značaja. Ker ima vsak laboratorij svoje »zaščitene« patente,
imenujejo to vrsto zdravil »patentna zdravila«; navadno imajo obliko napitkov, praškov,
sirupov, vodic ali tablet in imena: »Pura sangre«, »Fuerza vital«, »Agua corronada«,
»Agua de colonia«; potujoči trgovd prodajajo tudi afrodiziake in magične napitke, praške,
müa in dišave, ki odganjajo zlo ali privlačijo osebe nasprotnega spola: »Siete machos«,
»Polvo de San Antonio« itd.
Med kemičnimi zdravili, ki dopolnjujejo domača zdravljenja, so najpogosteje:
analgetiki (Agin, Dol-5, Prodolin), antiseptiki (Neomelubrin, Terramicin), antibiotiki
(Qüohidrat tetraciclin), antiinflamatiki (Adrecort), antigripirü in antiparazitüd (Vermox).
Sokeji jih ne konzumirajo po zdravniških navodilih, ker je večje uživanje kemičnih
zdravil zanje nevarno, vključujejo pa jih kot priložnostjo dopolnilo naravriim zeliščem.
Antibiotikov tako ne jemljejo na osem ur, ampak vzamejo po eno tableto, kadar se stanje
bolezni poslabša.'' Bolj kot tablete so čislane ampule, ki si jih vbrizgajo z injekcijami; le-te
kupijo v vaški trgovini. Uporaba injekcij je med Indijanci bolj priljubljena, ker ima hitrejši
in vidnejši učinek. V vsaki družini je vsaj ena oseba, ki zna uporabljati igle, navadno so to
matere. Zelo popularne so vitaminske ampule, zlasti vitamin B, ki si ga vbrizgajo pri
gripi, prehladih in slabem počutju.
Masaže in kopeli spadajo že med specialne tehnike, v domačem zdravljenju pa jih
lahko uporabljajo matere pri zdravljenju dojenčkov in otrok ali katerakoli oseba, ki je v
neposredni bližiru prizadetega v primeru manjše oblike susta in »sramu«.
Mati oz. terapevt lahko masira celotno telo bolnika (pri sustu, cargiin alfaredji) aH
le prizadete dele, npr. trebuh ob paratiznih obolenjih.
Sokeji poznajo »hladne« in »vroče« masaže ter vodne oz. mokre in oljne ali suhe.
Osnova vseh masaž so zelišča, iz katerih pripravijo vtiralna olja ali vode, v določenih
primerih pa vtirajo sveže rastline.
Vtiralna olja pripravijo s praženjem rastlin v olivnem, jedilnem in drugih oljih; v
španščini jih imenujejo confortes (krepčila) ali bajadas (ker jih vtirajo od zgoraj navzdol).
Navadno so oljne oz. suhe masaže »vročega« značaja, pripravljene torej iz »vročih« zelišč;
uporabljajo jih pri zdravljenju »hladnih« boleziü (hladna dizenterija, amebe itd.).
Vtiralne vode aH banos (kopeH) so prevrelki mešaruh zelišč oz. prevrelki samo
7 v Mehiki je vsakemu trgovcu uradno dovoljena prodaja zdravil, za katera kupd ne potrebujejo (z
izjemo močnejših pomirjeval) zdravniškega recepta.
111
Mojca Terčelj
»hladnih« aü samo »vročih« rastlinic, katere vtirajo v bolnikovo telo - »hladne« v primeru
»vročih« boleziü in »vroče« v primerih bolezni hladnega značaja.
Banada ali kopel je potrebna v primeru carge in alfaiecie, bolezni, ki ju povzroči
bližina »prevročih« oseb. Če babica ni dosegljiva, lahko pripravijo kopel domače ženske:
na olju opečejo rutico, list rdeče vrtnice, rožmarin, malo žganja, malo olivnega olja, list
tobaka in argalijo (sadež). Ko se dobljena oljna »kopel« ohladi, natrejo otroka trücrat po
vsem telesu, začenši od glave k nogam.
Oljna kopel, imenovana bajada, je masaža telesa z mastjo, v kateri so spražili
rožmarin, česen, pelin, baziliko, mento, meliso, kamilico, rutico, divji pelin itd. Izvajajo
jo v primeru parazitmh bolezni in trebušnih krčev. Mast začno vtirati najprej na trebuhu
(želodec, jetra, črevesje), nato na glavi (zlasti po vdolbinah), rokah, nogah in nazadnje po
hrbtu; v manj hudih primerih masirajo le abdominabi predel. Pravilo te masaže je, da se
zaradi odvajanja plinov in parazitov izvaja vedno v smeri od zgoraj navzdol, zato bajada
(bajar = spustiti, znižati). Učinek masiranja je odpiranje plinov, ki se pri črevesnih parazitih
pretirano zapro v telo.
Mokro kopel pripravijo iz »vročih« zelišč (rožmarin, cvet anima h/y/, lovor, salvia,
mango), ki jih prevrejo v vodi, ohladijo in nato z njimi natrejo telo na podoben način, kot
pri oljni kopeli. Mokre kopeli služijo pri sustu, hudem preplahu oz. tesnobi.
Družinska pomoč igra pomembno vlogo v zdravljenju posameznika. Soke nikoli
sam ne rešuje problemov, vedno s skupnimi močmi družine in sorodstva, pa naj gre za
kakršne koli težave. Morahia in psihična podpora sorodnikov je velikokrat pomembnejša
od ekonomske.
Ob bolezni je posameznik deležen posebne psihične nege svoje ožje in širše družine.
Omenila sem že, da se Sokeji ne pritožujejo nad počutjem, dokler jih okolica ne prizna za
bolne. V trenutku, ko se to zgodi, postane pogovor o bolezenskih težavah sestavni del
terapije. Sorodniki dnevno obiskujejo bolnika in mu posvečajo izredno pozornost:
poslušajo ga, ko opisuje težave, ko toži nad nadlogami; tolažijo ga in pomüujejo in mu
razlagajo lastne bolezenske izkušnje. Včasih mu prinesejo sadje ali zdravila, vendar je
bistvo obiskov v psihološki podpori, v izboljšanju bolnikovega emocionalnega počutja
in v občutku socialnosti. Telesen dotik je pomemben, zlasti pri bolnih otrocih, pri odraslih
pa je zdravljenje skozi dialog osrednje.
Obiski bratov in sestra z družinami, staršev in otrok se vrstijo vsakodnevno toliko
časa, dokler se stanje popolnoma ne normalizira, torej, dokler traja bolezen. Kolikor se
stanje ne izboljša in bolnik nadaljuje s terapijo pri specialistu, se vloga družmske psihične
in moralne podpore nadaljuje. Na tej stopnji so sorodniki vključeni v ritualno terapijo kot
obvezne »priče«.^
8 Vloga sorodstva v zdravljenju posameznika je velika pri večini mehiških indijanskih etničnih skupin.
Ritualno zdravljenje brez sorodstvenih prič pri gorskih Majih ni možno (glej Holland, Vogt, Guiteras-Holmes);
pomembnost sorodstvene oz. družii^ke psihološke podpore v domačem zdravljenju omenja tudi Laurenda
Heydeiu-eich za Indijance Nahua in Jacques Galinier za Otomije.
112
Zdravje in bolezen pri Sokejih (Zogue) v Chiapasu
Specialistična zdravljenja
Vse bolezni nadnaravnega in magično-socialnega vzroka zahtevajo specialista, prav
tako tiste naravne boleziü, ki jih Sokeji kljub domači negi ne uspejo premagati. Nekatere
bolezni lahko ozdravi katerikoli terapevt, druge so tako specifične, da zahtevajo točno
določenega specialista. Bolezni susto, na primer, zdravniki v kliniki »tudi slučajno ne
poznajo, kaj šele, da bi jo zdravili«.
