KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO DOSLEJ NEZNANI KNJIGOTRŠKI PROSPEKT O IZIDU VODNIKOVIH PESMI ZA POKUSINO BRANKO REISP Knjigotrški prospekti, naznanila o novo izdanih knjigah in poskusni listi niso nova iznajdba založnikov in založb. Že v času in- kunabul — prvih tiskanih knjig — v drugi polovici 15. stoletja so tiskarji in knjigotržci uporabljali taka tiskana obvestila, da so interesente opozorili in pridobili za nakup knjige. Običajno so bili to enolistni tiski, ki niso važni le za zgodovino tiskarstva, tem- več tudi za kulturno in literarno zgodovino. Ti prospekti so večkrat prinašali poleg na- slova knjige še podatke o vsebini ali kratke izvlečke in odlomke iz teksta, ocene in mne- nja o delu in tudi podatke in opombe o piscu; navajali so tudi ceno, kvaliteto papirja in način vezave. Večkrat so bili tiskani z ena- kimi črkami in v enakem formatu kot na- povedano delo, da bi kupcu čim jasneje pred- stavili izgled knjige. Temu cilju so še bolje ustrezali poskusni listi, ki so bili nekaki ti- skani vzorci nastajajočega dela. Knjigotrške prospekte so razširjali na razne načine, po- gosto tudi tako, da so jih prilagali raznim časopisom in knjigam. Nemške knjigotrške razglase je prvi tiskal augsburški mojster Anton Sorg. Deloval je cd leta 1475 do 1493. Slovenci pa smo dobili to vrsto tiskov seveda šele z nastankom pro- testantske književnosti v domačem jeziku. To so bili predvsem poskusni listi; glagolskih in cirilskih so natisnili nekaj že v biblijskem zavodu v Urachu leta 1560 in 1561, slovenski poskusni list za Dalmatinovo biblijo pa je natisnil Janez Mandelc leta 1580. , V dobi protireformacije in baroka od leta 1600 do 1764 ^i bilo nobenega knjigotrškega razglasa v slovenščini.' Morda je bilo kaj po- dobnega tiskanega v drugi polovici 18. stolet- ja, ko se z nastopom in delom razisvetljenoev množe slovenske izdaje. O nekaterih izdajah slovenskih knjig so bili bralci obveščeni tudi po oglasih v sodobnem periodičnem tisku (npr. v Wöchentliches Kundschaftsblatt des Her- zogthum Krain, Lublanskih novicah od vsih krajov celiga svejta, Laibacher Wochenblatt. Zum Nutzen und Vergnügen). Po svoji vsebini in obliki tipičen ter zaradi podatkov, ki jih vsebuje, za literarnega zgo- dovinarja dragocen, je knjigotrški prospekt o izidu Vodnikovih Pesmi za pokušino. Pro- spekt vsebuje poleg naslova tudi sodobno mnenje o pesniški zbirki, kot vzorec tiska pa kitico iz Pesmi na moje rojake (Dramilo) in še podatke o slikovni prilogi, papirju, ve- zavi in ceni. Tudi format prospekta (16,5 cm X 10,5 cm) je približno enak formatu napo- vedane knjižice. Doslej ta samostojno tiskani knjižni pro- spekt v bibliografiji ni bil evidentiran. Ne navaja ga niti Franc Simonič v Slovenski bibliografij 1,2 niti Avgust Pirjevec v Done- skih k slovenski bibliografij 1,» v katerih je evidentiral številne nove enote zlasti drob- nega tiska. Zato je seveda prospekt ostal ne- znan tudi literarnim zgodovinarjem, čeprav bi ga ti s pridom uporabili, saj prinaša med drugimi tudi dva nova, drugje neobjavljena, zanimiva podatka. Ta enolistni tisk, ki pa je tiskan na obeh straneh — nemškemu tekstu sledi nekoliko spremenjeni in krajši slovenski tekst — hra- ni pod signaturo 5591 Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. Ker izvod ni le unikat, temveč tudi knjižni oglas naše prve res po- membne samostojne pesniške zbirke in eden redkih starejših slovenskih knjižnih oglasov sploh, ga navajam v