DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 116
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY! MORNING, MAY 16, 1940
LETO XLIII. - VOL. XLIII.
Zmagovalci v primarnih volitvah MS0VEJS!VE?!1
V okraju Cuyahoga bodo tekmovali pri novemberskih volitvah sledeči kandidati, ki so bili nominirani v primarnih volitvah zadnji torek:
DEMOKRATI:	REPUBLIKANCI:
ZA GOVERNERJA Martin L. Davey	John W. Bricker
ZA ZVEZNEGA SENATORJA John McSweeney	\	Harold II. Burton
* KONGRESNIKI AT-LARGE Stephen M. Young	George H. Bender
Francis W. Durbin	\ L. L. Marshall
ZA KONGRES 20. OKRAJ Martin L. Sweeney	George Pillersdorf
ZA KONGRES 21. OKRAJ Robert Crosser	Joseph E. Chizek
ZA KONGRES 22. OKRAJ Anthony A. Fleger	Mrs. Frances P. Bolfon
ZA PODGOVERNERJA Robert S. Cox	Paul M. Herbert
ZA DRŽAVNEGA TAJNIKA John E. Sweeney	Edward J. Hummel
ZA DRŽAVNEGA BLAGAJNIKA Clarence H. Knisley	D°n H. Ebright
ZA DRŽAVNEGA PRAVDNIKAS George Nye	Thomas J. Herbert
ZA DRŽAVNEGA AVDITORJA
Joseph T. Tracy
John S. Gilbert Walter E. Cook
Edwin D. Barry
Thomas S. Dwyer
William Holsinger ZA OKRAJNEGA KLERKA Leonard F. Fuerst	Thomas C. Cook
ZA OKRAJNEGA PROSEKUTORJA Frank T. Cullitan	Gerard Pillibd
ZA OKRAJNEGA INŽENIRJA John O. McWilliams	Fred R. Williams
ZA MRLIŠKEGA OGLEDNIKA
Joseph T. Ferguson
John F. Curry James A. Reynolds
Martin L, O'Donnell
Donald F. Lybarger
John J. Boyle
OKRAJNI KOMISARJI
ZA ŠERIFA
ZA REKORDERJA
ZA BLAGAJNIKA
vsak dan pričakujejo nemškega vpada. Na tisoče domačinov je že odšlo iz mest Zu-richa, Basla in Berna. IZ EGIPTA se poroča, da je vlada, ukazala domačinom, da odidejo od meje, ki se drži italijanske Libije. BERLIN zatrjuje, da bodo začeli Nemci iz nizozemskih pristanišč v kratkem napadati Anglijo.
NEMCI so vkorakali v Hague, glavno mesto Nizozemske. Domača posadka se je udala brez odpora.
ATENE, Grška. — Danes ponoči je poslala Grška ojačenja na albansko mejo.
-o--
Mussolini napada Cerkev in njeno glasilo
Rim. — Mussolinijevo glasilo, II Popolo d'ltalia, je prineslo članek, ki je pisan prav v Mus-solinijevem stilu, ki zagovarja zadnje protizavezniške demonstracije v Italiji trdeč, da fašistična vlada ne bo trpela v Italiji nobenih poraznih mnenj.
V tem članku se lahko jasno bere svarilo proti Cerkvi, ker pravi, da se ne bo trpelo nobenih poraznih namigavanj od "gotovih, rahločutnih, žoltih gospodov," kakor tudi ne od čitateljev tujezemskih časopisov, čeprav se tiskajo v Italiji.
To zadnje velja vatikanskem glasilu Osservatore Romano, ki
Mrtvi je dobil 1614 glasov
Bucyrus, O. — V okraju Crawford so dali demokrat-je v zadnjih primarnih volitvah IGU glasov R. B. Acker mami, ki kandidiral za državnega senatorja, toda je umri nagle smrti že pred tremi tedni. Njegov protikandidat Ivkn Gong-wer je dobil samo 15 glasov več.