Izbor specialista je odvisen od različnih dejavnikov: od vrste oz. vzroka bolezni,
od zaupanja v določenega terapevta in tudi od ekonomskega dejavnika.
Glede na vrsto bolezni izbirajo Sokeji med tradicionalnimi sokejevskimi zdravniki
{cuyJiayä), čarovniki [peča), spiritisti, babicami- porodničarkami, zdravniki v klinikah
ter pomožnimi in potujočimi zdravniki.
K tradicionalnim zdravnikom cuy hayä gredo ob vsaki težji naravni, nadnaravni
in socialno-magičru boleziü (paraziti, aire, susto, ojiadura ipd.), čarovnika poiščejo v
primerih maščevanja, zavisti in ljubezenske magije, spiritista izberejo navadno ob
duševnih boleznih, obsedenih stanjih in nepoznanih boleznih, ki jih predhodrü terapevti
niso ozdravili; babice porodničarke, ki skrbijo za predporodno in poporodno nego in
porod, poiščejo tudi ob magično-sociabuh boleznih dojenčkov, k zdravnikom zapadne
medicine pa se zatečejo le v primeru tistih naravnih bolezni, ki jih sami ne uspejo
pozdraviti; navadno se odpravijo v kliniko, ko je bolezen že precej zastarana aH kronična.
Poleg akademsko šolanih zdravnikov zdravijo na mehiškem podeželju tudi t.i. »medicos
auxiHares« - pomožni zdravstveni delavci, ki si pridobijo diplomo socialne zdravstvene
ustanove »Salubridad Social« v posebnih tečajih. K tovrstnemu zdravniku se Sokeji
zatekajo v primeru tropskih in parazitnih obolenj.
Zaupanje v terapevta igra zelo pomembno vlogo, še zlasti, če je bolezen težje
ozdravljiva. Zaupanje je sicer relativen dejavnik, variira od individua do individua, kljub
temu pa sem büa priča splošnega odklanjanja zdravljenja v lokalni zdravstveni postaji
IMSS. Na splošno Indijanci ne zaupajo preveč zdravnikom sodobne znanstvene medicine,
v primeru Pantepeca pa sem odkrila še poseben odpor do lokabiega zdravnika, ki ne
velja za zdravnike v splošnem. Mnenja o njem so bila podobna:
»Kaj ve ta smrkavec o boleznih naših otrok, saj je še premlad!«;
»Sam nima otrok, kako bo znal ozdraviti moje!«;
»Premlad je, ne zaupam vanj.«;
»Ne približa se nam.«;
»Malce preveč je napihnjen.« itd.
Poglavitni vzrok za nezadostno fimkcionalnost MSS-ovih terenskih zdravstvenih
postaj je v kadrovski politiki in v različnem pristopu njihovih m pa tradicionalnih
sokejevskih zdravnikov do pacienta. Zdravniki lokabie klinike se menjajo vsako leto, kar
zmanjšuje možnost tesnejših kontaktov in kontinuiranega spremljanja zdravstvenega
stanja na terenu. To potrjuje dejstvo, da Pantepečaru veliko raje obiskujejo zdravnika v
Tapüuli in zdravnico v Rayonu; oba knata v teh krajih zasebni ordinaciji že vrsto let.
Nadalje se zdravniki MSS-a navadno ne prizadevajo vzpostaviti tesnejših kontaktov, saj
jim je obvezno službovanje na dežeH povsem odveč. Ljudem vHvajo nezaupanje tudi
administiacijski postopki kHnike, saj mora zdravnik izpolniti več formularjev, še preden
se osebno obrne k pacientu; posebej pa zmanjšujeta zaupanje domačkiov superioren
113
nastop in odklonilen odnos do tradicionalne sokejevske medicinske prakse. Seveda to ni
pravilo, novi zdravnik se izredno trudi, da bi se ljudem čimbolj približal.
Ekonomski dejavnik vpliva na izbiro terapevta zlasti med najrevnejšim slojem,
sicer pa je veliko manj odločujoč, kakor sem predvidevala v začetku raziskave. Kadar
Sokeji resno zbolijo, zlasti če gre za bolezni magičnega vzroka, denar ni ovira: v primeru
težje oblike susta (kaub/na'tse - bolezen, ki jo povzroči duša imirlega, ki se vrača in
prikazuje svojcem) je bila leta 1989 bolnica iz Pantepeca pripravljena odšteti spiritistki iz
Rayona za tridnevno terapijo 700.000 mehiških pesov, kar je bilo takrat enakovredno 300
USD. Družina, ki ima epileptično hčer, je za zdravljenje prodala že tri četrtine posesti
desetih hektarjev in skoraj vse govedo.
S tezami nekaterih mehiških etnologov, da predstavlja zdravljenje pri curanderih
za Indijance pogosto tudi ekonomsko alternativo, se glede na terenska dognanja ne morem
povsem strinjati. Res je, da domači cuyhayâv Pantepecu velikokrat zdravi zastonj aü v
zameno za sadje, alkohol in živUa, res pa je tudi, da so cene istih terapij pri različiuh
sokejevskih specialistih cuy baya lahko različne, zlasti pa se razlikujejo cene med
različiumi vrstami specialistov in terapevtskih praks, pri čemer je zdravljenje v kliiüki aH
ordinaciji eno izmed najcenejših.
Cene enega obiska pri razHčiuh speciaHstih v letu 1990:
oi/Aa/(Pantepec) ....................................... 3.000 -12.000 p.        (1-4 USD)
aH naturaHje
cuy hay (Copoya) ...................................... 30.000 - 50.000 p.     (10-17 USD)
porodničarke (Pantepec) ................... 12.000 - 30.000 p.       (4-10 USD)
aH naturaHje
»Medico auxiHar« (Pantepec) ............................. 70.000 p. (23 USD)
zdravrüca splošne prakse (Rayon) ............... 35.000 p. (12 USD)
spiritistka (Rayon) ......................................................... 200.000 p. (66 USD)
zdravnik zdr. postaje IMSS ..................................................................        brezplačno
Danes lahko torej Sokeji izbirajo med razHčnimi speciaHsti, ki prakticirajo tako
tradicionabio sokejevsko zdravstveno prakso kot sodobno znanstveno medicino aH pa
alternativne terapije, ki lümajo izvora ne v prvi ne v drugi. Spiritizem, na primer, kakršnega
poznajo današnji Sokeji, je prepletanje sodobnega mehiškega mestiškega spiritizma m
avtohtorüh sokejevskih zdravljenj, pri čemer ima današnji mestiški spiritizem korenine
tako v kolonialnih praksah kot v negroidiüh elementih, ki so v Mehiko prišH s Karibov, in
pa v evropskem spiritizmu 19. stoletja, zlasti v smeri AUana Cardeca.
Trenutno ima Pantepec poleg zdravnika in pomožnega zdravnika še dva sokejevska
speciaHsta cuy hayâ: enega zeHščarja in enega zeliščarja-ravnalca kosti, pet babic-
porodničark m eno spiritistko. Cuy hayâ, ki je bil obenem tudi peca, je pred nekaj leti
umrl. Pantepečani iščejo zdravstveno pomoč tudi pri tradicionalnih speciaHstih sosednjih
obču\; zlasti Rayona in CoapiUe, kjer je veliko več izbüe kot doma. Poleg specialistov-
Sokejev zelo radi obiskujejo Mo/a, tzotzilskega zdravnika, ki živi v CoapüH; le-ta obvlada
rituabio-magična zdravljenja s svečami, kadUi ki posebnimi majevskimi moHtvami, ki
med Sokeji mso v navadi.
