ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Nova gospodarska prečnica na Kozjanskem Kozje — središče Kozjanskega Pred 25 leti so trasirali cesto Lesič- no—Golobinjek, ki bi naj povezala za- hodno Kozjansko z okolišem Rogaške Slatine in delom Hrvaškega Zagorja. Pričeli so jo graditi hkrati od obeh strani in so hkrati tudi na obeh kon- cih prenehali. Takšnih repov je bilo več, saj jih imamo samo v občini Kozje nekaj. Tako je bil odcepek od glavne ceste Kozje—Buče na Zeče zgrajen ko- maj v dolžini pičlega kilometra, potem imamo kratek rep iz Ledinšce proti na- selju Bistrica in tudi iz Bistrice ob Sotli so pričeli graditi cesto, da bi jo izpeljali ob strugi Bistrice do Podsrede in se tako izognili velikemu klancu v Skopečnem. Toda dela so kmalu usta- vili. Povsod so odločevale takratne strankarske prilike. Na cesti Lesično—Golobinjek manjka le še 1200 metrov vmesne proge od Do- bležič do državne drevesnice v Viršta- nju in pa popravilo cestišča pri Doble- žičah, ki ga je plazovje hudo zmrcva- rilo. Obsotelsko železnico so pričeli od posavske strani graditi in pravijo, da bo prihodnje leto zgrajena tudi po naši strani Sotle. Promet iz teh krajev se bo nagibal v znatni meri na novo že- lezniško postajo, ki bo prebivalcem ob novi cesti najbližja. Ljudje so pozdravili sklep odloču- jočih, da bo letos na vrsti dograditev te kratke vmesne proge, ki bo končno povezala kot gospodarska prečnica in bližnjica obe cesti Šentjur—Planina— Kozje in Kozje—Mestinje. Veseli bodo tega vinogradniki in sadjarji, prav tako pa tista plast naših malih posestnikov, ki je hvaležna za vsak priložnostni za- služek, da si izboljša svoje življenjske pogoje. KAKŠNA BO LETINA V OKOLICI SLOV. KONJIC? Žetev belih žit v okolici Slov. Konjic je že večjidel končana. Vsled slabe- ga vemena se je nekoliko zakasnila, saj so žita v glavnem začela zoreti šele sre- di julija ob nastopu sončnega in tople- ga vremena. Ponekod so pričeli tudi že z mlačvijo. Visok donos pričakujejo pri konjiškem kmetijskem gospodarstvu, zlasti tam, kjer so uporabili umetna gnojila, je pšenica zelo dobro pokaza- la. Mlačev žita opravljajo sedaj večino- ma povsod že z motornimi mlatilnica- mi. Te prodirajo tudi že v pohorske vasi in je le še redek primer, da bi mlatili s cepci ali pa z mlatilnicami na ročni pogon. Takoj za žetvijo pa so na polju na- stopila druga dela kot n. pr. setev ajde in repe, pletev korenja itd. Koruza in krompir tudi zaenkrat še kar dobro kažeta, o pridelku teh kultur pa je za- enkrat še prezgodaj govoriti. Sadja bo letos precej manj od lanskega leta, iz- gleda pa, da ga bo za domače potrebe kar dosti, tu in tam pa še za prodajo, posebno tam, kjer drevje pravilno ne- gujejo. Podobno je- tudi z vinogradi, ki kažejo na nekaterih mestih kar dobro letino. Seveda se še marsikje poznajo posledice slane preteklih let v pomla- danskih mesecih. Večjo škodo pa je napravila toča v okolici Zič in Spita- liča, zato so prebivalci vasi Špitalič dali svoje posevke in vinograde kolek- tivno zavarovati preko kmetijske za- druge pri DOZ. Lansko leto so na ta račun dobili precejšno odškodnino, zato jih letos spomladi k temu ni bilo po- trebno siliti. V ŠENTJURJU RAZMIŠLJAJO O PREUSMERITVI PROIZVODNJE Tovarna poljedelskih strojev v Šent- jurju sedaj proizvaja pretežno mla- tilnice in druge stroje, ki sicer ne gre- do v denar. Letošnjo proizvodnjo, si- cer _ imajo prodano in to preko pogodb s trgovskimi podjetji. Razumljivo pa jih skrbi, kaj bo prihodnje leto. Ze sedaj skušajo izdelati prototipe nekaterih no- vih izdelkov. Med prvimi sta univer- zalni