Francozi so vrgli Nemce 6 milj HdZdJ
S. R. Gerber
ZA
James Metzenbaum Otto J. Bartunek Charles A. Vanik William M. Boyd William J. Zoul Johnny Kilbane Charlotte L. Young
Wilson S. Chamberlain DRŽAVNE SENATORJE
Kingsley A. Taft Allen N. Corlett
Davey prosi za slogo med demokrati
Columbus, O. — Bivši gover-ner Martin L. Davey, ki je dobil nominacijo za governerskega kandidata, je izjavil" po volitvah sledeče: "Naj tem po.tom izrečem iskreno zahvalo ohijskim demokratom za njih zaupanje in prijateljstvo. Prevzel sem odgovornost kot kandidat ne toliko iz osebnih razlogov, ampak radi demokracije. Skozi vso kampanjo sem se strogo vzdržal, da nisem rekel niti ene neprijazne besede o kateremkoli demokratu, ker sem želel, da bo moja stranka v stanu dobiti sijajno zmago v novembru.
"Primarne volitve so za nami. Vsak je lahko podpiral svojega kandidata, kakor to dovoljujejo primarne postave. Zato svečano obljubljam, da se ne bo maščevalo nad nobenim demokratom. Vsak je prijazno vabljen, da se pridruži in to brea^kakih pogojev ali pridržkov.
"Združimo se za skupno stvar in skupno delujmo za uspeh pri
Kajzer Viljem se lahko zdaj vrne v Nemčijo
Berlin, 15. maja. — Iz nacij-skih krogov se poroča, da se bivši nemški česar Viljem lahko vrne v Nemčijo, kadar hoče in da mu za to niti Hitlerja ni treba vprašati. Viljem se nahaja v Nizozemskem v mestu Doornu, ki je zdaj v nemški oblasti. Nizozemska vlada je hotela prepeljati cesarja na varnejši kraj, pred-no je prišla nemška armada, toda Viljem se ni hotel umakniti.
Nemška armada, ki je dospela v te kraje, je vedela, da živi tukaj njih bivši cesar in se je njegovega bivališča spoštljivo ognila. Viljem je še vedno nemški državljan in ima v Nemčiji velika posestva, na katera se lahko povrne, kadar hoče, pravijo naciji.
je naklonjeno zaveznikom in ki ima po Italiji več naročnikov kotjnovembrskih volitvah." katerikoli drug časopis, vključno Mussolinijevo glasilo.
1.
2.
3.
4.
6.
7.
8.
9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
Mahoney Sulzman Humi Sawicki Carney Babka O'Brien Hanratty Cipra Dworkin Day
Coughlin Duffy Hudlett Pokorny DeRighter Sweeney Zona
ZA DRŽAVNE POSLANCE
1.	Minshall, jr.
2.
3.
4.
5.
6.
Burton Nutt, jr. Gillespie Eirick Blum
7.	Jamison
8.	Walter
9.	Marshall
10.	Carl Brown, jr.
11.	Canary
12.	Knight
13.	Corlett
14.	Pringle
15.	Hyre
16.	Abbey
17.	Schmunk, jr.
18.	Hirstius
Smrtna kosa
Dne 14. maja je za vedno za-Tom Ireland Uisnila oči Susie Stare na posle-Leo M. Ascherman dicah težke operacije. Tukaj za-Fred S. Day Lugča žalujočega soproga, dobro Ralph' VinceLoznanega Frank Stareta, ki je Harry E. Davis L^tiven pri društvu Ribnica kot zapisnikar že več let. Dalje zapušča mater, osem bratov in dve sestri. Rojena je bila v Cleve-landu ter je bila članica društva Ribnica št. 12 SDZ. Ppgreb se bo vršil v soboto popoldne ob dveh iz hiše žalosti 1647 E. 40th
Vsi Amerikanci morajo iz Evrope domov
Washington, D. C. — Državni oddelek ameriške vlade je posvaril vse ameriške državljane, ki žive v Evropi, da se vrnejo domov, ker se je bati, da izbruhne v kratkem vojna po vsej Evropi. Značilno je, da jim je vlada svetovala, naj se vrnejo preko Španije ali Francije. Dozdaj se jim je svetovalo, naj se vkrcajo v Italiji, zdaj pa ameriška vlada najbrže sama pričakuje, da bo šla Italija kmalu sama v vojno na strani Nemčije.