Pri svoji raziskavi medicinske m magične prakse sem se osredotočila na analizo
Mojca Terčelj
114
Zdravje in bolezen pri Sokejih (Zoque) v Chiapasu
tradicionalne sokejevske terapevtike, ki jo primerjam s sodobno znanstveno medicino. S
tem v celoti zajemam osnovno predmetno in metodološko problematiko; primerjava
znanstvenih in magičnih elementov na ravni enega modela (indijanske medicine) in na
primerjalni ravni dveh različnih modelov.
Lopez Austin (1984: 423-50) in Noemi Quezada (1989: 62-105) omenjata poleg
čarovnikov in prerokovalcev kar 40 različnih oblik tradicionabuh zdraviükov pri starih
Mehikih. Delili so se glede na vrste bolezni in uporabne tehnike: na tiste, ki so zdravili
dušo, ki se je izgubila; zlo v splošnem; »pogled«; na tiste, ki so zdravili z risanjem figuric;
s sUno; z merjenjem krvnega utripa; s halucinogenimi rastlinami; z izsesavanjem bolezni;
s puščanjem krvi; s »čistilnimi« kurami; z vročimi predmeti itd; poleg tega so poznali
porodničarje in ravnalce kosti. Jezik nahuatl je imel posebno ime za vsakega specialista.
Pater Sahagun jih opisuje v svoji kroniki iz 16. stoletja.
V obdobju koloiüje so marsikatero ime opustili, terapevtske prakse pa so se,
dopolnjene z nekaterimi tehnikami španske srednjeveške medicine, ohranile vse do danes.
To ne velja le za Mehike; kontinuiteta predkoloiualne medicine je živo prisotna med vsemi
etničnimi skupinami Mehike. Avtohtona terapevtska praksa je oblikovala koloiüalno in
sodobno mestiško ljudsko medicino, indijanske specialiste pa danes nmožično obiskujejo
pripadniki vseh socialnih slojev sodobne mehiške družbe.
V španščini je vsak indijanski zdravnik curandero. Ta termin že sam po sebi vključuje
vse tradicionalne oblike zdravstvenih tehnik. Curandero navadno obvlada zdravilna
zelišča, kopeli, masaže, t.i. »limpias« ali čistilne kure in rituabio-magične elemente
zdravljenja. Glede na diagnostiko se ločijo v tiste, ki si pomagajo s halucinogerümi mediji,
s sanjami in trarisom, z merjenjem utripa in tako dalje. Velikokrat precizirajo specializacijo
z natančnejšimi označitvami: »curandero-hierbero« (tisti, ki zdravi samo z zelišči),
»ciHandero-huecero« (tisti, ki ravno kosti) itd.
V sokejevskem jeziku je skupno ime za vsakega zdravnika tradicionalne prakse
cuy baya, kar dobesedno pomeni »človek, ki zdravi drevo«. Le-ta se loči od peca,
čarovnika, ki prav takok prakticira določene terapevtske dejavnosti. (40) Razlika med
njima je v tem, da cu/Aa/a uravnava organizem, ki je zaradi različiiih vzrokov izgubil
svoje ravnotežje, torej »popravlja«, kot pravijo Sokeji. Peca deluje obratno, bodisi
destruktivno: na primer - na področju ljubezenske magije vrača izgubljeno ljubezen aH jo
pomaga pridobiti.
Medtem ko deluje peca izključno na magični ravni, posega cujAa/i na razHčne
ravni. Njegova terapevtska praksa je kompleksna, zajema tako znanstveno-empirično
dejavnost kot magično-rituakio.
Praviloma naj bi cuy baya znal povrniti zlo osebi, ki je naročila aH povzročila
bolezensko stanje njegovega pacienta, vendar tega sokejevski zdravniki ne počno radi,
ker so zaradi kompetence in zavisti čarovrukov izpostavljerü veliki nevarnosti črne magije.
So pa primeri, ko je zdravnik hkrati tudi čarovnik. Pred nekaj leti umrH pantepeški
curandero lü le »popravljal«, znal je tudi »narediti«. Podoben primer sem zasledüa v
Copoyi, medtem ko se ostaH zdravrüki v Pantepecu in Tecpatanu posvečajo le zdravljenju.
Sposobnost zdravljenja
Zdravrüki in čarovruki so ljudje znanja in določeruh sposobnosti, ki lüso dane
115
Mojca Terčelj
vsakomur. Sposobnost je navadno že prirojena, lahko pa se jo pridobi tudi kasneje - s
premaganjem hujše bolezni ali z učenjem s specialistom; vendar je določena predispozidja
vedno potrebna.
Prirojena nagnjenost do zdravljenja in čarovništva se lahko deduje po starših, lahko
pa je posledica določenih znamenj ob rojstvu. Noenu Quezada (1989:35-36) omenja med
najpogostejšimi znamenji iznakaženost, nepravilen ali nenavaden porod, datum rojstva
(npr. petek) in sedmorojenstvo. V primeru neposrednega dedovanja gre za prenos z očeta
na sinove in z matere na hčere.
Osebe, ki zdravijo, imajo močno kri, ki jih ščiti pred okužbami in magičnimi vplivi.
Običajno imajo specialisti s prirojeno predispozicijo in v zgodnji mladosti pridobljenim
znanjem večjo moč in sposobnost, vendar so Sokeji mnenja, da vsak terapevt šele z leti
pridobi dovolj izkušenj. Čim starejši je specialist in dlje časa prakticira, več zaupanja
imajo vanj. So tudi primeri, ko se posamezniki relativno pozno odločijo za učenje
terapevtskih dejavnosti. Cuy hayâ iz Copoye se je šele pri 50 letih začel uati pri specialistu
v Teranu, a je priznan in sposoben. Za babice-porodiučarke v splošnem velja, da začnejo
prakticirati šele v meni, ker imajo več lastnih izkušenj in novorojencem ne morejo škoditi
z menstrualno krvjo. Pantepečanke so vse, razen ene, začele terapevtsko dejavnost šele
po 40. letu. Najbolj čislana je prvi poseg opravila ob rojstvu svojega vnuka.
Pridobivanje znanja
Predispozicija ali pa afiniteta sta le temeljni pogoj dolgotrajnega uvajanja v
terapevtske dejavnosti. Učenje lahko traja tudi 10 in več let, preden učenec začne s
samostojnim delom. Najpogostejši obliki učenja sta družinska tradicija in učenje s
specialistom. Redkejši so primeru samoukov in takih, ki so nenadoma in spontano začeli
zdraviti. V takih primerih pride znanje »od Boga« in drugih nadnaravnih bitij skozi sanje
ali ekstaze.
V družinah, v katerih je zdravstvena praksa tradicija, izbere oče enega od sinov
(oz. če je terapevt mati, izbere hčer), ki ga spremlja pri obiskih pacientov in pri nabiranju
in pripravljanju zelišč. Navadno je to tisti otrok, ki ima več predispozicij kot ostali. Uvajati
ga začne že zelo zgodaj, tako da otrok in kasneje nuadenič počasi in kontinuirano spoznava
vse vrste bolezni in njih vzroke, uči se diagnostike in kurative ter bolezenske, zdravilske
in prehranske klasifikacije. Formiranje v družinskem krogu ima prednost pred učenjem s
tujim specialistom, saj bodoči strokovnjak praktično živi in odrašča s svojim »poklicem«.