čistilec za detelj no seme, druga pa je naprava za sušenje sena. Raču- najo, da bosta oba nova izdelka šla v prodajo. Poleg tega pa so v tovarni pričeli resno razmišljati o možnostih preusme- ritve proizvodnje od kmetijskih strojev na druge predmete. To naj bi bili naj- različnejši predmeti kovinske galante- liie, predvsem iz aluminija in drugih l;,ihkih kovin. Računajo, da bi se takšni izdelki dobro prodajali, saj je za njimi precejšnje povpraševanje. Obstoja pa tudi možnost izvoza v tujino, kjer so takšni izdelki precej iskani. Preusmeritev ne bi bila izvedena še letos, pač pa šele prihodnje leto, ker mora za letošnje leto tovarna zagoto- viti še pogodbene obveznosti. S pripra- vami pa morajo seveda pričeti že se- daj in se tudi odločiti, kakšne pred- mete kovinske galanterije bi izdelovali. (t) VZGOJA LOVSKEGA NARAŠČAJA Novi republiški lovski zakon, ki je bil uveljavljen leta 1954, prepušča lo- višča lovskim organizacijam, da jih sa- me upravljajo. Nalaga jim poleg mno- gih drugih tudi to dolžnost, da skrbijo za izšolan lovski naraščaj. V ta namen se vršijo pri lovskih dru- žinah predavanja; dvakrat na leto pa morajo mladi lovci stopiti pred izpitno komisijo, da pokažejo svoje znanje in sposobnost, da morejo še nadalje osta- ti člani zelene bratovščine. Lovski zakon zahteva namreč, da vsak naraščajnik v dveh letih napravi lovski izpit; kdor ga ne napravi, mora biti izbrisan iz lovske družine. Mnogokrat lahko slišite od nepouče- nih, kaj naj bo lovec pred izpitno ko- misijo vprašan? Saj zadostuje, da zna dobro streljati in da ima na lovu sre- čo, da izsledi divjad. Kdor tako misli, ne ve, da je tudi lov važna gospodar- ska panoga, ki jo lovci gojijo kolektiv- no; ne zato, da bi se naslajali ob uni- čevanju divjadi, ampak da jo gojijo in skrbijo za njen obstoj. Kdor pa hoče na ta način izvajati lov, mora biti v lovskih vedah tudi pri- merno izobražen; in teh ved ni malo! Da bodo mladi lovci, ki so napravili lovski izpit, uživali- večje spoštovanje, naj naštejemo nekaj teh poglavij: zgo- dovina lovstva, lovski zakon, o nošenju orožja, gojitev divjadi, lovski psi, točno poznanje lovskega orožja, municije in učinka orožja, živaloslovje, bolezni, lovske šege in navade, varstvo narave itd. Kdor zadovoljivo odgovori na pri- bližno 15 vprašanj, ki mu jih iz pi-ed- pisane tvarine stavi izpitna komisija, mora že nekaj znati. Od takega lovca lahko pričakujemo tudi primerno srčno kulturo. Lovski izpiti so bili junija pred iz- pitno komisijo Okrajne lovske zveze v Celju. Od 72 kandidatov je izpit uspeš- no opravilo 58, tj. 80 %. Od 14 padlih kandidatov, ki lahko EKjnovno delajo izpit v naslednjem roku, imajo 4 po- pravj^ izpit. Kandidatom, ki so izpit napravili, je izpitna komisija priporočala, da se še nadalje lovsko strokovno izobražujejo. Zadnji čas je ugotoviti zadovoljivo dejstvo, da dobiva zelena bratovščina vedno več mladega in izkušenega na- raščaja. Predavatelfsha kriza na Vaienshi šoli raznih strok v Celju Po reorganizaciji strokovnega šol- stva prva leta po osvoboditvi so bile v nekaterih mestih in večjih industrij- skih središčih ustanovljene tako ime- novane trimesečne periodične vajen- ske šole za posamezne stroke: kovinar- sko, lesno, oblačilno, elektromehanično, gradbeno itd. To pa iz razloga, ker v mnogih krajih ni bilo pogojev za usta- novitev vajenske šole, največ pa za- radi pomanjkanja učiteljev strokovnega pouka. Poleg celoletne vajenske šole raznih strok I. na Ljubljanski cesti, kjer so učenci ločeni po strokah v po- sameznih oddelkih za mesto Celje in bližnjo okolico, smo v Celju na