©Slovenian Entomological Society, download unter www.biologiezentrum.at
LJUBLJANA, DECEMBER 1997 Vol. 5, št. 2: 123-130
PRISPEVEK K POZNAVANJU RODU/1M4ÍM BONELLI, 1810 (COLEOPTERA: CARABIDAE) V SLOVENIJI
BEITRAG ZUR KENNTNIS DER GATTUNG AMARA BONELLI, 1810 (COLEOPTERA: CARABIDAE) IN SLOWENIEN
Božidar DROVENIK Ljubljana
Abstract - CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE GENUS AMARA BONELLI, 1810 (COLEOPTERA: CARABIDAE) IN SLOVENIA
The contribution presents some new, unpublished faunistical data on the genus Amara in Slovenia. Part of the data comes from the collection of E. Pretner, which were not assembled and published yet. New species to the Slovenian fauna are Amara praetermissa (Sahlberg, 1827), Amara gebleri Dejean, 1831 and Amara arenaria Putzeys, 1865.
Izvleček - Prispevek prinaša nekaj novejših, še neobjavljenih favnističnih podatkov o rodu Amara v Sloveniji. Del podatkov, ki še ni bil določen in objavljen, je vzet iz zbirke E. Pretnerja. Nove vrste za favno Slovenije so Amara praetermissa (Sahlberg, 1827), Amara gebleri Dejean, 1831 in Amara arenaria Putzeys, 1865.
Uvod
Zbiranje podatkov o rodu Amara v Sloveniji je potekalo v različnih raziskovalnih projektih v okviru inštitutskih dejavnosti. Ugotovimo lahko, da je ta rod v Sloveniji zelo slabo raziskan in da celovitega dela o tej skupini živali še nimamo. Nekaj fragmentarnih podatkov o rodu Amara najdemo v literaturi (Muller, 1926, Heberdey in Meixner,
59
©Slovenian Entomological Society, download unter www.biolojjteferiliEiirtailnologica slovetlica, 5 (1), 1997
1933). Novejše favnistične raziskave v Sloveniji, v Pomurju in alpskem prostoru, pa so pokazale, da tukaj živi še nekaj zelo zanimivih vrst, ki jih do sedaj še nismo poznali. Del podatkov, kije bil do sedaj nedoločen, je vzet tudi iz zbirke E. Pretnerja.
Rod Amara je za določanje razmeroma težka skupina, z njo se ukvarjajo le posamezni raziskovalci. Vse primerke sem poslal v determinacijo in revizijo vodilnemu specialistu za ta rod F. Hiekeju v Berlin. Tudi nomenklatura in sistematika je povzeta po katalogu istega avtorja. Za pomoč pri determinaciji se mu najlepše zahvaljujem.
Seznam vrst
Amara Bonelli, 1810 sg. Zezea Cziki, 1929
A.fulvipes (Serville, 1821)
Ljubljana - Golovec (21. 5. 75 leg. Furlan), Topol - Osredek - Sv. Katarina (18. 5. 85 leg. Furlan).
Vrsta živi tako na Krasu kot v severovzhodni Sloveniji. Navedeni nahajališči sta iz osrednje Slovenije, vendar je razširjenost te vrste v Sloveniji slabo poznana.
A. kulti Fassati, 1947
Ljubljana - Barje (25. 6. 67 leg. Kralj).
Vrsta je razmeroma redka v Sloveniji, vsi podatki o njej se nanašajo na okolico Ljubljane. V novejšem času (1993 leg. Drovenik) je bila ujeta ob Muri na avstrijski strani (Dietzen - Hallberain).
A. plebeja (Gyllenhal, 1810)
Črna mlaka - Šratovci (30. 3. 94 leg. Drovenik), Hrastje - Mota (24. 5. 94 leg. Drovenik), Bobri - Dolnja Bistrica (25. 5. 95 leg. Drovenik), Petišovci - Lendava - Murska šuma (16. 4. 96 leg. Drovenik).
Tudi literatura jo navaja le za severovzhodni del Slovenije.