V primeru, ko se bodoči terapevt odloči za učenje zdravljenja, ne da bi imel možnost
družinskega formiranja, si mora najprej poiskati učitelja. Če se ta strinja, lahko začneta z
uvajanjem. Včasih je obratno, terapevt sam poišče oz. izbere učenca. Pomembno je, da se
oba strinjata. Vsak terapevt si slej ko prej poišče učenca; kolikor svojega znanja ne preda,
ne more unureti, oz. če umre, se njegova kojama vrača na zemljo. Velikokrat se zgodi, da
specialist izbere nekoga, ki ima dovolj terapevtskih lastnosti, ta pa ponudbe noče sprejeti;
po drugi straiü si nekateri posamezniki želijo naučiti veščin, pa jih strokovnjaki ocenijo
za neprimerne. Cuyhayâiz Copoye (73 let) že dve leti snubi enega od obrednih plesalcev;
mladenič ponudbe ne sprejme, ker meni, da je poklic zdravruka preveč odgovoren. Tudi
cuyhayâiz Pantepeca (74 let) si že išče nekoga, ki bi mu predaj znanje, a ga ne najde.
Poseben primer uvajanja v terapevtiko je učenje v sanjah in ekstazi; to znanje
pridobiva terapevt neposredno od nadnaravnih bitij: cuyhayâCN. iz zaselka Soledad v
116
Zdravje in bolezen pri Sokejih (Zoque) v Chiapasu
Pantepecu zdravi že 68 let. Začel je s šestimi leti, potem ko je neko noč sanjal, da je ozdravil
majhnega otroka z naslednjimi zelišči: pelinom, rožmarinom, alucemo in muškatimn
oreščkom. Naslednje jutro so ga poklicali k bolnemu otioku, ki ga je uspel pozdraviti s
sanjanimi rastlinami. Od takrat dalje so ga v sanjah obiskovali achachi ali andanos
(»stari«) in ga učili, katera zelišča naj uporablja in kako naj zdravi. Dolgo časa so ga
andanos idko obiskovali, neke noči pa so mu prišli povedat, da ga ne bodo več učUi, ker
ve dovolj, da lahko zdravi sam. Mešanico omenjenih štirih rastlin, ki je osnova vseh
njegovih današnjih terapij, je poimenoval »Espiritu«, ker se je naučil od »zgoraj«, in pokaže
v nebo. Pravi, da je vse njegovo znanje »od Boga«.
Mircea Eliade (1985:29-124) opisuje sanje, bolezen, ekstazo in obvladovanje ognja
kot najpogostejše oblike iniciacijskih znamenj šamanov, magov in ostalih specialistov
zdravljenja {medidne-men), razširjene v različnih kulturah Azije, Avstralije in Amerike.
O tem, ali je t.i. klasična oblika šamanizma poznana tudi mezoameriškim in
južnoameriškim Indijancem aU ne, je bilo v svetovni literaturi dosti napisanega. Kdor
išče sibirsko družbeno-religiozno institucijo v Ameriki, ta že v osnovi zastavlja napačno
problemsko vprašanje. Vsaka kultura je v določenem obdobju zgodovinskega razvoja
razvila specifične religiozne oblike, ki so religioznim oblikam ostalih kultur lahko le
primerljive, vsekakor pa ne identične. Tako je res, kakor pravi Barbara Tedlock (1982:46),
da pozna mezoameriški kulturni prostor »šamanske zdravnike« in »zdravniške šamane«.
Gre za magično - religiozne specialiste, ki imajo precej skupnih lastnosti s sibirskimi
šamani, vendar pripadajo svojemu kulturnozgodovinskemu okolju, svojim specifičnim
okoliščinam in imajo tudi svoja usti-ezna imena. Osebno se skušam kar najbolj izogibati
kakršiiimkoli poimenovanjem razen avtohtortim, ki so interpretaciji sprejemljiva.
Najpogostejše iniciacijske in terapevtske tehnike mehiških specialistov v
predkolonialnem obdobju so po Lopezu Austinu (1984:339): sanje, bolezen, ti-ans (cesto
preko halucinogeruh medijev in narkotikov), smrt in obvladovanje ognja. Noemi Quezada
(1989: 39-43) je prav isto odkrila pri kolonialnih strokovnjakih. Števihie raziskave med
razHčiiimi sodobnimi ebiičnimi skupinami Mehike potrjujejo njima dognanja. Kulturne
razlike se kažejo v odstopanju posameznih elementov: tako igrajo v določenih kulturah
pomembnejšo terapevtsko vlogo sanje (npr. Sokeji), drugje ekstaza preko halucinogenih
medijev (Zapoteki, Huicholi) itd.
Pri Sokejih so sanje najpomembnejše in najpogostejše iniciacijsko znamenje, poleg
tega pa še pomembna terapevtska tehnika (o terapiji s sanjami glej tudi: Laureano Reyes,
1988:353-367). Običajna iniciacija terapevtov je tudi premaganje hujše bolezrü. Redkejša
je smrt oz. reinkamacija. Halucinogenega tiansa ne poznajo. Obvladovanje ognja je lastno
le t.i. m/b/ta]i losrayos, specialistom bliska, ki ne zdravijo. Njihova naloga je kontiola
vremena, zulasti morajo uravnavati bKsk in grom, odganjati nevihte ali narediti dež. Ti
specialisti-meteorologi so, tako kot specialisti za koledar, v zadnjem času pri Sokejih že
zelo redki, veliko pa jih je še med gorskimi Maji (Tojolabali, Tzotzili in Tzeltali).
Terapevtika
Terapevtsko delo sestoji iz diagnostične in kurativne dejavnosti.
V primeru, ko se domače zdravljenje pokaže za nezadostno in ko pacient domneva,
da je žrtev magičnih delovanj, se zateče k specialistu.
Prvo srečanje terapevta in pacienta, ki je posvečeno diagnostičnim dejavnostim,
poteka praviloma na terapevtovem domu (če je pacient le sposoben hoditi) in je
117
Mojca Terčelj
brezplačno. Nadaljnja srečanja, ki so posvečena kurativnemu delu terapije, potekajo na
pacientovem domu; poleg terapevta in pacienta sodelujejo v zdravljenju tudi »priče« -
sorodniki ožje in širše družinske skupnosti. Ta srečanja pacient plača bodisi v denarju ali
v naturalijah.
Diagnostika
Prvo srečanje terapevta in pacienta je takole:
- terapevta zanimajo težave, ki jih ima bolnik - kaj ga boli, kako in kdaj so se pojavili
simptomi, kakšne barve, sestave in vonja sta blato in urin, kako sta pogosta, kakšna je
temperatura, ali bruha itd.;
- nadalje ga zanimajo družinski odnosi, odnosi s sosedi in skupnostjo, kaj je bolnik
počel v zadnjem času, s kom se je srečeval in v katerih konfliktnih situacijah je bil.
Terapevtova vprašanja so kratka in jedrnata. Pacientu pušča dovolj časa za natančno
in poglobljeno opisovanje in mu navadno ne sega v besedo.'
Pri določanju diagnoze so za terapevta enako pomembni somatski bolezenski
simptomi kot pacientovo emocionalno in socialno življenje.
Pogovoru sledijo praktične diagnostične tehnike, med katerimi je najobičajnejša
ptdsada ali maka beni'si '": terapevt položi palec na pacientovo zapestje aH na predel
njegove podlahti - na žilo, »ki prihaja neposredno iz srca«, in »bere bolnikovo kri«. Z
»branjem« ugotavlja, aH je kri »vroča in hitra« aH pa »hladna in počasna«. Ugotavlja tudi,
aH se kri po žuah pretaka enakomerno aH pa bliskovito »skače« (kar pomeni, da »gre
navzdol s težavo, navzgor pa poskakuje«). Prepočasna in prehladna kri je znak hladnih
bolezni (npr. /7/773'fee aH susto de agua); kri, ki se pretaka »leno«, povzroča otekanje
telesa. Prehitra in prevroča kri je znamenje vročih bolezni {npr. jukt/jkna'tse ali susto de
/uegd); »kri, ki vre« povzroča sušenje telesa.