celoti: ANKÜNDIGUNG. Eine Sammlung von Gedichten in der Sprache der südlichen Slaven Oesterreichs unter dem Titel: Pefme sa pokülhino hat die Presse verlassen. — Sie sind die Erst- lingsfrüchte unserer lyrischen Muse. Die Hauptsorge des Verfassers ging dahin, den wahren Volkston zu treffen, und ihn stets der Natur getreu auszudrücken, denn nur darin bestehet der wesentliche Werth solcher Gedichte, die unmittelbar für das Volk be- rechnet sind. Sie zeigten sich bisher einzeln in kleinen Zeitschriften um zu versuchen, ob unsere Landesleute Geschmack an ihnen finden, und verfehlten keinesweges ihren Zweck. Sie werden nun hiermit dem Publi- cum übergeben. Zur Probe eine Strophe: Leniga zhaka Stergan rokäl, Palza beraihka, Prasni bokäl. Um dem Ganzen ein gefälligeres Ansehen zu geben, ist das Werkchen nicht allein mit 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA eben denselben Lettern abgedruckt, welche man aus der obigen Probe ersiehet, sondern auch mit einem schönen Titelkupfer, das die Ansicht der Berge Triglaw und Werschatz, den Ursprung der Save, und den Bocheiner- see darstellt, verzieret worden. Es ist auf schönem Schreibpapier, wozu das gegenwärtige als Muster gegeben wird, mit dem Kupfer, und einem gefärbtem Umschlage broschirt zu haben bey Johann Retzer Buch- drucker allhier um 30 kr. Auf feinem holländischen Postpapier um 36 kr. Laibach den 10. Februar 1806. OSNANILO. Slovenzi! te dni lo bile natifnene pefme sa poküfhino. Vezh let Ite eno po drugi brali v 'kalendrih, pratikah inu novizah. One lo vam bile vlezh, nekitirim Ite visho naredili, inu Ite nje radi peli. Ker lo bile prej vam sa pokuihino po lamim dane, naj tudi vkup sbrane to ime ohränio. Spredi je podoba gore Triglava inu Ver- Ihäza, svirka Savize, inu Boginikiga jesera; papir je lep; inu bukvize svesane s 'podobo fo na prodaj v 'Lublani per Janesu Rezerju pod tranzho sa 30 Krajzerjov. Na hollendarikim papiru sa 36 kr. V 'Lublani 10 d. Svizhana. Prevod nemškega teksta: Naznanilo. Zbirka pesmi v jeziku južnih Slovanov Avstrije z naslovom: Pesme za pokušino je zapustila tiskarno. — Te pesmi so prvi sadovi naše lirske muze. Glavna skrb avtorja je bila, da zadene pravi ljudski ton in da ga izrazi čim bolj naravno, ker le v tem je bistvena vred- nost takih pesmi, ki so neposredno namenjene ljudstvu. Objavljene so bile doslej posamič v malih časopisih za poskušnjo, ali bodo uga- jale našim rojakom, pa nikakor niso zgrešile svojega namena. Tako so sedaj predane jav- nosti. Za primer kitica: ... Da bi celota do- bila prijeten izgled, je delce ne samo natis- njeno z istimi črkami kot zgornji vzorec, temveč tudi okrašeno z naslovnim bakro- rezom, ki prikazuje pogled na Triglav in Vršac, izvir Save in Bohinjsko jezero. Dobi se natisnjeno na lepem pisnem pa- pirju, ta je dan kot vzorec, z bakrorezom u barvanem ovitku broširano, pri Janezu Re- cerju, tukajšnjem tiskarju, za 30 kr. Na finem holandskem poštnem papirju za 36 kr. Ljubljana, 10. februarja 1806. Poglejmo po vrsti podatke, ki jih vsebuje prospekt: 1. Lahko ugotovimo precej točen datum izida Pesmi za pokušino. Nemški tekst nam- reč navaja: »Eine Sammlung von Gedichten ... hat die Presse verlassen-!^, slovenski pa_ »Slovenci! te dni so bile natisnene pesme za pokušino«. Ker je prospekt datiran z 10. fe- bruarjem 1806, lahko z gotovostjo rečemo, da so bile Pesmi za pokušino dotiskane v prvih dneh februarja 1806 in da so bile vsaj od 10. februarja dalje dostopne javnosti in v prodaji. France Kidrič je v Zgodovini slovenskega slovstva zapisal, da so izšle Vodnikove Pesmi za pokušino okoli septembra 1806.