A. tricuspidata Dejean 1831
Kamniška Bistrica (16. 7. 33 leg. Pretner), Bobri - Dolnja Bistrica (25. 5. 95,15. 5. 96 leg. Drovenik), Hrastje - Mota (24. 5. 94 leg. Drovenik). V Sloveniji poznamo le posamezna nahajališča.
sg .Amara Bonelli, 1810
A. aenea (Degeer, 1774)
Ljubljana (19. 3. 68 leg. Drovenik, 12. 5. 67 leg. Kralj), Kamnik (7. 83 leg. Drovenik), Solčava (4. 30 leg. Čepič), Postojnska jama - Tartar (4. 5. 75 leg. Pretner), Brežice (1933 leg. Kodrič), Kalobje - Kozjansko (25. 5. 30 leg. Kodrič), Brezje - Zadobrova (7. 5.78 leg. Zdešar), Radmirje - Savinja (22. 4. 95 leg. Drovenik), Trstelj - Temenica (18. 5. 95 leg.
60
B. Drovenik: Prispevek k poznavanju rodu Amara Bonelli, 1810 (Coleoplera: Carabidae) v Sloveniji
Drovenik), Vremščica (15. 4. 77 leg. Drovenik), Zagorje - Pivka (12. 6. 68 leg. Drovenik), Drašiči Metlika (28. 6. 94 leg. Drovenik), Ruše - Maribor (11. 5. 69 leg. Drovenik), Prtoča - Prekmurje (9. 4. 75), Lutverci - Apaško polje (24. 4. 95 leg. Drovenik), Hrastje -Mota (4. 5. 95 leg. Drovenik), Podgrad - Gornja Radgona (10.5. 94 leg. Drovenik). Pogosta vrsta v Sloveniji.
A. anthobia Villa, 1833 Kreplje - Sežana (7. 24 leg. Pretner) To vrsto poznamo predvsem s Krasa.
A. communis (Panzer, 1797)
Koritnice - Snežnik (15. 5. 77 leg. Drovenik), Cerkniško jezero (12. 5. 70 leg. Drovenik, 25. 6. 70 leg. Kralj), Kucelj - Trnovski gozd (30. 5. 74 leg. Drovenik), Orehovci - Gornja Radgona (2. 5. 75 leg. Drovenik), Zg. Kašelj - Zalog (16. 5. 66 leg. Drovenik), Postojnska jama - Tartar (20. 5. 75 leg. Pretner), Šmiliel - Mozirje (30. 5. 83 leg. Drovenik), Ribnica - Pohorje (19.5.25 leg. Kodrič). Splošno razširjena vrsta v Sloveniji.
A. convexior Stephens, 1828
Draga - Orlek (leg. Pretner), Vremščica (16. 4. 77, 25. 4. 82 leg. Furlan), Trenta (7. 7. 75 leg. Kralj), Jama Podrošča - Pivka (12. 5. 65 leg. Drovenik), Koritnice - Snežnik (4. 77 leg. Drovenik), Erzelj - Vipava (30. 9.72 leg. Drovenik), Caven - Trnovski gozd (16. 5. 76 leg. Drovenik), Črni vrh - Javornik (1. 5. 68 leg. Rupnik), Kalce - Logatec (2. 5. 75 leg. Furlan), Gorjanci Miklavž (7. 79 leg. Drovenik), Tacen Ljubljana (16. 3. 68 leg. Drovenik), Orle - Ljubljana (25. 4. 82 leg. Furlan), Menina (20. 5. 67, 29. 8. 69 leg. Drovenik), Šmihel - Mozirje ( 3. 4. 95 leg. Drovenik), Orehovci - Gornja Radgona (26. 5. 75 leg. Drovenik), Črna mlaka - Šratovci (30. 3. 94 leg. Drovenik), Murska šuma -Petišovci (16. 4. 96 leg. Drovenik). Splošno razširjena vrsta v Sloveniji
A. curta Dejean, 1828