Dečko- vi cesti ustanovili trimesečno periodič-' no šolo največ za dve do tri stroke. Nekaj let sem so semkaj zahajali va- jenci iz raznih krajev Slovenije, in si- cer iz kovinarske in oblačilne stroke. V vsakem tromesečju se zbere tukaj nad 100 vajencev, ki po tromesečnem tečaju s celodnevnim poukom v treh letih absolvirajo vajensko šolo. Zato se imenuje periodična šola. Letos je bila izvedena nova razme- stitev teh šol, ki stopi v veljavo me- seca septembra. Za vajence oblačilne stroke je določeno Vrhpolje na Pri- morskem. Na celjski periodični vajen- ski šoli pa se bodo odslej zbirali samo vajenci kovinarske stroke: kovači, klju- čavničafrji, kleparji, strugarji, urarji, in zlatarji. Ker je prijavljenih že ve- liko . število, bo imela 5 oddelkov. Več kot nekaj nad 100 jih pa njen internat ne more sprejeti. V vsakem izmed petih oddelkov bo tedensko 42 ur pouka in poleg sploš- nih še 28 strokovnih predmetov. Za strokovni pouk v kovinarski stroki pa nima šola nobenega stalnega predava- telja. Vsi predavatelji razen dveh za splošno izbraževalne predmete (sloven- ščina, računstvo, zemljepis, zgodovina itd.) so honorarni. Le-ti, zlasti strokov- ni, so odvisni od svojih podjetij in pou- čujejo iz njihove uvidevnosti le po ne- kaj ur. Iz tega razloga bo jeseni mno- go ur strokovnega pouka nezasedenih. Celjska vajenska periodična šola bi po- trebovala najmanj dva stalna preda- vatelja za strokovne predmete. Za pr- vo silo bi si pomagali vsaj z enim. Ce ta kriza ne bo rešena do jeseni, bo treba nekatere oddelke ukiniti. Ker bodo na tej šoli odslej zbrani samo kovinarji, se bo dosedanja Vajen- ska šola raznih strok II preimenovala v Vajensko šolo za kovinarsko stroko v Celju. PISMA UREDNIŠTVU Resnica o članku »HUDE BITKE NA KOZJANSKEM« Tovariš urednik! V Vašem časopisu z dne 13. julija 1956 sem prečital članek pod gornjim naslovom, ki ga je napisal J. K. Sam članek ne zasluži pozornosti, da bi moral nanj odgovarjati, ker ne od- govarja povsem resnici. Gotovo ne vse- buje tistega, kar bi naj nudil članek takšnega značaja v časopisu. Vsak udeleženec teh vežb, ki bi pre- čital članek in ki bi bil obenem sezna- njen s celotno situacijo vežbe, bi se moral, vprašati, ali je bil pisec članka sam sploh prisoten pri vežbi. Se bolj važno je, ali je bil prisoten pri analizi vežbe, ki jo je pripravilo vodstvo. Ker če je imel pregled poteka vežbe (kar je moral imeti, če si je zadal tako na- logo). če je bil seznanjen z odločitvijo ene in druge strani (kar bi spet moral biti, če se je lotil takšnega dela) in po- sebno, če je bil prisoten pri analizi vežbe, ki jo je imelo vodstvo, ki je tudi edino poklicano, da daje ocene obeh strani in vežbe kot celote, tedaj ne bi mogel dati takšnih samovoljnih za- ključkov, v katerih pogrešamo resnice in dopisnikove zavesti. Vsak objektivni opazovalec in udele- ženec vežbe je lahko, ko je prečital ta članek, prišel do zaključka, da je nekdo napisal kaj takega samo zaradi tega, ker ni poznal situacije, ali pa zaradi tega, ker je bežal od resnice, od stvar- nosti in je bil v določenem smislu pri- stranski in zelo neobjektiven. Ni nam znano, iz katerih virov je črpal podatke za konstatacije, da so bili rdeči pred strašno alternativo: pre- dati se ali prebijati iz obroča, da se je komandant rdečih odločil, da preda celo svojo edinico. da je bil pri tem sam ujet, da je bil na Mrzlem Polju »zajet« ves bataljon in druge izmiš- ljene misli. V vsem tem ni niti trohlice resnice in bilo bi odveč dokazovati netočnost teh konstatacij. Samo eno vprašanje bi postavil dopisniku J. K.: ali ste bili