* Kje je Kidrič ta podatek dobil, ni razvidno. Ver- jetno se je zmotil, saj je na drugem mestu v istem delu skoraj točno ugotovil datum izida in to na podlagi korespondence med Valentinom Vodnikom in generalnim vikar- jem v Celovcu Sigismundom Hohenwartom, ker je zadnji v pismu 27. februarja Vodniku že potrdil prejem primerka pesmi. Kidrič je zato sklepal, da so prišle pesmi iz tiskarne »menda okoli srede febr. 1806«.= Sedaj vemo, da so prišle pesmi iz tiskarne v prvih dneh februarja, najkasneje pa do 10. februarja 1806. To je prvi novi, doslej ne- znani podatek, ki je razviden iz nemškega in slovenskega dela tega knjižnega naznanila. Pesmi za pokušino so prišle med ljudi torej prav v dneh, ko je Ljubljano zapuščala fran- coska vojska — zadnje čete so odšle 24. fe- bruarja^ — ki je bila na Kranjskem nekaj mesecev, v zvezi z vojaškimi operacijami v tretji koalicijski vojni. 2. Že v prvem stavku prospekta postanemo pozorni tudi na termin »die Sprache der süd- lichen Slaven Oesterreichs«. Ta termin se uporablja že v tej dobi po Linhartovem vplivu. Spomnimo se samo na njegovo najpomemb- nejše delo: Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der süd- lichen Slaven Oesterreichs (Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, ki je izšlo v dveh zvezkih leta 1788 in 1791 v Ljubljani. Kakor tu, bomo v tem drobnem prospektu še naleteli na dokaze o ozki akcijski in idej- ni povezanosti mož iz Zoisovega kroga. 3. Nadalje beremo, da so Pesmi za poku- šino »die Erstlingsfrüchte unserer lyrischen Muse«. S to formulacijo so torej zamolčane Krajnske pisanice od lepeh umetnosti, pesni- ški almanah, ki je izšel tri leta zapored (1779—1781); pri njem je sodeloval tudi Vod- nik in v njem so bile prvič tiskane slovenske 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO posvetne pesmi. Da so Pisanice v tem pro- spektu zatajene, je bilo vsekakor v skladu z nazori Zoisovega kroga, ki se je nepomir- Ijivo postavil zoper Pohlinovo skupino in zoper Pohlinove jezikovne nazore. 4. V nemškem delu prospekta sledi že nekakšna prva ocena in sodobno mnenje o Vodnikovih pesmih. V stavku: »Dze Haupt- sorge des Verfassers ging dahin, den wahren Volkston zu treffen, und ihn stets der Natur getreu auszudrücken, denn nur darin bestehet der wesentliche Werth solcher Gedichte, die unmittelbar für das Volk berechnet sind«, je V bistvu vsebovana že Zoisova misel iz pisma Vodniku z dne 4. avgusta 1795: »...aber, Alles was aus ihrer Feder kommt, muss im Volksthon, und für das Volk, geschrieben seyn ...« (... toda vse, kar pride izpod vašega peresa, mora biti v ljudskem tonu in za ljud- stvo napisano ...).' Da je bil šesta vi jalec prospekta v ozki zvezi s Zoisom in Vodnikom, ali celo identičen z njima, ali enim od obeh, kaže tudi zaključek Pesmi na moje rojake (Dramilo), ki je bil izbran v prospektu kot vzorec tiska. Ta verz je bil prvič zapisan v Zoisovem pismu Vod- niku dne 25. junija 1794 in je bil Zoisu zlasti všeč.' O njem je Zois menil, da je to »Ein Schluss, der mehr Wehrths hat, als hundert Predigen, in Bezug auf Wirkung — und mehr als hunderttausend Carmina, in Rüksicht des wahren Volkthons und Volkgeschmaks — dergleichen Verse bleiben ewig!« (Zaključek, ki velja po svoji moči več ko sto pridig, po pravem ljudskem tonu in okusu pa več ko stotisoč popevk. Taki verzi so večni.)