Snežnik - Gašparjev vrh (30. 6. 76 leg. Drovenik), Slavnik (22. 5. 76 leg. Drovenik), Nemci - Trnovski gozd (18. 6. 77 leg. Drovenik), Trenta (6. 7. 54 leg. Pretner), Kranjska Gora (leg. Scheibel), Bled (8. 10 leg. Pretner), Kočevje (leg. Kodrič), Kalobje (20. 4. 29, 17. 5. 32 leg. Kodrič), Menina (11. 6. 68 leg. Drovenik), Kamniško sedlo (10. 6. 72 leg. Drovenik), Veža - Planica, Savinjske Alpe (7. 83 leg. Drovenik), Velika planina (30. 6. 35 leg. Pretner), Sv. Urban - Dobrovlje (22. 9. 28 leg. Pretner), Sv. Duh - Olševa (9. 7. 30 leg. Kodrič), Golo rebro - Slovenske Konjice (6. 9. 95 leg. Drovenik), Šentilj - Gradišče (5. 5. 95 leg. Drovenik), Segovci - Apaško polje (1. 6. 94 leg. Drovenik), Orehovci -Gornja Radgona (2. 5. 75 leg. Drovenik), Radenci (14. 4. 75, leg. Drovenik). Splošno razširjena vrsta v Sloveniji.
A. eurynota (Panzer, 1797) Kozina (14. 4. 75 leg. Drovenik).
125
©Slovenian Entomological Society, download unter www.biolojjteferiliEiirtailnologica slovetlica, 5 (1), 1997
Ta vrsta je v Sloveniji prisotna predvsem na Krasu. A.familiaris (Duftschmid, 1812)
Dolenje - Jelšane (11. 5. 68 leg. Drovenik), Brezovica - Materija (12. 2. 72 leg. Drovenik), Lipica (4. 20 leg. Pretner), Postojnska jama - Tartar (21. 5. 75 leg. Pretner), Cerknica -Otok (20. 4. 63 leg. Furlan), Karlovica - Cerkniško jezero (12. 5. 70 leg. Drovenik), Blatna dolina - Javorniki (17. 6. 75 leg. Pretner), Ljubljana (10. 4. 87 leg. Furlan), Ljubljana - Slape (11. 4. 87 leg. Furlan), Golovec - Orle (4. 5. 85 leg. Furlan), Tacen -Ljubljana (16. 3. 69 leg. Drovenik), Podkraj - Hrastnik (10. 5. 90 leg. Drovenik), Zg. Tuhinj (19. 4. 68 leg. Drovenik), Šmihel - Mozirje (1. 5. 94 leg. Drovenik), Radmirje -Savinja (24. 5. 95 leg. Drovenik), Zavratnik - Luče (23. 8. 94 leg. Drovenik), Jezerca -Radovljica (7. 6. 96 leg. Drovenik), Brežice (9. 5. 33 leg. Kodrič), Kalobje (20. 5. 30, 15. 8. 32 leg. Kodrič), Ptuj (leg. Scheibel), Šentilj - Gradišče (5. 5. 95 leg. Drovenik), Ceršak (30. 3. 94 leg. Drovenik), Segovci - Apaško polje (15. 5. 94, 15. 5. 96 leg. Drovenik) , Lutverci - Apaško polje (24. 5. 94 leg. Drovenik), Podgrad - Gornja Radgona (10. 5. 95, 1. 6. 94, 4. 5. 94 leg. Drovenik), Mele - Gornja Radgona (4. 5. 94 leg. Drovenik), Orehovci - Gornja Radgona (25. 5. 75 leg. Drovenik), Šratovci - Črna mlaka (30. 3. 94 leg. Drovenik), Radenci (14. 4. 75 leg. Drovenik), Petanjci - Prod (4. 5. 94, 25. 5. 94 leg. Drovenik), Hrastje - Mota (4. 5. 94 leg. Drovenik), Vučja vas (24. 5. 95 leg. Drovenik), Prtoča Prekmurje (9. 4. 75 leg. Drovenik), Bobri - Dolnja Bistrica (15. 5. 96 leg. Drovenik).