pri analizi, ali ste opazili izraze polne- ga priznanja vojakom in starešinam, ki so jih dobili od vodstva vežbe, prizna- nje za njihovo up>ornost, spretnost v poveljevanju, primerno disciplino in skrajne fizične napore in to po pohodu 70 km itd. Ali ne bi bilo bolje in bolj koristno, da bi napisali dejansko resnico in pri- kazali objektivno stanje? Cemu sen- zacionalno .pisanje, da je bil koman- dant rdečih ob 11. uri ujet, ko je ven- dar znano, da je poveljeval svojim edi- nicam vse do konca vežbe? Vprašujem se, Jcje je tu zavest dopisnika in kje je njegova morala? No, brez dvoma, je kljub napadu do- pisnika na udeležence vežba uspela in ji ne jemlje njene veličine. Tako z ene kakor z druge strani je bila vežba dobra, kar je potrdilo tudi vod- stvo, ki je dalo popolno priznanje sta- rešinam in vojakom za vzdržljivost, di- sciplino itd. Ni cilj tega mojega pisanja, da ana- liziram situacijo na vežbi. Želel sem le, da na ta način demantiram netočnosti, ki so bile v članku. Upam, da bo pisec članka uvidel v kakšno zablodo je pa- del. To bo zanj najbolj koristno, saj mu bo v opomin, kako se ne sme delati. KAKO .REŠUJEJO V CELJU STANOVANJSKE PROBLEME V vseh naših mestih je še vedno pe- reče stanovanjsko vprašanje,' ki je v Celju še bolj kritično, ker ga rešujejo na tak način, da je vredno javne graje. Vsak, ki bi rad dobil stanovanje, se najprej obrne s prošnjo na stanovanjsko upravo. Vendar lahko iz izkušnje potr- dim, da je prošnja največkrat zaman, saj lahko hodiš spraševat, kdaj bo re- šena, brez upanja. Tako se ti godi, če nimaš poznanstva. Na stanovanjskem uradu ne upoštevajo zakona o zaščiti matere in otroka in podobno. Odpravijo te s tolažbo in obljubami »bodite brez skrbi. Stanovanje dobite pred poro- dom. ker vem, da ste potrebni,« samo da se te za nekaj časa znebijo. Zavedam se, da je stanovanjska sti- ska velika, ne morem pa se vživeti v polož&j, v katerem sem trenutno. Stanujem v prizemnem prostoru, ki je služil nekdaj za skladišče. Prostor ima eno okno in je zelo vlažen, poleg tega pa se ne da ogrevati drugače kot z elektriko. Soba je tako majhna, da se ne da v njo namestiti celotna kuhinjska niti sobna oprema. Tu moram biti z otrokom, starim sedem tednov, ki bi moral biti v zdravem, toplem in su- hem prostoru. Zena je hodila že leta 1955 vsak teden dvakrat na stanovanj- sko upravo, da bi dobili stanovanje. Dobila bi ga naj pred porodom, kar so ji tudi stokrat obljubili. Tovariš Lah in Cebular sta moji ženi neštetokrat kazala prioritetni plan, kjer sem bil zapisan v prvi listi in celo podčrtan, za kar imam pričo. Ko je nalašč zato sestavljena komisija pričela z delom sem mislil, da bo moj problem končno rešen. Pa sem se krepko zmotil. Bil sem primoran, da sem se obrnil s prošnjo na posamezne člane komisi- je. Tudi to ni nič jKtmagalo. Zato sem se obrnil do predsednika občine, tova- riša Svetka, kateremu se lahko za- hvalim za razumevanje in navodila, ki mi jih je dal. Povabil me je na prvo sejo komisije, kar imam pravico kot državljan, ker se le na tak način lahko najbolj pravično rešujejo najbolj kri- tični primeri. Komisija se je sestala, vendar jaz nisem bil o tem obveščen. To je zakrivil tovariš Jovan, ki je bil obveščen, kdaj bo komisija zasedala. Ko sem ga vprašal o tem, mi je odgo- voril negativno, češ »ne vem. kdaj bo.