Ko terapevt »prebere« kri, da prvo diagnozo in oznani pacientu, kakšno bo nadaljnje
zdravljenje: koliko dni bo trajalo, kdaj se bo začelo in katere pripomočke naj pacient
pripravi. Navadno terapevt prinese zelišča in speciaHie pripomočke, pacient pa si mora
sam priskrbeti sredstva rituakiega zdravljenja: sveče, kadilo, jajca, kokoš ipd.
S tem diagnostika še ni zaključena. Sanje so pri Sokejih pomembna dopoküHia
metoda empiričnim diagnostičnim tehnikam." Terapevt v svojih sanjah vidi sociaHio
življenje pacienta in na podlagi tega dopoHH diagnozo oz. uspe razvozlati dvome glede
bolezenskih vzrokov. VeHkokrat mu sanje oznaiHjo, katere terapevtske tehnike naj v
konkretnem primeru uporablja.
9 Pogovor o padentovem emocionalnem in sodalnem življenju uporabljajo kot diagnostično metodo
tudi spedalisti drugih etničnih skupin Mezoamerike. Jacques Galinier (1987: 457) primerja tehniki pogovora
sodobnega psihoanalitika in tradicionalnega zdravnika Otomijev. Razlika naj bi bila v tem, da psihoanalitik
pogovor z analizantom vseskozi vodi in usmerja, medtem ko indijanski zdravnik dopušča padentu, da se izraža
z največjo možno svobodo prostega govora.
10 »Pulsada« je kot najosnovnejša diagnostična tehnika razširjena po vsem mezoameriškem prostoru.
Več o tem glej: Villa Rojas, 1985:543; Guiteras, 1961:127; Holland, 1989:148; Vogt, 1970:138; Galinier, 1987:457;
Lopez Austin, 1984:439; Quezada, 1989:81-82; Tedlock, 1982:133-140; itd.
11 Med Zapoteki iz Oaxace in nekaterimi nahuajskimi skupinami iz Pueble je ekstaza s halucinogenimi
mediji, ki jo prakticira bodisi terapevt sam ali skupaj s padentom, ekvivalentna diagnostična metoda sanjam.
118
Zdravje in bolezen pri Sokejih (Zoque) v Chiapasu
Kuurativa
Kurativna dejavnost se navadno začne ob četrtkih ali petkih, kar kaže na vpliv
krščanske religije (Kristusovo trpljenje). Sokeji pravijo, da so tudi čarovniki takrat na
delu, zato se jih ne sme omenjati z besedo. Četrtki imajo pri Sokejih hladno konotacijo,
petki vročo. Temu primeren je začetek terapije glede na tip bolezni. Učinkovitost
zdravljenja je odvisna tudi od luiurah men: najbolj učinkovita so zdravljenja ob polni
limi, najmanj ob mladi. V primeru susta so najboljše terapije tiste, ki jih izvajajo opoldne
(kakor je najbolj nevarna ura polnoči). Kurativna dejavnost poteka večinoma doma,
nekatere bolezni pa zahtevajo določena mesta zdravljenja - na primer - kjer je pacient
izgubil »kojamm (ob vodi, jami, v hribu itd.). Lažje oblike bolezni zdravijo 3 dni (zjutraj,
opoldne in zvečer), težje bolezni nadnaravnega izvora pa 9 dni, prav tako trikrat na dan.
Terapevt v svoji torbi prinese zelišča, esence, vodice, alkohol in nekatere tehnične
pripomočke, kot sta britev, votla buča za t.i. ventosas terapije ipd. Zelišča si pripravi
navsezgodaj zjutraj. Veliko zdravilnih rastlin ima vsak cuyhayâna vrtu, nekatera pa gre
nabirat v gozd ali v hribe.
Pacient pri terapiji lahko leži, sedi aH pa kleči. Priče sedijo okoH in so deležne
določeruh terapevtskih izvajanj.
Specialistične terapije so kompleksne, vključujejo tako empirično-naravno
zdravljenje somatskih simptomov kot psihoterapijo na bazi pogovora in vključevanja
sorodstvene pomoči ter rituakio zdravljenje.
Empirično-naravni del zdravljenja obsega: aplikacijo medikamentov, v prvi vrsti
zeHšč, ki jih v nujnih primerih komplementirajo tudi s kemičnimi zdraviH oz. t.i. patentnimi
sredstvi. Gre torej za določeno mešanje tradicionalnih in sodobnih zahodnih elementov
medicinske prakse, vendar prisegajo sokojevski specialisti bolj na zelišča kot na sintetična
medikamentna sredstva. ZeHšča apHdrajo v obHki čajev (prevreUcov in zavreUcov), obHžev,
masaž oz. kopeH, banidasitd. Poleg medikamentov spada v empirično zdravüsko prakso
sokojevskih specialistov tudi predpisovanje diet, počitka, določenega ravnanja (npr.
oblačenja itd.), zasledovanje in opazovanje somatskih sprememb pacienta: videz, kri,
otip telesa, opazovanje ekskrementov (slina, blato, urin).
Ob hujših boleznih ima empirično-naravno zdravljenje sekimdami značaj. Njegova
nezadostnost je v tem, da zdravi le bobiikove simptome, ne pa tudi vzrokov. Vzroke
bolezni, ki so na duhovnem in sociabiem nivoju, ozdravi edino rituabii del terapije, ki je
vezan neposredno na psihoterapijo. Zato so Sokeji prepričani, da zdravniki sodobne
medicinske prakse ne zdravijo dobro, ker »popravljajo le telo, meso, duše pa ne«.
Psihoterapevtski del zdravljenja v ožjem smislu je pogovor terapevta in pacienta,
terapevta in prič, pacienta in sorodnikov in na koncu terapevta, pacienta in prič
(sorodnikov).
Kot psihoterapijo pa lahko označim tudi ves magično-ritualni del zdravljenja, ki
vključuje: moHtev, obred s svečami, kadili, alkoholom in pričami. Posebne empirične
tehiüke, kot so t.i. barrida, soplada, limpias, itd., spadajo na mejno področje empirično-
naraviHh in pa obredno-magičnih zdravljenj.
Posebne empirično-rituahie terapevtske tehnike. Naksungba aH barrida (od barrer
= pometati), poznana drugje po Mehiki tudi kot rameada (od ramas - veje), je posebna
tehnika gladenja in bičanja celotnega telesa z vejami zdravilnih rastHn, zlasti z bezgovim
119
Mojca Terčelj
120
zelenjem in baziliko (lahko tudi z rožmarinom) - začenši od temena navzdol. V primeru
manjšega susta ali na'tse]o lahko izvede hišni terapevt, v primeru večjega pa jo izvaja
specialist - na tistem mestu, kjer se je duša izgubila; spremljajo jo tudi obrediio-magični
elementi: molitev, klicanje duše itd. Še posebej se je treba posvetiti vsem telesnim
vdolbinam, ki predstavljajo »animične« točke (to so predeli telesa, kjer so duševne enote
še posebej skoncentrirane). V teh točkah kojama najlažje zapusti telo (senca, teme, očesne
vdolbine, vdolbini na vratu, podpazduha, popek, meniskusni in zapestni vdolbini, ahüova
peta, podplatni lok). Te predele specialist dlje časa vtira z zelerümi listi. Pri »vročem«
sus/uuporablja »hladne« rastline (bazilika, bezeg), pri »hladnem« pa »vroče« (rožmarin).