Splošno razširjena vrsta v Sloveniji.
A. lucida (Duftschmid, 1812)
Trstelj - Temenica (18. 5. 95 leg. Drovenik), Lipica (25. 5. 85 leg. Furlan), Gornji Ig (19.
5.	85 leg. Furlan), Brežice (9. 5. 33 leg. Kodrič).
Splošno razširjena vrsta v Sloveniji, vendar je običajnejša v termofilnih biotopih.
A. lunicollis Schioedte, 1837
Koritnice - Snežnik (4. 77 leg, Drovenik), Porezen (8. 7. 76 leg. Furlan), Ratitovec (15. 6. 77 leg. Drovenik), Gederovci (1. 8. 74 leg. Drovenik). Pretežno subalpinska vrsta, živi pa tudi ob Muri.
A. monlivaga Sturm, 1825
Čaven (8. 7. 62 leg. Pretner), Pivka - Postojna (25. 5. 68 leg. Kralj), Orehek - Postojna (6.
6.	77 leg. Drovenik), Begunje - Cerknica (20. 5. 67 leg. Kralj), Murgle - Ljubljana (20. 4. 76 leg. Kralj), Orle - Ljubljana (21. 4. 87 leg. Furlan), Sv. Lovrenc - Polhov Gradec (18. 3. 34 leg. Pretner), Štedl vrh - Železniki (9. 7. 33 leg. Pretner), Kočevje (leg. Kodrič), Bohinjsko jezero (4. 81 leg. Drovenik), Mala Pišnica (1. 7. 77 leg. Kralj), Moravče ( 21. 5. 73 leg. Drovenik), Zg. Tuhinj (19. 4. 68, 10. 6. 58, 26. 6. 69 leg. Drovenik), Menina (27. 6. 64, 20. 7. 88 leg. Drovenik), Javoršček - Menina (6. 7. 68 leg. Drovenik), Velika planina (29. 6. 35 leg. Pretner), Veža - Planica , Luče (7. 83 leg. Drovenik), Nazarje - Dobrovlje (9. 84 leg. Drovenik), Orehovci - Gornja Radgona (26. 5. 75 leg. Drovenik).
Splošno razširjena montanska do subalpinska vrsta v Sloveniji.
62
B. Drovenik: Prispevek k poznavanju rodu Amara Bonelli, 1810 (Coleoplera: Carabidae) v Sloveniji
A. nigricomis Thomson, 1857 Kernes - Smrekovec, Ljubno (Drovenik, 1993) V Sloveniji je to edino znano nahajališče.
A. nitida Sturm, 1825
Koritnice - Snežnik (15. 5. 77, 7. 6. 77 leg. Drovenik), Postojnska jama - Tartar (21. 5. 75 leg. Pretner), Vršič (2. 8. 62 leg. Pretner), Kranjska Gora (leg. Scheibel), Zasip - Bled (12. 4. 96 leg. Drovenik), Sv. Jakob - Polhograjski dolomiti (28. 4. 28 leg. Pretner), Travna gora (11. 6. 80 leg. Drovenik), Veža - Planica, Luče (7. 83 leg. Drovenik), Solčava (5. 30, 10. 8. 30 leg. Čepič), Kamniško sedlo (4. 6. 66 leg. Drovenik), Zg. Tuhinj (28. 4. 68, 26. 4. 69 leg. Drovenik), Menina planina (27. 6. 64, 9. 5. 67 leg. Drovenik), Konečka planina - Mozirska planina (15.7.92 leg. Drovenik). Vrsta ima v Sloveniji montanski karakter.