^ Sodobna kritika pa je o tej pesniški zbirki še večkrat poročala. Morda razen Vodniko- vega dela za slovenski slovar zlepa ni do- živela nobena slovenska sočasna literarna akcija tolikšne pozornosti. Kmalu po izidu Pesmi za pokušino je v I.aibacher Wochenblattu, literarni prilogi h Kleinmayer je vi Laibacher Zeitung, ki jo je urejeval Jurij StadelmSnn, priobčil Ivan An- ton Zupančič, v tem letu študent teologije, kasneje profesor v Celju, Mariboru in Kopru, v oceni slovenske narodne in umetne poezije do leta 1806, tudi tole poročilo o Vodnikovih pesmih: »Seit einigen Jahren erschienen in den krainerschen Kalendern und Zeitungen auch einige einzelne Gedichte, die ihr Verfasser nun sammelte und in diesem Jahre heraus- gab. Sieheissen: Pelme sa pokülhino. Richtige Darstellung der Laune und des Charakters der Nation, und ein rein slavischer, der Natur getreuer Ausdruck bestimmen den Werth dieser lesenswürdigen Gedichte, wie es sich auch von ihrem für die Ausbildung unseres Dialektes so thätigen Verfasser nicht anders erwarten Hess.« (Nekaj let sem, so izhajale v kranjskih koledarjih in časnikih posamezne pesmi, ki jih je avtor sedaj zbral in letos izdal. Imenujejo se: Pesmi za pokušino. So pravi prikaz narodovega občutja in značaja. Cisto slovenski in naravni izraz pa določa tem branja vrednim pesmim pravo vrednost, ka- kor se od njihovega, za izoblikovanje našega dialekta tako delovnega avtorja, pač ni moglo drugega pričakovati.)i'' Posebej in obširneje je ocenil anonimni recenzent pesniško zbirko leta 1808 v po- membnem dunajskem glasilu Neue Annalen der Literatur des österreichischen Kaiser- thumes, katerih urednik je bil tedaj Franc Sartori, eminentni sodelavec pa tudi Jernej Kopitar. France Kidrič meni, da je ocena Vodnikovih pesmi, ki so jo prinesli Annali v marčni številki 1808, Zupančičeva." To po- trjuje tudi tekst recenzije. Naslednji stavki se vsebinsko ne razlikujejo od Zupančičevih v Laibacher Wochenblattu. Npr.: »Die gegen- wärtigen Gedichte zum Vorgeschmack erhal- ten ihren Werth durch den Nationalgeist, der sie mit seiner ganzen Lebensfülle beseelt. Unser Dichter ist in die Denk- und Hand- lungsart, so wie in die Sprache seiner Nation eingeweiht. Die Laune des Volkes ist auch die seinige, und jedes einzelne dieser Gedichte trägt des Gepräge des Nationalcharakters.« (Te Pesmi za pokušino so dobile svojo vred- nost zaradi narodnega duha, ki jih v celotni življenjski polnosti navdihuje. Naš pesnik je v svoji miselnosti in v svojem ravnanju po- svečen v jezik svojega naroda. Občutje na- rodovo je tudi njegovo, vsaka posamezna pesem pa nosi žig narodnega značaja.)*2 Pesmi za pokušino so bile v tej dobi oce- njene še enkrat v uradnem listu Ilirskih pro- vinc Telegraphe officiel leta 1811 v številki, ki je prinesla Vodnikovo Ilirijo oživljeno. Poročevalec pravi: »Le petit recueil de poesies carnioliennes public par M. l'Abbe Vodnik, Directeur du Gymnase de Laybach contient, au jugement de tous les gens de goüt qui possedent la langue illyrique, les meilleurs morceaux de poesie qui aient ete composes dans le dialecte camiolien.« (Mala zbirka kranjskih pesmi, ki jih je izdal g. abbe Vod- nik, direktor ljubljanske gimnazije, vsebuje po sodbi ljudi z okusom, ki so vešči ilirskega jezika, najboljše pesmi, ki so bile kdajkoli sestavljene v kranjskem dialektu.)