36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 POROČILO Maribor, 22.–23. september 2017 Tokratno, že 22. zborovanje slovenskih geografov je bilo v regionalnem pogle­ du posvečeno Podravju, pokrajini med Pohorjem in Slovenskimi goricami. Organiziral ga je Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Mariboru, v so­ delovanju z Zvezo geografov Slovenije. V Mariboru smo se pred tem geografi zbrali že leta 1954 na 2. kongresu slo­ venskih geografov in leta 1978 na 11. zborovanju slovenskih geografov, v Po­ dravju, in sicer na Ptuju pa je leta 1996 potekalo tudi 17. zborovanje. Organizatorji so letošnje zborovanje podnaslovili festival geografije. Bese­ da festival se je v preteklosti pogosto uporabljala za verske praznike, v no­ vejšem času pa se uporablja za zelo različne dogodke, ob tem pa ohranja pridih prazničnega. Tudi zborovanje je velik praznik za geografijo, geogra­ finje in geografe! Obeležimo ga vsake štiri leta. Žal pa je tokratno druženje bilo nekoliko krajše kot običajno saj je prvič trajalo le dva in ne kot do sedaj tri ali več dni. Verjetno so organizatorji predpostavljali, da bi si zaradi številnih obveznosti marsikdo težko vzel več kot dva dni časa?! Pa vendarle gre za srečan­ je s stanovskimi kolegi, za katerega bi se moral najti čas! Čeprav število ude­ ležencev od zborovanja do zborovanja sicer upada, se nas je tokrat kljub vse­ mu zbralo nekaj čez sto udeležencev. Kot so zapisali organizatorji v uvodu programa zborovanja: »Stanovska sreča- nja niso kar tako. Še posebej v času, ko na veliko komuniciramo preko posredni- kov – telefonov, elektronske pošte in soci- alnih omrežij, omogočajo neposreden stik s kolegi, vračajo nas v stare čase, prikličejo spomine in obudijo prijateljstva – povsem drugače kot na spletu.« Poleg druženja je osnovni namen zborovanj predsta­ vitev dosežkov in strokovnih spoznanj, izmenjava izkušenj in idej ter geograf­ ska proučitev pokrajine v kateri le­to poteka. Podravje je bilo na tokratnem zborovanju prikazano z vidika narav­ nih, družbenih in kulturnih razmer, del strokovnih prispevkov pa je obravnava­ la novosti pri pouku geografije. Ob zborovanju je izšla tudi monogra­ fija z naslovom Geografije Podravja, ki so jo uredili dr. Vladimir Drozg, dr. Uroš Horvat in dr. Eva Konečnik Kotnik. V njej je objavljenih 19 znan­ stvenih prispevkov 25­ih avtorjev, ki, kot zapisano v povzetku monografije, »obravnavajo aktualne teme o naravnih in družbenih značilnostih Podravja, med njimi je nekaj takih, ki si šele utirajo pro- stor v regionalni geografiji.« Razdeljeni so v štiri vsebinske sklope: geografija naravne pokrajine, geografija kulturne pokrajine, geografija urbane pokrajine in geografija na mikro ravni. Zborovanje je potekalo na Filozofski fakulteti v Mariboru. V imenu orga­ nizacijskega odbora ga je otvoril dr. Vladimir Drozg, zbrane so v uvodnih nagovorih pozdravili še predsednik Zveze geografov Slovenije dr. Stanko Pelc, predstojnik Oddelka za geografijo dr. Igor Žiberna, prodekanja Filozofske fakultete UM Marina Tavčar Kranjc in poslanka v Državnem zboru RS Vesna Vervega. V prvem sklopu predavanj so svoje poglede na pokrajino in položaj slovenske geografije predstavili dr. Luč­ ka Lorber z Industrializacija, de indu­ strializacija in regeneracija Maribora, mag. Igor Lipovšek s Koliko in kdaj je pouk geografije raziskovalen?, dr. Andrejka S. Gornik z Matura iz geo­ grafije, dr. Simon Kušar s Prizadevanja geografov na področju normativne ure­ jenosti prostorskega načrtovanja v Slo­ veniji in dr. Mimi Urbanc z (Ne)ome­ jene možnosti geografije na projekt nem trgu? Med krajšim odmorom je pote­ kala otvoritev razstave raziskovalnih in pedagoških dosežkov, na ogled je bila razstava o Triglavskem ledeniku, predstavljeni pa so bili tudi potopisni dokumentarni filmi. Drugi sklop pre­ davanj je pričela dr. Karmen Kolnik s predavanjem Kompetence učiteljev geografije na prostem. Sledila so pre­ davanja dr. Igorja Žiberne Spreminja­ nje rabe tal na območju ob panonske severovzhodne Slovenije v obdobju 2000–2015, dr. Roka Cigliča, dr. Blaža Komaca in mag. Miha Pavška Atlas to­ plotnega otoka v mestih ter predavanje dr. Jurija Kunaverja Obča in regional­ na geografija kot snov v Tretji univerzi – izkušnje in spoznanja. Dopoldanski sklop predavanj sta zaključili ddr. Ane Vovk Korže s predstavitvijo Ekosistem­ skih značilnosti Dravinjskih goric in dr. Lucija Lapuh s predavanjem Podravska regija v luči zadnje gospodarske krize. Po kosilu v fakultetni restavraciji Piano