A. ovata (Fabricius, 1792)
Smrekova draga - Trnovski gozd (22. 5. 75 leg. Drovenik), Javorniki - Cerknica (28. 5. 74 leg. Drovenik), Otok - Cerkniško jezero (20. 4. 68 leg. Furlan), Zagorje - Pivka (15. 7. 28 leg. Pretner), Postojnska jama - Tartar (21. 5. 75 leg. Pretner), Želnje - Kočevje (25. 6. 30 leg. Pretner), okolica Črne jame - Postojna (7. 1910 leg. Pretner), Ljubljana (11. 5. 75 leg. Furlan), Zg. Kašelj - Zalog (16. 6. 96 leg. Drovenik), Zadobrova - Brezje (21. 4. 76, 26. 3. 77 leg. Zdešar), Kočevski rog (13. 7. 78 leg. Drovenik) Stojna - Kočevje (leg. Kodrič), Podkraj - Hrastnik (10. 5. 90, 3. 6. 95 leg. Drovenik), Mrzlica (leg. Pretner), Bled (7. 05 leg. Pretner), Brežice (26. 9. 33 leg. Kodrič), Kalobje (20. 4. 29 leg. Kodrič), Kamniška Bistrica (29. 9. 69, 23. 9. 74 leg. Drovenik), Mokrica - Kamniško-Savinjske Alpe (14. 7. 35 leg. Pretner), Solčava (4. 30 leg. Čepič), Radmirje - Savinja (22. 4. 95 leg. Drovenik), Zg. Tuhinj (12. 6. 72 leg. Drovenik), Vaniše - Zg. Tuhinj (24. 5. 68 leg. Drovenik), Menina (12. 6. 72 leg. Drovenik), Košenjak - Dravograd (16. 5. 75 leg. Drovenik), Ceršak -Gradišče (8. 6. 95 leg. Drovenik), Podgrad - Gornja Radgona (16. 6. 94 leg. Drovenik), Bobri - Dolnja Bistrica (15. 5. 96 leg. Drovenik), Petišovci - Murska šuma (16. 4. 96 leg. Drovenik).
Splošno razširjena vrsta v Sloveniji.
A. schimperi Wencker, 1866 Šmartno - Ljubljana (4. 5. 88 leg. Furlan). Drugo nahajališče v Sloveniji.
A. similata (Gyllenhal, 1810)
Pivka Zagorje (12. 5. 68 leg. Drovenik), Postojnska jama Tartar (21. 5. 75 leg. Pretner), Cerkniško jezero (25. 6. 70 leg. Kralj), Unec (10. 5. 87 leg. Furlan), Petkovec -Logatec (12. 5. 35 leg. Pretner), Rovte - Jesenice (10. 6. 74 leg. Drovenik), Stol Karavanke (7. 22 leg. Pretner), Hrastovec - Lenart (24. 4. 75 leg. Drovenik), Sladki vrh (21. 6. 95 leg. Drovenik), Žepovci - Apaško polje (5. 7. 95 leg. Drovenik), Podgrad Gornja Radgona (1.6. 94,16. 6. 94 leg. Drovenik). Prvi podatki za Karavanke in Slovenske Gorice.
125
©Slovenian Entomological Society, download unter www.biolojjteferiliEiirtailnologica slovetlica, 5 (1), 1997
A. tibialis (Paykull, 1798) Kalobje - Kozjansko (leg. Kodrič). V Sloveniji redka vrsta.
sg. Celia Zimmmermann, 1832
A. arenaria Putzeys, 1865 Sv. Gabrijel - Nova Gorica (leg. Pretner) Nova vrsta za Slovenijo.
A. bifrons (Gyllenhal, 1810)
Okrešelj Kamniško-Savinjske Alpe (2. 9. 75 leg. Drovenik), Orehovci - Gornja Radgona (8. 84 leg. Drovenik).
Razmeroma redka vrsta v Sloveniji.
A. cursitaiis Zimmermann, 1832 Šratovci - Črna mlaka (30.3.94 leg. Drovenik) Prvič najdena v porečju Mure.
A. erratica (Duftschmid, 1812)
Mangart - Julijske Alpe (27. 7. 73 leg. Drovenik, 15. 5. 94 leg. Kahlen), Trenta (6. 8. 54 leg. Pretner), Triglavska jezera (leg. Pretner), Bled (1. 8. 11 leg. Pretner), Kamniška Bistrica (29. 8. 69 leg. Drovenik), Kamniško sedlo (4. 6. 66, 16. 6. 72 leg. Drovenik), Grintavec (16. 6. 35 leg. Pretner), Veža - Planica - Luče (7. 83 leg. Drovenik), Peca (13. 8. 62 leg. Pretner), Brežice (20. 5. 33 leg. Kodrič).