Naksungbo ali barrido uporabljajo specialisti tudi pri t.i. limpias ah čiščenjih
organizma vseh zlih elementov in nevarnosti ter pri določenih primerih t.i. airetopado,
bolezni, pri kateri v telo vstopijo mal aires-z"^ duhovi.
Soplada je »vdihavanje« izgubljene energije, vitalnosti, spiritualnosti oz. duše z
razprševanjem alkohola iz ust terapevta na pacientovo telo. V primeru nenadnega
preplaha, šoka aU »sramu« (npr. če se neka oseba osramoti v množici prisotnih - s tem, ko
po nerodnosti pade ali kaj podobnega) lahko soplado izvrši domači terapevt ali katerakoli
oseba, ki je v bližiiu: vzame alkoholno pijačo, jo da v usta in jo nato dahne v prizadetega,
da se alkohol razprši po določenih mestih. Najpomembnejše točke so: teme, senca in
glava v celoti, podpazduha, prsi in zatilje oz. zgornji del hrbta.
V primeru težjih bolezni {aire, susto) izvede 50/>/a Jospecialist, pri čemer zagovarja,
moli ali kliče dušo; tej vrsti dopolnjene soplade pravijo ensalmada ali ensalmada de
espiritu.
Terapijo z jajcem -poca alipasar elbuevo-uporabijo spedalisti v primeru čistilnih
kur in bolezni aire, ki jo je prizadejal »zh pogled« in »vroč pogled« (tudi ojiadura
imenovane). V kolikor terapevt domneva, da je padent žrtev »pogleda«, mu telo zmasira
z jajcem domače kokoši: začne pri glavi in konča pri podplatih, pri čemer se prav posebno
posveti omenjenim animičnim točkam. Jajce nato pusti stati na tistem delu telesa, ki je
najbolj prizadet oz. boleč, da vsrkava bolezen. Čez približno pol ure razbije jajce v kozarcu
vode in vidi stanje bolezni. Njegova diagnoza je pravilna, kolikor se v rumenjaku pokažeta
očesi (dve »kroglid«) sovražne osebe. V jajcu pa terapevt opaža tudi ostale spremembe
organizma: če je v kozarcu veUko zračnih mehurčkov, to pomerü aire topadod in zaprte
pline. Po določenih Usah v nmienjaku ugotovi tudi prizadetost posameznih organov.
Pri otrocih dodajo jajcu 3 gorčična in 3 poprova semena, vse skupaj zavijejo v krpo
in masirajo. Jajce nato enako razbijejo v kozarcu vode in berejo bolezenske znake, semena
pa zažgejo; če močno cvrčijo, je otrok zagotovo žrtev »pogleda« in ima ate.
Vodne kopeli {baüos) in oljne kopeli oz. masaže sem nadrobneje opisala že pri
domačem zdravljenju. Kolikor jih izvajajo specialisti (največ porodiučarke), jih vedno
dopolnijo z zagovori in molitvami.
Ventosa je posebna tehnika izsesavanja bolezni, ki temelji na prindpu vakuimia.
Terapevt uporablja votel predmet z odprtino na eni strani (to je lahko tsima ali bučka,
trda lupina sadeža aU kozarec) in ogenj, s katerim ustvari podtlak, ki mu omogoči sesanje.
Na terenu sem zasledila dva načina iste tehnike: eden s kozarcem in svečo, drugi z bučko,
alkoholom in vžigaHco. Pri prvem terapevt postavlja na prizadeta mesta kovanec s
prižgano svečo, čez katerega povezne kozarec; pri drugem terapevt ustvari vakuimi v
bučki, še preden jo prisesa na telo - s tem da njeno notranjost namaže z alkoholom in
vžge z vžigalico, nato pa prisesa na prizadeto mesto. V tem primeru prizadeto mesto
Zdravje in bolezen pri Sokejih (Zoque) v Chiapasu
prereže z britvijo, da začne krvaveti. Bučka sesa bolezen iz krvi približno deset minut.
Ko jo odstrani, vzame kos papirja in ga pomaže po rani. Iz krvnega madeža na papirju
bere vzroke in značaj bolezni. Ventosas uporabljajo pri zdravljenjih aira, zaprtih plinov
in »zlomov« organizma, ki jih povzroči »vroč pogled« ali t.i. »secretos« (»skrivnosti« =
uročenost, začaranost).
V različnih terapijah kombinirajo terapevti različne empirične tehrüke, ki pa jih
obvezno dopolnijo z ritualnimi elementi zdravljenja.
Magično-ritualne terapevtske metode. Tehnike zdravljenja, ki so izključno magično-
reUgioznega značaja, so: molitev, klicanje duše, prižiganje sveč, kadil in dišav, ki jih terapevt
poveže v poseben terapevtski ritual, kateremu prisostvujejo pacient, terapevt in sorodiiiki
- priče. Te tehnike imenuje cuyhayäiz Copoye tudi »velike operacije«, ker jih uporablja
v težjih primerih zdravljenja. Ti obredi so vezani navadno na omenjene empirične tehnike;
bolj ko je bolezen zapletena in neozdravljiva, večji je poudarek na ritualnih elementih.
Pri ritualu zdravljenja igra pomembno vlogo simbolika vseh njegovih delov, ura, dan in
mesto izvajanja.
Molitev. Obvezen uvod v vsako terapevtsko dejavnost je molitev.
Preden terapevt »posluša« kri, naredi s palcem tri križe vzdolž pacientove podlahti.
Pri tem govori: »En el nombre del Padre, Hijo y Espiritu Santo« (V imenu Očeta, Sina in
Svetega duha).
Med terapijo moli cun hayâ iz Pantepeca biblične psahne. Sokeji iz Pantepeca le
redko molijo v jeziku, uporabljajo biblično Uturgijo, ki je velikokrat prikrojena glede na
vrsto bolezni oz. bolnika.
Terapevti iz Tapalape še molijo v sokejevskem jeziku, zlasti ko gre za primere težjih
bolezni. Laureano Reyes (1988: 347) je pri svojem terenskem delu v Tapalapi zasledil
naslednjo staro sokejevsko moKtev, ki jo je terapevt uporabil ob zdravljenju hujše oblike
na'tse']a{sustä); molitev je bila namenjena nadnaravnim bitjem.
Y/'kitnomid/ diosesiime
Aqui hago présente a un hijo de Dios
(tu predstavljam enega od božjih sinov,)
y/'kit midu nakxchimg i,
aqui lo presento curar,
(tu ga bom zdravil)
tum/kj/y/ une
es tan solo un rotono de flor,
(on je cvetni poganjek)
tum/k angelito;
es tan solo un angelito;
(on je angelček;)
uka y/'ld na'tsu,
si acaso aqui se espanto,
(če se je slučajno tu prestrašil,)
uka y/'ki pajktsoyu,
si acaso quedo aqui parte de si.
121
Mojca Terčelj
(Če je slučajno tu pustil del sebe,)
midu jischu'ung i;
lo vengo a levantar, a reintegrar;
(ga prihajam popravit, obnovit;)
bejttsungi
vengo a levantar el polvo, a barrer
(prihajam vzdignit prah, »pomest«)
watsiayda tsojkujesuaisto 'is
para que Jesucristo me ayude.
(Naj mi pomaga Jezus Kristus.)
Y/kit makabujtsu 'ung i kyojama
Aqui vengo a soplar su sombra, su alma:
(Sem prihajam vdihnit njegovo senco, njegovo dušo)
p/k/ mgojama, p/k/ m'o'de
Icuerpo, toma tu ahna! Irecibe mis suplicas!
(telo, vzemi si svojo dušo, sprejmi moje prošnje!)
kojama, p/ m'sis
!Alma, toma tu cuerpo!