*' V kratkem torej: vse kritike so pesmi po- hvalile in poudarile, da je šestavljalec zadel ljudsko občutje, da je izraz slovenski in na- 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA raven ter da je to najboljše, kar je bilo doslej zloženo v slovenskem jeziku. V bistvu se so- dobne kritike ne razlikujejo od ocene, ki je bila že v prospektu objavljena, kar spet kaže, da so imeli ti recenzenti zvezo s Zoisom in Vodnikom. 5. V nemškem delu prospekta je nedoloče- no povedano, da so izhajale pesmi doslej posamič »in kleinen Zeitschriften«; preciz- nejši je slovenski del, ki pove, da je bilo to »v kale7idrih, pratikah inu novicah«. Novice pomenijo brez dvoma prvi slovenski časnik Lublanske novice (1797—1800)), ki jih je ure- jal Vodnik tri leta, zadnje leto pa Janez Suš- nik. Od pesmi je objavil Vodnik v Novicah predvsem novoletna voščila. S pratiko je miš- ljena Velika pratika, ki je izšla pod Vodni- kovim uredništvom trikrat (1795—1797) in kjer je urednik objavil nekaj svojih pesmi. Koledar pa je verjetno Mala pratika, ki je začela izhajati leta 1798 in je izhajala tudi pod Vodnikovim uredništvom vsaj do leta 1806. Mala pratika je bila vsebinsko skrom- nejša, zato manj pratikarska, in je bila res bolj koledar kot pratika. Po tej razlagi bi tudi ta knjigotrški prospekt potrjeval mne- nje, da so bile nekatere pesmi iz zbirke Pesmi za pokušino prvič objavljene, ne le v ohra- njenih, temveč tudi v izgubljenih letnikih Pale pratike. Od te so se namreč ohranili le posamezni primerki za leto 1798 in 1803." 6. Se nekaj besed o naslovnem bakrorezu v knjižici. Po prvotni zamisli naj bi zbirko krasil avtorjev portret, ki ga je J. J. Grund 21. septembra 1804 že izdelal.'^ Kakor kaže, je Vodnik to misel opustil in dal na čelo knji- žice bakrorez, ki predstavlja bohinjsko po- krajino z gorskimi vrhovi v ozadju, tisto po- krajino torej, ki mu je dala največ pesniškega navdiha. Bakrorez, ki je delo Vodnikovega prijatelja Vincenca Dorfmeistra (1774—1839), profesorja risanja na ljubljanski normalki,'* se mojstru ni prav posrečil, tudi sodobni re- cenzent v Annalih je bil mnenja, da se mu je ponesrečil. V knjigotrškem prospektu je posebej po- vedano, da prikazuje slika Triglav, Vršac, izvir Savice in Bohinjsko jezero. Za Triglav in Savico je poimenovanje jasno. Na vpraša- nje, kateri vrh je bil Vodniku Vršac, kljub mnogim raziskavam, zaradi pomanjkljivih in nejasnih virov, še danes ne moremo brez dvo- mov odgovoriti. Z določitvijo lokacije Vodnikovega Vršaca so se ukvarjali literarni zgodovinarji in raz- iskovalci naše alpinistične zgodovine. Mnenja niso enotna. Prevladuje Tumovo mišljenje, da je Vodnikov Vršac kota 2194 m v grebenu zahodno od Kanjavca,'^ in drugo, da so to Vršaki, kota, visoka 2448 m, južno od Ka- nj avca. Ta druga lokacija po mnenju M. M. Debelakove-Deržaj tudi bolje ustreza popisu Vodnik-Hohenwartove ture na Mali Triglav avgusta leta 1795.'» Recenzent Pesmi za po- kušino leta 1808 v Annalih je zapisal celo, da je dobil Vodnik idejo za pesem Vršac »... auf dem Verschätz, der zweyten Berg- spitze des 1399 Klafter über dem Laibacher- Horizonte erhabenen Triglau ...« (na Vršacu, drugem vrhuncu 1399 sežnjev nad ljubljan- skim horizontom dvigajočega se Triglava .. .),^^ ' torej na Malem Triglavu. Recenzent je kot Vodnikov sodobnik in znanec pač vedel, da je Vodnik na Malem Triglavu bil. Isto mne- nje je zagovarjal leta 1899 v Planinskem vest- niku tudi Fran Orožen.