Boreomontanska vrsta, ki je v Sloveniji zelo pogosta v alpskem svetu.
sg. Percosia Zimmermann, 1832
A. equestris (Duftschmid, 1812)
Čaven - Trnovski gozd (8. 7. 62 leg. Pretner), Krim (9. 8. 75 leg. Furlan). Razmeroma pogosta vrsta v Sloveniji.
A. praetermissa (Sahlberg, 1827) Ratitovec (18. 8. 46 leg. Pretner) Prvič najdena v Sloveniji.
sg. Bradytus Stephens, 1828
A. apricaria (Paykull, 1790) Mele - Gornja Radgona (2. 8. 94 leg. Drovenik). Prvič najdena v spodnjem toku Mure.
64
B. Drovenik: Prispevek k poznavanju rodu Amara Bonelli, 1810 (Coleoplera: Carabidae) v Sloveniji
A. cotisularis (Duftschmid, 1812)
Sladki vrh (2. 8. 95 leg. Drovenik), Petanjci - Prod (4. 5. 94 leg. Drovenik). Prvi podatki za severovzhodno Slovenijo.
sg.Leirides Putzeys, 1866
A. spectabilis Schaum, 1858
Velika vrata - B. Grintavec (26. 7. 73 leg. Drovenik), Planika - Triglav (20. 8. 71 leg. Drovenik), Vršič (6. 6. 76 leg. Furlan, 26. 6. 77 leg. Drovenik), dolina Triglavskih jezer (30. 6. 68 leg. Drovenik), Mojstrovka (24. 7.73 leg. Drovenik), Mokrica - Savinjske Alpe (14. 7. 76 leg. Drovenik), Kokrško sedlo (4. 9. 71 leg. Drovenik), Kamniško sedlo (4. 6. 66, 31. 8. 75 leg. Drovenik, 5. 7. 76 leg. Furlan), Raduha - vrh (16. 8. 62 leg. Pretner, 30. 7. 93 leg. Kahlen, Drovenik), Veliki vrh - Savinjske Alpe (1. 8. 93 leg. Kahlen), Savinjsko sedlo - Okrešelj (27. 6. 88 leg. Kahlen), Stol - vrh (20. 6. 76 leg. Furlan), Olševa (6. 8. 38 leg. Pretner), Peca - vrh (13. 8. 62 leg. Pretner), Snežnik - vrh (12. 7. 76 leg. Drovenik). V alpskem svetu pogosta vrsta v subalpinskem in alpinskem pasu.
sg. Curtonotus Stephens, 1828
A. aulica (Panzer, 1797)
Obrh - Gornje jezero - Cerkniško jezero (26. 9. 72 leg. Drovenik), Porezen (8. 6. 74 leg. Furlan), izvir Soče - Trenta (10. 9. 95 leg. Drovenik), Ceršak (30. 3. 94 leg. Drovenik), Radenci (2. 6. 94 leg. Drovenik).
Razmeroma pogosta vrsta v Sloveniji.
A.gebleri Dejean, 1831 (A helleri Gredler, 1868) Segovci - Apaško polje (15. 5. 96 leg. Drovenik). Nova vrsta za favno Slovenije.
Sklep
Skupino hroščev rodu Amara tudi v svetovnem merilu preučuje zelo malo ljudi. V Sloveniji je zelo slabo preučena. Do sedaj je bilo pri nas znanih 39 vrst. Z novejšimi raziskavami smo našli še tri. Te za Slovenijo nove vrste so: Amarapraetermissa (Sahlberg, 1827), Amara gebleri Dejean, 1831 in Amara arenaria Putzeys, 1865. Vse tri so trenutno znane v Sloveniji le z enim nahajališčem.