(Duša, vzemi si svoje telo!)
Izgubljeno dušo kličejo nekateri specialisti tudi takole:
»Ven, ven, no te quedes, ven, ven, regresa otra vez!«
(Pridi, pridi, ne ostajaj, pridi, pridi, vrni se spet!)
Obred. Poleg molitve spada k obredu zdravljenja še prižiganje sveč, kadila, uporaba
alkohola in dišav.
Sokeji uporabljajo pri zdravljenju le bele sveče, visoke približno 40 cm in debele
dva prsta (precej bolj je razvito obredno zdravljenje s svečami med gorskimi Maji; TzotziR
uporabljajo pri zdravljenju barvne sveče; modro, zeleno, nuneno, rdečo in črno, ki so
obenem barvne konotacije strani neba, bogov in naravnih kozmičnih sil). Navadno
prižgejo Sokeji eno svečo ah tri, lahko tudi štiri. Terapevt jih postavi v vodoravno vrsto
na tla pred seboj in pacientom (priče stojijo za njima). Na eno stran sveč postavi stekle-
nico alkohola, na drugo kadilo. Med to in med navzoče položi še šop bazilike aH drugih
rastHn, s katerimi bo izvedel barrido. Za kadilo terapevtskega značaja uporabljajo copal,
drevesno smolo, ki ji dodajo cimet in nekaj drugih dišav. Kadilo je namenjeno privabljanju
duše in čiščenju prostora, pacienta in prič.
Tako kadilo kot dišave (navadno igHce bora aH ocota), alkohol in sveče imajo to
lastnost, da jih zaradi izhlapevanja duše zaznajo. Alkohol uporabi terapevt za ensalmada,
prav tako pa ga morajo prisotiH zaužiti: najprej terapevt, nato pacient in za tem vse priče.
Če terapija z obredom in z naštetimi specialnimi tehnikami ne zaleže, terapevt
uporabi kokošjo terapijo. Kokoš ima v tem primeru podobno funkcijo kot jajce - sprejema
bolezen, medtem ko jo terapevt polaga ob bolnikovo telo. Med Sokeji lü v navadi, da bi
obredno kokoš na koncu pojedH (med gorskimi Maji morajo boHiik in priče doma kokoš
zaklali, skuhati in pojesti). V prhneru, ko bi to storiH Sokeji, bi se bolezen, ki jo žival
prevzame nase, zopet prenesla na bolnika.
122
123
Zdravje in bolezen pri Sokejih (Zogue) v Chiapasu
BESEDA O AVTORICI
Mojca Terčelj, mag., etnologinja in
filozofinja, je nova raziskovalka na Oddelku za
etnologijo in kulturno antropologijo Univerze
v Ljubljani. Po nekaj letih sodelovanja v
raziskovalnih projektih slovenske etnologije se
je usmerila v preučevanje neevropskih kultur.
Od leta 1983 je aktivna članica Ameri-
kanistične sekcije pri Slovenskem orien-
talističnem društvu, sodeluje s Slovenskim
etnografskim muzejem. Oddelkom za neevrop-
ske kulture v Goričanah, Institutom de Investi-
gaciones Antropologicas de la Universidad
Nacional Autonoma de Mexico, Centrom de
Estudios Universitarios de la Universidad
Nacional Autönoma de Chiapas v San Chris-
töbalu de las Casas (Chiapas, Mehika) in
Institutom de Cultura Chiapaneca v Tuxtli
Gutiérrezu (Chiapas, Mehika).
V letih 1990,1991 in 1993 je v presledkih
živela v vasicah Pantepec in Copoya, kjer je med
Indijanci Zoques preučevala kozmologijo,
medicino in obredja rodovitnosti. '
ABOUT THE AUTHOR
Mojca Terčelj, M.A. in ethnology and
philosophy is a new researcher at the Depart-
ment of Ethnology and Cultural Anthropology
of Ljubljana University. After being engaged in
research projects on Slovene ethnology for
several years, she now focuses on non-European
cultures.
Since 1983 she is an active member of the
American Studies Section of the Slovene
Orientalist Society, collaborates with the i
Slovene Ethnographic Museum's Department ;
for non-European cultures in Goričane, with j
Instituto de Investigadones Antropologicas de I
la Universidad Nacional Autönoma de Mexico,
Centro de Estudios Universitarios de la
Urüversidad Nacional Autönoma de Chiapas j
in San Christöbal de las Casas (Chiapas, \
Mexico) and Ii\stituto de Cultura Chiapaneca \
in Tuxtla Gutierrez (Chiapas, Mexico). {
In 1990, 1991 and 1993 she lived at j
intervals in the villages Pantepec and Copoya j
where she studied the cosmology, medicine and \
fertility rites of the Zoque Indians. i
SUMMARY
HEALTH AND ILLNESS V^ITH THE ZOQUES OF CHIAPAS
The Zoques' concept of health and illness is closely related to their general
hiterpretation of the world and man in it. The whole universe is arranged according to a
dualistic-polar principle which maiüfests itself on all levels of reality: in the natiural,
supernatural and social world.
The Zoques explain nature with opposites, the basic ones being: man-woman,
strong-weak, hot-cold, right-left, up-down etc. "Hot" and "cold" are not mere
thermodynamic categories, they represent one of the most fimdamental and general
classifying systems - the Zoque hermeneutic structure "par excellence". This is the basic
cognitive model followed by a whole spectre of applicative implementations - from
medical practices, cooking and dressing to rules of behaviour and socio-legal norms.
Man is a microcosm, the jtmcture of all opposite axes, natural as well as social and
spiritual ones. In the Zoque language "Komrmiub/ p/1" or the human body means man
integrally, totally. Man's total is composed of his visible body and thirteen invisible mental
imits.
Health and illness are complex states of an organism. The individual achieves a
healthy, normal state when he lives in physical, mental and social balance; when he is
psychophysical attuned to nature, the supernatural world and the society he belongs to.
Mojca Terčelj
A pathological state, on the contrary, occurs when one of this structure's components
collapses. Whatever the cause or reason of the illness may be, it results in a complex
pathological state. The mental and physical components are affected and corresponding
preventive as well as therapeutic action is taken. Treatment is always directed towards
restoring the balance of the physical and mental state.
The Zoques divide illnesses into "small" or unharmful ones and "big" or dangerous
ones. "Small" illnesses usually have natural causes and can be treated with domestic or
family therapies. They include the following appHcations: the use of medicinal herbs,
often complemented with purchased preparation, special diets, rest etc. Family therapy
also includes special psychical care devoted to the patient by the whole family.
Though "big" or dangerous illnesses occur with known somatic symptoms
(diarrhoea, temperature etc.), they are nevertheless of supernatural or social-magical origin
and therefore harder to fight. Such illnesses are accompanied by pathological emotional
changes: depression, anxiety, nightmares, sleeplessness, anorexia and the like because
what is at stake here is the loss or potential loss of a person's soul (i.e. one of the mental
imits).
There are many causes for a soul to become lost: violation of social, moral or reKgious
norms, an assault by supernatural beings, magicians or hostue co-villagers etc. Susto,
aires, caida, "lost soul", "a hot look", "the evil eye", envy, carga, alfareda and other
dangerous illnesses are of a complex nature and require exterisive and complex therapies
which include empirical-medical as well as magical-ritual elements. The illness'
complexity and its treatment involve the psychosomatic, spiritual and social levels.
Treatment is conducted by a specialist who engages the patient's family and relatives.