je sledil popoldanski terenski del, kjer smo udeleženci lahko izbirali med dve­ ma ekskurzijama. Na ekskurziji po Ma­ riboru so se udeleženci pod vodstvom dr. Lučke Lorber seznanili z ukrepi gospodarske, socialne ter prostorske Zborovanje slovenskih geografov – festival geografije Med Pohorjem in Slovenskimi goricami GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 37 POROČILO POROČILO alno­ekonomski razvoj naselij Cirkovce, Gorišnica, Stoperce in Sv. Tomaž po letu 1996, Nataše Mrak Uporaba e­ ­učbenikov pri pouku geografije ter dr. Blaža Repeta Pohorje – slovenska pe­ dološka posebnost. Vilijem Podgoršek je zbranim spregovoril o Kameninski zbirki pri pouku geografije, dr. Irena Mrak in Mirsad Skorupan sta pred­ stavila projektno nalogo GeoBioBlitz, dr. Barbara Lampič, dr. Tatjana Kikec in Nejc Bobovnik pa so podali Oceno neizkoriščenega potenciala degradiranih in opuščenih zemljišč v Podravski stati­ stični regiji. Ob koncu predavanj sta zborovanje z govorom zaključila nekdanji in nov predsednik Zveze geografov Slovenije dr. Stanko Pelc in mag. Igor Lipovšek. Po kosilu smo se odpravili na teren v Dravinjske gorice, kjer nam je ddr. Ana Vovk Korže predstavila samooskrbo na 1,5 km2. Seznanili smo se z zasnovo uč­ nega poligona Dole kot mini rodovne posesti za samooskrbo in izobraževanje. Prav za konec pa smo bili deležni še degustacije odličnega domačega kruha lokalnega kmetovalca. V veliki pestrosti in prepletu vsebin z znanstvene, aplikativne in šolske geo­ grafije je vsakdo od udeležencev zboro­ vanja našel kaj zase, del pokrajine med Pohorjem in Slovenskimi goricami pa smo, kot se za geografe spodobi, spo­ znali tudi na terenu. Zborovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, kar gre zahvala tako številnim udeležencem, av­ torjem prispevkov kot tudi organizator­ jem, ki si zaslužijo pohvalo za uspešno organizacijo dogodka! Tatjana Kikec venije pod vodstvom dr. Mimi Urbanc. Sledil je Občni zbor Zveze geografov Slovenije, na katerem smo poleg no­ vih članov v organe izvolili tudi novega predsednika naše krovne organizacije. Funkcijo je prevzel mag. Igor Lipovšek, ki mu na tem mestu iskreno čestitamo in mu želimo uspešno krmarjenje naše stanovske barke! Za uspešno vodenje, vložen trud, energijo in nenazadnje čas se zahvaljujemo tudi dosedanjemu predsedniku dr. Stanku Pelcu. Družab­ ni večer smo zaključili razmeroma zgo­ daj, smo se pa zato dobro naspali in si nabrali energije za naslednji dan. Drugi dan zborovanja se je pričel s pre­ davanji, kjer so svoje prispevke predsta­ vili Andrej Grmovšek in Simon Verbič Celostno upravljanje rečnih koridorjev v teoriji in praksi – primer koridorja ravninske reke, dr. Danijel Ivajnšič in dr. Igor Žiberna Prostorsko­časovna razporeditev prometnih nesreč v Ma­ riboru ter Maja Vičič Krabonja Kam ciljam in katero izobraževalno tehno­ logijo pri tem izberem? Sledila so pre­ davanja Sandre Zvonar Kako geografi, na Zavodu RS za varstvo narave, prispe­ vajo k izobraževanju o varstvu narave, dr. Jerneja Tirana in Boštjana Roglja Geografski vidiki volitev v Podravju ter predavanje dr. Mateja Gabrovca, dr. Marjana Lepa in mag. Beno Mesarca Potovalne navade Mariborčanov – kaj je drugače kot v Ljubljani? Prvi sklop pre­ davanj je zaključila mag. Florjana Ulaga s prispevkom Motnost vode in preme­ ščanje suspendiranih snovi v Podravju, pred krajšim odmorom pa nam je dr. Eva Konečnik Kotnik predstavila prve rezultate spletne klepetalnice. Sledil je drugi sklop predavanj s predstavitvami prispevkov dr. Vladimirja Korošca Soci­ sanacije na industrijskih območjih, ki so nekoč generirala mestni razvoj. Obiskali so industrijske cone Studenci, Melje ter Tezno, kjer so si med drugim ogledali tudi »podzemne rove« v starem indu­ strijskem kompleksu. Ostali udeležen­ ci smo z dr. Igorjem Žiberno obiskali Zahodne in deloma Srednje Slovenske gorice, kjer smo se seznanili z naravnimi ter nekaterimi družbenogeografskimi značilnostmi območja. Povzpeli smo se na razgledni stolp na Plačkem vrhu, si ogledali pred kratkim odkrito manjšo kraško jamo v Jakobskem dolu, teren pa smo, kot se za obisk vinorodne po­ krajine spodobi, zaključili z degustacijo lokalnih vin. Zvečer nas je pot vodila na Meranovo, kjer so nas v sproščenem vzdušju in glasbeni spremljavi pogostili z odlično lokalno kulinariko. Po večerji je sledila podelitev priznanj Zveze geografov Slo­ Slika 1: Čeprav se nas je zbralo nekaj čez sto udeležencev je predavalnica za 400 ljudi delovala precej prazno (foto Tatjana Kikec).