^' Ce pa vzamemo Vodnikovo pojasnilo v Pesmih za pokušino dobesedno, da je Vršac »narviši snežnik za Triglavam«,^^ je to lahko po takratnem poznavanju gora v okolici Tri- glava, le Kanjavec, 2568 m visok, lep razgle- den vrh severno od Hribaric. Izgleda, da je pogled na goro Kanjavec Vodnikovo družbo zelo prevzel. V objavljenem izvlečku iz dnev- nika alpskih potovanj o kranjskem visokem gorstvu je Hohenwart zapisal o Kanjavcu^ Knausu, po takratni bohinjski izgovorjavi — tole: »... der Knaus blieb noch immer der sonderbarste Berg unter allen ...« (Kanjavec pa je ostal še vedno med vsemi najbolj iz- redna gora) ,2'* na drugem mestu pa Celo ena- ko kot Vodnik v Pesmih za pokušino: »Der fatale himmelanstrebende Berg Knaus ... der erste an Grösse nach dem Terglou ist...« (fatalna, v nebo stremeča gora Kanjavec ... je po velikosti prva za Triglavom).^* Menda se je Vodnikova družba povzpela tudi na Kanjavec, goro, ki je vzbujala to- likšno pozornost. V alpinističnem pogledu td ni nemogoče. Gora je s Hribaric, prek katerih so hodili Vodnik in spremljevalci z Velega polja v dolino Zajezeram, lahko in hitro do- stopna po grušču in skrotju. Pozimi je danes dosegljiva s te strani celo na smučeh. Ohra^ njeni zapiski o teh turah pa so ponekod ne- točni in v protislovju ter otežkočajo točno rekonstrukcijo vzponov. Vendar se zdi, da je Vodnik s pesniško.li- cenco bolj poetično ime številnih Vršacev in Vršakov v grebenu ali bližini Kanj avca pre- nesel na vrh Kanjavca, ali. pa celo na. vrh Malega Triglava. Posebej preseneča v prospektu, zapisana*? oblika za Bohinjsko jezero: »Bocheinersee«, oziroma slovenska »Boginsko jezero«. Sicer sta pisala Vodnik in Zois to krajevno ime. 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vedno le v običajno uporabljani obliki: Bo- hin, Wochein, Wocheiner-Gebürge, v bohin- skeh gorah in podobno. Izgleda, da je pisec prospekta ime Boginj, oziroma »Boginsko je- zero« hoteno izvajal od pojma bog. Potrdilo, da je imel pisec za tako tendenčno spremem- bo imena neko osnovo, moramo iskati že pri Linhartu, pa še na nekaterih mestih v ko- respondenci Zois—Vodnik in tudi v Vodni- kovi pesmi Vršac. Ko so možje iz Zoisovega kroga prestopili mejo oficialno-religioznega nazora so v skla- du z racionalističnim humanizmom, pantei- stičnimi nazori in iskanjem sledov staroslo- venske kulture spravili Bohinj in gorsko oko- lico od Bogatina do Triglava v zvezo s čašče- njem staroslovanskih božanstev. Ideolog slo- venskega preroda Anton Tomaž Linhart jim je dal za to zvezo znanstveno osnovo. V Po- skusu zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije je, po tedanjem sta- nju znanosti, zapisal: »In den kamischen Alpen, zwischen den höchsten Kalkflözgebir- gen, verbreitet sich ein geräumiges Thal, Bo- hein, Bohin. Ich erkläre mir dieses Wort durch Gottesthal, von Bog. Zween Berge, welche das Thal von der südlichen Seite sperren, heissen Bogatin. Eine dunkle Tradi- tion unter dem Volke des flachen Landes wirft den Einwohnern dieses Thaies die Ver- ehrung eines grossen Gottes, veliki Bog, vor.« (V kamskih alpah, med apnenčnimi slo- ji najvišjih gora, se razširja prostrana dolina Bohinj. To besedo si razlagam od božja doli- na, od bog. Dve gori, ki zapirata dolino z juž- ne strani, se imenujeta Bogatin. Temna tra- dicija med ljudstvom ravninskih predelov, očita prebivalcem te doline čaščenje velikega Boga.)25 Za Triglav pa pravi Linhart: »Tri- glav, ein dreiköpfiger Gott, wie es der' Name anzeigt, weil sie ihm die Herrschaft über Luft, Erde und Wasser zuschrieben. Ihn ver- ehrten vorzüglich die im