Nowadays, the Zoques can choose between various specialists who practice
traditional Zoque medicine or modem, scientific medicine or alternative therapies
which are not related to either. The Zoques turn to their traditional doctors (medicine
men) when the illness is natiiral, supernatural or socio-magical; they will see a magician
when vengeance, envy or amorous affairs are concerned; and a spiritist will be consulted
about mental iUnesses, states of possession and unknown illnesses. Practitioners of Western
medicine are seen only in the case of a natural illness the Zoques do not know how to
cure. In general, they do not trust Western medicine; in their opiiüon the doctors in clinics
treat only the effects not the causes of illnesses.
The traditional Zoque doctors have developed a special diagnostic and curative
teclmique, described in detail in the article. The diagnostics consists of examiiiing the
patient's somatic, psychic and social pathology and of special techniques of "blood reading"
and "dream reading". Indeed, dreams occupy a special place in the diagnostic and curative
process. The specialist will search for the lost soul in his dreams, establish the cause of
the illness and the proper cure as well.
Besides empirical healing teclmiques {barridas, sopladas, massage, baths, ventosas)
ritual technique are of great importance: special prayers, pleading, calling of the soul,
Ughting candles, the use of incense and aromatic substances. The therapist thus com-
bines empirical methods and ritual-magical ones in one single therapy.
The patient's relatives have to take part in the therapy as witnesses since no results
can be obtained without them. With the Zoques illness is not just a matter of the individual
person and his closest relatives, but of the entire commimity he is rooted in. He can be
cured of his illness orüy with the help of the entire commimity.
124
Zdravje in bolezen pri Sokejih (Zoque) v Chiapasu
RESUME
LA SANTÉ ET LES MALADIES CHEZ LES ZOQUES A CHIAPAS
Chez les Zoques le concept santé-maladie est étroitement lié a l'expKcation générale
du monde et de l'homme dans ce monde. L'xmivers entier est réglé d'apres le principe
duaüste-polaire qui se manifeste sur tous les niveaux de la réalité: dans le monde naturel,
surnaturel et social.
Les Zoques expliquent la nature par les oppositions et les plus fondamentales parmi
elles sont les oppositions suivantes: masculin-féminin, puissant-faible, chaud-froid, droit-
gauche, haut-bas, etc. "Chaud-froid" ne sont pas seulement deux catégories
thermodynamiques, ils représentent, en plus, un des plus fondamentaux et plus géné-
raux systemes de la classification, la structure herméneutique des Zoques par excellence,
le modele cognitif fondamental, suivi par tout im spectre des réalisations applicatives -
depuis la pratique médicale, culinaire ou vestimentaire jusqu'aux regles de conduite et
jusqu'aux normes socio-juridiques.
L'homme est un microcosme, un croisement de tous les axes antagonistes, natru^ls
ainsi que socials et sphituels. "Komimiub/ p/t" ou le corps humain signifie, dans la
langue des Zoques, l'homme dans son intégrité, sa totalité. Cette totaUté est composée
du corps visible et des treizes unités spritueUes invisibles.
La santé et la maladie sont deux états complexes de l'organisme. L'individu atteint
l'état sain et normal au moment ou il vit dans son équilibre corporel, sprituel et social; au
moment ou il est en accord psyco-physique avec la nature, avec le monde sumatiu^el et
avec la société, a laquelle il appartient. L'état pathologique se manifeste, par contre, au
moment ou ime composante de cette structure s'effondre. La cause et le motif de la maladie
mis a part, il se manifeste ime pathologie complexe, ime affectation du tiavail spirituel et
corporel, ce qui exige ime activité préventive et thérapeutique. Tout traitement cherche a
équilibrer l'état psychique et physique.
Les Zoques divisent les maladies entre les "petites" ou non dangereuses et les
"grandes" ou dangereuses. Les "petites" maladies ont, d'habitude, des causes naturelles
et elles peuvent etre guéries par une thérapie indigene ou familiale qui englobe les
appHcatioris suivantes: l'usage des herbes médicinales, complétées par des produits
chimiques achetés, les dietes spéciales, le repos, etc. Les thérapies famihales comprennent
aussi des soins psychiques spéciaux que le malade reçoit de la part de la famille entiere.
Quoique les "grandes" ou les dangeureuses maladies se manifestent par des
symptômes somatiques (la diaré, la température, etc.), leur origine est surnaturelle ou
socio-magique et c'est justement pour cela qu'elles sont plus difficilement maîtrisables.
Les maladies de ce geru-e sont accompagnées des changements émotionnels patho-
logiques: la dépression, la peur, le cauchemar, l'insomnie, l'anorexie, etc., puisqu'il s'agit
d'ime potentielle perte de l'âme (ou de l'une des composantes de l'âme).
Les causes de la perte de l'âme sont multiples: la transgression des normes socia-
les, morales ou rehgieuses, l'agression des etres surnaturels, des sorciers ou des coviUageois
hostiles, etc. Susto, aires, caida, "la perte de l'âme", "le regard chaud", "le regard maHcieux",
"la jalousie", carga, alfareda et autres maladies dangeureuses ont une origine complexe
et demandent des thérapies plus longues et complexes qui englobent aussi bien des
125
Mojca Terčelj
élémer\ts empirico-médicals que des éléments magico-rituels. La complexité des maladies
et de leurs traitements thérapeutiques se manifeste au niveau psycho-somatique, spirituel
et social. Le traitement est guidé par un spécialiste et c'est la famille avec toute la parentele
qui y participe.
Aujourd'hui, les Zbques peuvent choisir parmi les différents spécialistes qui exercent
aussi bien la pratique médicale traditiormelle des Zoques que la medicine scientifique
contemporaine ou les thérapies alternatives qui ne résultent ni de l'ime ni de l'autre. Ils
font appel aux médecins traditiormels ("medicin men") dans le cas de toute grave maladie
naturelle, surnaturelle ou socio-magique, us cherchent la protection du sorcier quand il
s'agit de la vengance, de la jalousie ou des difficultés d'amour, ils choisisent le spiritiste
pour les maladies mentales ou obsessioneUes et les maladies incormues, et ils n'ont re-
cours aux médecins de la médecine occidentale que dans le cas de ces maladies naturelles
qu'ils ne savent pas guérir eux memes. En général, ils n'ont pas confiance en eux; ils
estiment que les médecins dans les cliniques ne traitent que les effets et non pas les causes
de la maladie.
Les médecins tiaditionnels des Zoques ont développé des techniques diagnostiques
et curatives spéciales que cet article décrit en détail. Le diagnostic englobe donc aussi
bien l'étude de la pathologie somatique, psychique et sociale du patient que les techiü-
ques spéciales de la "lecture du sang" et la " lecture des reves". Ce sont justemment les
reves qui ont vme place spéciale dans le diagnostic et dans les méthodes curatives. A
l'aide de ses reves le spécialiste trouve l'âme perdue, il en déduit la cause de la maladie
ainsi que la méthode de traitement.
A part les techniques empiriques de tiaitement (barridas, sopladas, les massages,
les bains, ventosas ), ce sont surtout les techniques rituelles qui ont xme grande impor-
tance: les prieres spéciales, les incantations, l'invocation de l'âme, l'allxmiage des bougies,
l'usage de l'encens et des senteurs. Le tiiérapeute peut donc, dans une seule tiiérapie,
combiner des méthodes empiriques avec des méthodes rituelo-magiques.
Les parents du malade doivent participer a la thérapie en tant que "témoins", sans
lesquels on ne peut pas aboutir aux résultats cherchés. Chez les Zoques, la maladie n'est
pas seulement l'affaire de l'individu et de sa famille, restreinte, elle est aussi l'affaire de la
commimauté, plus large, c'est la qu'elle prend ses racines et ce n'est qu'a l'aide de cette
communauté qu'elle peut etre guérie.
126