« S temi dejanji so uslužbenci stanovanj- skega urada pokazali, kako slabo poj- mujejo pomen samoupravljanja, saj šef tega urada tovariš Presinger ostro pou- darja, da nima nihče pravice prisostvo- vati njihovim sejam ter da on odloča in podpisuje odločbe. Za vse nepravil- nosti pri njegovem delu pa bo odgo- varjal on sam pred sodiščem. Te be- sede uporablja proti vsakomur, ki bi hotel pravilneje rešiti gotove situacije, kar je zelo žalostno. Zakaj potem še obstoja komisija in pa enakopravnost državljanov, ki je zajamčena v ustavi, če tega ne upoštevajo odgovorni ljudje. Ko sem obšel že vse ljudi, sem pri- šel spet do komisije, kjer so mi poka- zali prioritetni plan, iz katerega pa sem bil že izbrisan. Imel sem priliko, da sem opazoval delitev stanovanj v novem bloku na Dečkovi cesti, ki je bil vseljiv 13. ju- lija. Po seznamu upravičencev nisem našel nikogar, ki bi imel slabše stano- vanje od mojega, razen primera, ko je prišel nekdo v Celje na novo službeno mesto. Po njihovi presoji je bil potre- ben stanovanja najbolj predsednik sta- novanjske komisije. Ker so trenutno ukinili vse novo- gradnje izven stanovanjske zadruge, je bilo več kot enostavno prilepiti na vra- ta stanovanjske uprave napis »Stano- vanj ni.« Vse kaže, da na celjski stano- vanjski upravi ne bomo dočakali pra- vičnih in pravilnih rešitev vse dotlej, dokler ne bodo odgovorni ljudje dru- gače reševali svojih uradnih dolžnosti. Franc Selih BELI VOL — ČRVIVI VOL Pretekli teden, 31. julija, sem se na- potila po opravkih v Celje. Po kon- čanem delu sem šla v gostilno k »Be- lemu volu« na pečenko. Vljudna nata- karica me je postregla z veliko porcijo. Ko sem že nekaj časa jedla, zapazim črve, ki lezejo po krožniku. Bili so ^n centimeter dolgi. Imam sicer dober želodec, toda kaj takega res ne pre- nesem. Mislim, da tudi drugi ne. Kaj takega še res ne pomnim. Le kako se je spekla pečenka, če so ostali črvi živi? Menim, da je bila stara kak teden. To se mi je pripetilo že drugič. Prvič sem dobila pečena jetrca čisto krvava. Mi- slim, da moj primer ni edini. Kdo je upravnik te restavracije in kakšne so kuharice? In končno, kje je sanitarna inšpekcija? Ni čudno, da je toliko bolnih ljudi, če se gode take stvari. P. M. POPRAVEK V slavnostni številki ob Dnevu vsta- je slovenskega ljudstva in občinskem prazniku Celja se nam je v poročilih o proslavah vrinila neljuba pomota, ko smo pisali, da je ob komemoraciji ob grobu padlih herojev govoril predsed- nik občinskega odbora ZB tov. Loštrk, kar pa ne odgovarja resnici. Ob tej priliki je govoril podpredsednik Občin- skega odbora v Celju dr. Janez Lovšin. Poleg tega moramo pripomniti, da smo v poročilu nehote pozabili omeniti med prireditelji koncerta v mestnem parku tudi moški komorni zbor, ki je poleg »Svobodašev« sodeloval pri tem slavnostTiem programu. POZIV Po čl. 58 in 59 Uredbe o sprenriembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, Uradni list FLRJ 54/54, pozivamo vse delavce in uslužbence, ki so bili v letu 1955 s podjetjem v delovnem razmerju, da v roku treh mesecev uveljavijo svojo pravico do deleža pri delitvi dobička. Kdor se v tem roku ne bo prijavil, bd izgubil pravico do deleža pri delitvi. KOVINSKO PODJETJE CELJE RA.ZPIS OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE razpisuje več mest ZA POKLICNO GASILSKO SLUZBO V CELJU Pogoji: 1. da je odslužil obvezni vojaški rok; 2. da ni star nad 30 let; 3. da ima najmanj 2 razreda gimnazije ali druge srednje šole, da je izučen iz gradbene, strojne, električne, oblačilne ali ke- mične stroke; 4. da je telesno in duševno zdrav za opravljanje gasilske službe; 5. da ni bil kaznovan oziroma ni v preiskavi. Plača po uredbi o državnih uslužbencih. Pravilno opremljene prošnje je treba vložiti do 30. avgusta 1956 pri Tajništvu za notranje zadeve, soba štev. 64. Tajnik: Gorenjak Ludvik