nördlichen Deutsch- land wohnenden Slaven, wo sie ihm ansehn- liche Tempel erbauet haben. Der Berg Ter- glav in Bohein, welcher der höchste in Krain ist, voll prächtiger Scenen der wilden Natur, scheint von dieser Gottheit seinen Namen zu führen. (Triglav, triglavi bog, kakor že ime pove, ker so mu pripisovali gospostvo nad zrakom, zemljo in vodo. Častili so ga pred- vsem v severni Nemčiji prebivajoči Slovani, kjer so mu gradili imenitna svetišča. Gora Triglav v Bohinju, ki je najvišja na Kranj- skem, polna krasnih prizorov divje narave, je menda imenovana po tem božanstvu.)^ Linhart je goro Triglav sicer spravil v zve- zo s staroslovanskim bogom, vendar o tem ni bil čisto prepričan. Izraža se še previdno in zapiše: es scheint (menda, zdi se). Zois in Vodnik sta Linhartovo mnenje z veseljem in brez skepse sprejela. Zelo zanimiva aplikaci- ja Linhartovih podatkov je v Zoisovem pismu Vodnik z dne 4. oktobra 1795: »Ich war wirk- lich erstaunt, zu hören, dass Sie die be- schwärliche Wahlfahrt zum Velki Bog noch- mals untemohmen, und den kleinen Tri- glav ... bestiegen haben.« (Res sem se čudil, ko sem slišal, da ste se vnovič lotili težav- nega romanja k Velikemu bogu in da ste se povzpeli na Mali Triglav .. .).2' Z vsebino Zoisovega pisma se sklada tudi tale verz iz Vodnikovega Vršaca: »Pod veli- kim tuki Bogam breztelesni bit želim.« Pod velikim bogom pomeni torej: pod Velikim Triglavom. Enako razlaga to mesto v Vodni- kovem Vršacu tudi France Kidrič v Zgodo- vini slovenskega slovstva. Znanstvena in »znanstvena« diskusija o iz- voru imen Triglav in Bohinj se je v nasled- njih desetletjih še nadaljevala. Se ni razči- ščeno, ali je Triglav imenovan po staroslo- vanskem bogu, ali po treh vrhovih, ki naj bi jih imel.2' Naziranja Linharta, Zoisa in Vod- nika pa so temeljila na tedanjih dosežkih znanosti in na njihovi ideologiji. Podatki, ki so obravnavani tu, v zvezi s knjigotrškim pro- spektom, so seveda le drobec, vendar pa ne-: koliko le osvetljujejo ideologijo mož, ki so nam v razsvetljeni dobi gradili temelje za nadaljnji kulturni in narodni razvoj. 7. Pesmi za pokušino so bile tiskane na navadnem pisnem papirju (izvod po 30 kraj- carjev), del naklade pa tudi na finejšem ho- landskem papirju (izvod po 36 krajcarjev). Za časa vlade Francozov v naših deželah (1809 do 1813) so se pesmi prodajale po 50 centov.'" Kljub razliki v kvaliteti papirja pa je bila celotna naklada vezana enotno. Knjižice so bile broširane v mehkem ovitku, svetlo rjave barve z rahlim rdečim odtenkom. Na čelnem ovitku je bil v tiskarskem okras- nem okviru le naslov pesniške zbirke, v ena- kem okrasnem okviru je bila na hrbtni stra- ni ovitka odtisnjena vinjeta, hišica z drevjem ob strani. 8. Preden pa preidemo na drugi novi, do- slej neznani in hkrati zadnji podatek iz knjiž- nega naznanila, naj opozorim, da je v slo- venskem delu prospekta lepo razloženo, zakaj je dobila zbirka pesmi tako ime: »Ker so bile prej vam za pokušino po samim dane, naj tudi vkup zbrane to ime o'hranio.<^ 9. V slovenskem delu razglasa se kot mo- tiv za izdajo pesmi v samostojni zbirki ne navaja samo dejstvo, da so te pesmi doslej 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izhajale posamič v koledarjih, pratikah in novicah in da so bile ljudem všeč, ampak tudi: »... nekitirim ste vižo naredili, inu ste nje radi peli.