Rim, 15. maja. — Danes se je začelo z sistematičnim izseljeva njem 20,000 Amerikancev, ki žive v Italiji. Amerikanci hite Napel in Genovo, da se vkrcajo
Francoske čete so naskočile prodirajoče Nemce in jih zapodili šest milj nazaj skozi utrdbe Maginot črte južno od Sedana. V silni bitki se je sprijelo nad 1,000,000 mož in nebroj tankov in bojnih letal.
Paris, 15. maja. — Zavezni- vsiplje nova ojačenja v ta sek-ške in nemške čete so se danes tor. Kot se sodi, ima Francija sprijele v dveh silnih bitkah na v tem kraju 1,000,000 mož proti Belgijskem, za posest Bruslja in Nemcem.
na Francoskem pri Sedanu za Angleški in francoski avijati-utrdbe Maginot črte. Belgijsko čarji neprestano bombardirajo mesto Louvain, ki je videlo tudi zasilne mostove, ki so si jih Nem-v zadnji svetovni vojni morijo,ci zgradili čez reko Meuse. Dru-med zavezniki in Nemci, je bilo'gi pa napadajo nemške kolone, ki zopet pozorišče strašnega bom-se pomičejo proti Sedanu. bardiranja, ko so se vrgla angle-! Zavezniki se dobro zavedajo, ška in francoska ojačenja v boj, j da je zdaj pri Sudanu najbolj ne-da ustavijo nemško prodiram je. varim točka. Tukaj je bilo, ko so proti belgijskemu mestu Bru-; Nemci leta 1870 premagali Fran-slju. Poročila iz fronte zatrju-Jcoze. Ako Nemci predro Magi-jejo, da se je danes prvič posre-jnot črto v tem kraju, jim bo od-čilo zavezniškim četam zajeziti1 prta pot v središče Francije. Od nemški naval.	j tukaj Nemci lahko udarijo pro-
Pri mestu Sedanu na fronco-,ti Belgiji in primejo od strani skem ozemlju, kjer je nemškoitamkajšno zavezniško armado, poveljstvo trdilo, da so njih čete1 ali pa udarijo proti jugu in na-prodrle Maginot črto in preko-padejo Maginot črto od zadej. račile reko Meuse, trdi danes
francosko poveljstvo, da so vr-
V Belgiji je namen zavezni-
. .	.	,kov, da ustavljajo Nemce toliko
gli Nemce nazaj m da niso izgu-	da ide zavezniika arma_
bih pozicij na bregu reke, dasijda y	rae	kjer se
prizna, da so Nemci na nekate- , ,	, ...
\ v.,. ,	;boclo v odločilni bitki postavili
nh prekoračili reko.	Nemcem
Splošno se sodi, da je trenut-'1 no v tem kraju najvažnejša to-! Poročila zatrjujejo, da vozijo čka, kjer bodo skušali Nemci za|'Nemci na ogromnih trnkih nove vsako ceno prodreti. Zato pa vrste težke topove, ki imajo po francosko poveljstvo neprestano 40 čevljev dolge cevi.
Nov grob
Danes zjutraj ob petih je umrl Andrew Petroff, star 45 let, do ma iz Macedonije, Jugoslavija, j Zapušča ženo in tri otroke. Po-
Igreb se bo vršil v soboto popol- na parnik Washington, ki odplu dne iz 5407 Franklin Blvd. pod je prihodnji teden proti New vodstvom A. Grdina in Sinovi j Yorku.
in
na rusko pokopališče. Bil je član društva Bratska sloga št. 15, Srbskega saveza.
Zveza s starim krajem
Mr. August Kollander lastnik znane parobrodne firme sporoča, da je še vedfio odprta zveza Zato se še ved-
—o-
Ameriški general Pershing zahteva, da se morajo Zed. države takoj oborožiti
Washington, D. C. — General no opremo.
] St. člane društva Ribnica se js starim krajem, prosi, da izkažejo pokojni sestri!no lahko obrnete nanj, kadarko-zadnjo čast.	^ kaj potrebujete topogledno.
Vile rojenice
William in Jean Slogar, 1108 E. 63rd St., sta bila obdarjena z zalo hčerko na 10. maja. Mati in dete se dobro počutita v Woman's bolnišnici. Anton in Frances Čampa, stariši mlade mamice sta tako postala že šestič stari oče in stara mati. čestitamo!