Pričakujemo, da bodo intenzivne favnistične raziskave v Sloveniji odkrile še nekaj vrst. Ker so si vrste tega rodu v naravi med seboj izredno podobne, jih pri terenskem delu med seboj težko ločimo. Tako lahko masikatero spregledamo, kar velja ravno za vrsto Amara gebleri, ki je zelo podobna vrsti Amara aulica. Iz tega sklepamo, da je naša zgornja trditev utemeljena. Trenutno torej poznamo v Sloveniji 42 vrst rodu Amara, kar je za tako majhen prostor v primerjavi s srednjo Evropo (65 vrst) izredno veliko.
125
©Slovenian Entomological Society, download unter www.biolojjteferiliEiirtailnologica slovetlica, 5 (1), 1997
Zusammenfassung
Das Sammeln der Angaben über die Gattung Amara in Slowenien ist auf verschiedene Forschungsprojekte im Rahmen der Institutstätigkeiten gebunden. Man kann feststellen, dass diese Gattung in Slowenien sehr schlecht untersucht ist und dass es ein zusammenfassendes Werk über diese Tiergruppe noch nicht gibt. Einige fragmentarische Angaben über die Gattung Amara finden sich in der Literatur (Müller, 1926, Heberdey & Meixner, 1933). Neuere faunistische Untersuchungen in Slowenien in Pomurje (Übermurgebiet) und im Alpenbereich haben jedoch gezeigt, das es hier noch einige sehr interessante, bisher in diesem Raum unbekannte Arten gibt. Ein Teil der Angaben ist auch aus der Sammlung von Egon Pretner, die noch unbestimmt war, entnommen.
Die Gattung Amara ist für die Bestimmung eine verhältnismässig schwierige Gruppe und mit ihr befassen sich nur vereinzelte Forscher. Alle Exemplare habe ich zur Determination oder Revision dem führenden Spezialisten F. Hieke in Berlin zugesandt. Auch die Nomenklatur und Systematik ist aus dem Katalog von Hieke, 1995, übernommen, dem ich auch für die Hilfe bei der Bestimmung an dieser Stelle danke.
Aus Slowenien waren bisher 39 Arten bekannt. Neuere Untersuchungen ergaben noch 3 zusätzliche Arten: Amara praetemissa (Sahlberg,1827), Amara arenaria Putzeys, 1865, und Amara gebleri Dejean, 1831. Alle 3 genannten neuen Arten haben einstweilen in Slowenien je einen Fundort.
Durch intensive faunistische Untersuchungen erwarten wir in Slowenien noch einige weitere neue Arten. Nachdem die Arten dieser Gattung in der Natur einander ausserordentlich ähnlich sind und deshalb im Gelände ohne vorhergehende Determination kaum sicher bestimmbar sind, begründen wir diese Annahme. Einstweilen sind in Slowenien 42 'Arten der Gattung Amara bekannt, was im vergleich zu Mitteleuropa (65 Arten) für ein dermassen kleines Gebiet ausgesprochen viel ist.
Literatura
Drovenik B., 1993: Nove vrste in favnistične posebnosti hroščev (Coleoptera:
Carabidae, Cerambycidae in Curculionidae) v slovenskih Alpah. Acta entomol.
Slovenica, 1: 31, Ljubljana. Heberdey R. F., J. Meixner, 1933: Die Adephagen der östlichen Hälfte der Ostalpen.
Verhand. derZool. - Bot. Geselschaft, 83: (1-2): 1 - 168, Wien. Hieke F., 1995. Namenwerzeichnis der Gattung Amara Bonelli, 1810, Coleoptera:
Carabidae. Coleoptera, Schwanfelder Coleopt. Mittteil., Sonderheft II., 1 163,
Schwanfeld.
Müller G., 1926:1 coleotteri dellaVenezia Giulia I. Adephaga. 1 - 306, Trieste.
Naslov avtorja/Authour's address Božidar DROVENIK Biološki inštitut ZRC SAZU SI - 1000 Ljubljana, Novi trg 5
66