« Da so bili Vodnikovi prevodi brambovskih pesmi iz leta 1809 prirejeni za petje, vemo. Saj so bili izdani prav zato, da bi vzbujali avstrijski patriotizem in navduševali sloven- ske brambovce v avstrijsko-francoski vojni leta 1809. Ohranjeni so zapisi pesmi: Bram- bovska pesem (Radovoljni brambovci), Bram- bovska molitev. Prisega, Estrajh za vse in Brambovska dobra volja, torej po vrsti vse pesmi iz zbirke Pesmi za brambovce, oprem- ljene z notami.3' Čeprav je bilo več kot verjetno, da so bile uglašene tudi nekatere starejše Vodnikove pesmi in da so jih Slovenci radi peli, saj je spodbujala k temu že oblika gorenjske po- skočnice, pa tudi Vodnikov koncept, ki je v skladu z nazori in potrebami časa gojil pred- vsem poučno pesem za ljudstvo, je v knjiž- nem prospektu ta podatek dokumentiran pr- vič. To je za raziskovalca Vodnikovega dela spodbujajoč migljaj, da se to vprašanje bolje razjasni. OPOMBE 1. Primerjaj France Kidrič, Opombe k proti- ref. (katol.) dobi v zgodovini slovenskega pismen- stva; CJKZ 3 1921/22, 73—80. — 2. Primerjaj Franc Simonič, Slovenska bibliografija. V Ljub- ljani 1903—1905. — 3. Primerjaj Avgust Pirje- vec. Doneski k slovenski bibliografiji; Slovenski jezik 4 1941, 148—172. — 4. France Kidrič, Zgo- dovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoi- sove smrti. V Ljubljani 1929—1938, 418. — 5. Kidrič, Zgodovina, 435 in pismo S. Hohenwarta Val. Vodniku z dne 27. 2. 1806 (v Knjižnici Na- rodnega muzeja v Ljubljani = KNM). — 6. Lai- bacher Zeitung (Egerjeva) 25. febr. 1806, št. 17. — 7. Zoisovo pismo Vodniku z dne 4. 8. 1795 (v KNM), objavljeno tudi v Vodnikov spomenik. Vodnik-Album. V Ljubljani 1859, 52. — 8. Al- fonz Gspan, Izbrane pesmi Valentina Vodnika. V Ljubljani 1958, 186. — 9. Zoisovo pismo Vod- niku z dne 25. 6. 1794 (v KNM), objavljeno tudi v Vodnikov spomenik, 50. — 10. J. A. Suppan- tschitsch, Historische Fragmente über die krai- nersche Poesie; Laibacher Wochenblatt 1806, št. 33/34. — 11. Kidrič, Zgodovina, 391, 442, 451. — 12. Neue Annalen der Literatur des österreichi- schen Kaiserthumes 2 1808, 134, primerjaj tudi Peter Radios, Eine zeitgenössische Kritik über Vodnik's »Pesme sa poküshino«; Argo 2 1893, kolona 23—26. — 13. Telegraphe officiel 31. juli- ja 1811, št. 61. — 14. Primerjaj A. Gspan, Vod- nikova Mala pratika za leto 1798; SR 1 1948,276 si., za kronologijo prvih objav Vodnikovih pesmi glej opombe v A. Gspan, Izbrane pesmi Valen- tina Vodnika. — 15. Vodnikov spomenik, 8 in Kidrič, Zgodovina, 434. — 16. A. Gspan, Izbrane pesmi Valentina Vodnika, 184, 185. — 17. Neue Annalen 2 1808, 136. — 18. Henrik Tuma, Ka- n.iavec in Vršac; Planinski vestnik 21 1921, 32 si. — 19. Mira Marko Debelakova-Deržaj, Kroni- ka Triglava; Gore in ljudje 2 1947, 271 si. — 20. Neue Annalen 2 1808, 134, primerjaj še Al- fons Müllner, Der Veršac; Argo 2 1893, kolona 25—28. — 21. Fran Orožen, O Vodnikovem Vr- šacu; Planinski vestnik 5 1899, 24 si. — 22. Pes- me za pokušino. V Lublani 1806, 24. — 23. Franz Hochenwart, Beiträge zur Naturgeschichte, Land- wirthschaft und Topographie des Herzogthums Krain I. Laibach 1838, 62. — 24. Hochenwart, Beiträge I, 67. — 25. Anton Linhart, Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs II. Laibach 1791, 253. — 26. Linhart, Versuch II, 256, 257. — 27. Zoisovo pismo Vodniku z dne 4. 10. 1795 (v KNM), objavljeno tudi v Vodnikov spomenik, 58. — 28. Kidrič, Zgodovina, 301. — 29. Evgen Lovšin, V Triglavu in v njegovi so- seščini. Ljubljana 1944, 69 si. — 30. Telegraphe officiel 31. julija 1811, št. 61. — 31. Zapisi med vodnikiano v KNM. 83