John J. Pershing, ki je povelje-j val ameriški armadi v Franciji za časa svetovne vojne, se v polnem strinja z programom predsednika Roosevelta, da se Zed. države takoj oborože, ker nihče ne ve, kdaj, bo dežela potegnjena v evropsko vojno.
General Pershing zahteva, da se dežela takoj pripravi v vojaškem oziru, ker življenje naše epublike zavisi od naglice, s katero bo dežela postavljena v boj-
V nedeljo bo pri sv. Vidu nova maša
Za farane sv. Vida in za ves slovenski katoliški narod v Cle-velandu bo v nedeljo velik in vesel dan, ko bo zopet en sin slovenskega naroda stopil pred ol-Dočim je dobil nominacijo Hrvat William M. Boyd, nismoLar in zapei novo mašo, kot nov Slovenci, kot vidite, izvolili nobenega svojih kandidatov. Naj- s]užabnik v vinogradu Gospodo-bližje sta prišla za nominacijo Joseph Ogrin in pa Jo Modic. Mar- Lem sikdo ie bil zlasti presenečen nad velikim številom glasov, ki jih	_
e dob la gdč. Modicova. Morda bi bila dobila nominacijo, če bi Ta novomašnik je Rev Rudolf i ne bili nasprotovali lastni rojaki v 23. in 32. vardi, namreč ne- Anthony Praznik, edini sin Leri takozvani voditelji. Daleč za tema dvema so dobili glasove Frank in
po sledečem redu: Rožanc, Grill, Seitz in Tomse.	E. 61st St. Mater no dekliško
Kandidat za šerifa, John M. Novak, je dobil lepo število gla- ime je bilo Zakrajsek m oba sta sov 14,954 ter je na tretjem mestu. Enako je na tretjem mestu doma iz Velikih l^asc. kandidat za kongresnika, William, J. Kennick, ki je dobil 2,650 častiti gospod novomašnik je glasov.	bil rojen 14. marca 1914 v Dole-
Vse je presenetila kandidatura bivšega governerja Daveya, njem Jezeru pri Cerknici. Kot ki je zmagal z večino več kot 150,00'0 glasov in ki je odnesel zmago šestletni dečk je stopil v ljudsko tudi v okraju Cuyahoga, župan Burton je zmagal z več kot 60,- golo na "Grabnu" v Ljubljani. Z 000 glasov večine.	. , , ,	, . desetim letom je stopil pa že v
gimnazijo, katero je obiskoval eno leto in pol. Leta 1926 je pa odšel z materjo za očetom v Ameriko, v Cleveland, kjer je bil njegov oče že od leta 1924.
Stopil je v farno šolo sv. Vida, kjer se je tako pridno učil, da je preskočil šesti razred in stopil v sedmega. Leta 1928 je z odliko
"Pripravljenost je potrebna danes, kot je bila leta 1917, ko je bila napovedana vojna," pravi general. "Danes se nahajamo skoro v istem položaju. Kongres je sicer določil nekaj denarja za vojni material, toda to še davno ne zadostuje, kar Amerika potrebuje. Naša dežela mora biti pripravljena na vse, kar se bo zahtevalo za našo varnost. Popolnoma nič ne sm'emo odlašati s pripravami."
Vsak četrti holandski \ 30 dneh Se bo V vojak je ubit Evropi odločilo
V 20. okraju, kjer se je vršila huda borba za poraz sedanjega kongresnika Sweneya, je ta zmagal z več kot 4,000 glasov večine nad Michael Feighanom, kar je bilo pričakovati.
Bondi za gradnjo cest so dobili zahtevano 65 odstotno večino, a šolski bondi so prepadli, ker niso mogli dobiti niti nadpolo-vične večine.,
Zmaga župana Burtona je dala velik pogum republikancem, ki že napovedujejo, da bodo jeseni zmagali v vseh okrajnih uradih, enako tudi v vseh treh kongresnih okrajih. To jim radi priznamo, če se ne bo do takrat poravnal spor v demokratski stranki
Rev. Rudolph A. Praznik
graduiral, nakar je šel na Cathedral Latin višjo šolo, katero je dovršil z odliko. Zatem je pohajal dve leti v kolegij John Carroll univerze in zatem stopil v semenišče, kjer je letos dovršil bogoslovne študije.
Značilno je to, da je bil v dia-
_ ,kona posvečen ravno na dan, ko sta njegova starša praznovala 27 letnico srečnega zakonskega življenja.
Torej v nedeljo 19. maja bo ta odlični slovenski sin zapel prvo novo mašo v cerkvi sv. Vida. Prijazno so vabljeni vsi farani in tudi iz drugih fara, da se te svečanosti udeleže. ttavno tako ste prošeni, da napolnite dvorano pod novo cerkvijo ob 12:30, ko se bo vršil slavnostni banket v počast novomašniku. Vstopnice lahko dobite v našem uradu.
Staršem novomašnika, Mr. in Mrs. Frank Praznik, tem potom iskreno čestitamo k njih srečni uri, ko bosta videla svojega edinega sina stopiti pred oltar in zapeti Glorijp Gospodu v počast. Srečna mati, srečni oče! In Ti, naš novomašnik, hodi srečno po potih življenja in zvesto deluj v apostolskem delu med svojimi slovenskimi rojaki v tej novi domovini.
paris. — Nizozemski zunanji minister je danes povedal, da je bil v boju z Nemci ubit vsak četrti nizozemski vojak. 80 odstotkov vse kraljeve garde je padlo Od 70,000 do 100,000 nizozemskih vojakov je padlo v teh par dneh boja z Nemci.
-o--
Novomašnik, bod' pozdrav ljen! Slovenski narod je na Te ponosen! s,
Ančke bodo vescje
Seveda bodo, pa tudi vi boste lahko, če pridete na njih prireditev v soboto 18. maja v SND na St. Clair Ave. Takrat bo priredilo namreč društvo sv. Ane št. 4 SDZ plesno zabavo z vsemi telesnimi dobrimi deli, ki jih morete dobiti na tem svetu. Eddy Simms vam bo pa pri tem igral vesele poskočnice.
Sinko je!
Pri družini Mr. in Mrs. Rudolf Kužnik, 1413 Penhurst Rd. se je oglasila teta štorklja in pustila krepkega sinčka prvorojenca. Materino dekliške ime je bilo Rose Zabi. Srečna mati in dete se prav dobro počutita v Mount Sinai bolnišnici. Naše čestitke!
New York. — Lord Lothian, angleški poslanik za Zed. države, se je izjavil, da se bo v prihodnjih 30 dneh odločilo, če je še kaka zapreka mogoča, da se prepreči diktatura nad Evropo, Azijo in Afriko.
Odločilo se bo, pravi angleški poslanik, če se bo ustavilo Hitlerjevo metodo napadanja z silo in brutalnostjo in takrat bo človeštvo začelo iznova svobodneje dihati, čeprav bo vzelo dolgo časa, predno bo brez skrbi živelo na svoji zemlji.
--o-
Zadušnica
V soboto 18. maja se bo brala ob 6:30 v cerkvi sv. Lovrenca zadušnica v spomin 30 dnevnice smrti Andreja Blatnika. Sorodniki, prijatelji in znanci so prošeni, da se udeleže.
Iz bolnišnice Mrs. Ana Longar, 14114 Hale Ave. se je povrnila iz bolnišnice in prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu.
Seja mladinskih zborov Jutri večer ob 7:30 se vrši seja Združenih mladinskih zborov v SND na St. Clair Ave. Važno je, da so zastopani vsi zbori.
'AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
W17 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for £> months; Cleve>and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Poroka slovenskega para
Entered as second class« matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 116 Thur., May 16, 1940
Nenaravna zveza
Rimsko-berlinska os ni naravna zveza. Nemec in Italijan gresta prav toliko skupaj kot Nemec in Slovan. Zato tudi zveza med Nemčijo in Rusijo ni naravna, ampak je prisiljena, zgrajena na trenutni potrebi in ki bo trajala samo toliko časa, dokler bodo kazale obojestranske koristi. Ne bo dolgo, ko bomo doživeli konec te nenaravne zveze, tako med Berlinom in Moskvo, kot med Berlinom in Rimom. Take zveze se ustvarja po reku, da vrag v sili muhe žre.
Medtem, ko se lahko računa, da se je zvezal Stalin s Hitlerjem samo zato, da ž njim udari po Angliji, si je Hitler poiskal svojega južnega soseda v zvezo samo zato, da mu za varuje jug, dokler ne bo opravil z Anglijo in Francijo. Laška mularija kriči po italijanskih mestih "Heil Hitler," ker je podpihovana od starejših fašistov. S tem si hočejo laški fašisti zaslužiti del plena, ki si ga bo nagrabil Hitler s kanoni. Dvomimo pa, da bo Hitler pri volji deliti ta plen z Italijo, ki ni v tej vojni storila drugega, kot da je nabijala po hišnih vogalih napise proti Angliji in Franciji, pa kričala: "Doli z Anglijo! Doli z zavezniki!"
To bo tudi najbrže vse, kar bo Italija pomagala Hitlerju. Da bi pa zaragljale laške strojnice preko meje, naj bo že v to ali ono smer, je pa težko verjetno, vsaj brez nemške pomoči ne. Saj nam je še v dobrem spominu, kako se je obnašala laška vojska pri Kobaridu, ko je nemški in avstrijski vojaki niti vjeti niso mogli. Dobro še tudi vemo, kako je par slovenskih in bosanskih polkov ustrahovalo vso "hrabro" italijansko vojsko ob soški fronti polna štiri leta. In potem, ko se je razkropila avstrijska vojska in so šli Italijani proti Ljubljani, boječe se oziraje na vse strani, jih je ena sama srbska patrulja ustavila pri Vrhniki in jim ukazala nazaj. Ročno so ubogali in bežali prav do Postojne, čeprav ni šel nihče za njimi, a po vsej Sloveniji ni bilo takrat enega bataljona redne vojske, ki bi se bila mogla postaviti Italijanom v bran, če bi bili hoteli marširati v Ljubljano.
Tako imajo tudi danes strašno velik pogum — doma za pečjo. S tem si hočejo prikričati nekaj plena, ki bi hodil Hitlerju odveč. Tako računajo. Pa se bodo najbrže ušteli. Olje in voda ne gresta skup, Nemec in Italijan tudi ne. To bo Hitler pokazal Mussoliniju takoj, ko bo opravil s svojimi načrti. Italija opravlja danes tisto nalogo, kot jo imajo najete ženske ^pri nekaterih narodih, ki jih najamejo, da jokajo za pogrebom. Laška mularija je pa najeta, da vpije in kriči, da se celo sam očka Vezuv čudi, ker je naenkrat dobil take tekmece v ropotu. Toda to vpitje na korajžo se bo nekega dne spremenilo v prav milo stokanje, kadar bo Hitler snel pri berlinsko-rimski osi osnik, da se bo laško kolo za-trkljalo proč od voza. Takrat se bodo pa Italijani zopet ozirali proti zapadu za pomoč, pa morda tam ne bo nikogar več, ki bi jim lahko pomagal.
vas bomo tudi mi lahko obiskali. Na svidenje 23. junija v Girardu.
John Anžiček. -o-
JERRY BOHINC
V slovenski naselbini na 39. cesti in St. Clair ulici se je pri družini Jernej in Ivana Bohinc leta 1905 oglasila tetka štorklja in ostavila srečni mamici in očetu sinkota, ki so ga pri sv. Vidu krstili na Jerrya. Ko je bilo mlademu fantku pet let, sta ga dobra mamica in ata ponesla v staro domovino, kjer sta v vasi Šenčur pri Kranju odprla gostilno in skrbno stregla dobrovoljnim Gorenjcem.
Sinko Jerry je pohajal v stari domovini v ljudsko šolo in pomagal svojim staršem pri delu. Čitivo in knjige so mu bile ljubki tovariš v mladeniški dobi. Ko mu je štelo dvajset let splamtela je v njem želja po zemlji, kjer je zagledal luč sveta — odpotoval je v rodno domovino Ameriko. Našel se je v njej takoj doma.
Da se privadi ameriškega jezika je takoj pričel pohajati v večerne šole in v njih dobil jezikovno in tehnično izobrazbo. Zelo rad je čital slovenske časopise, bil posetnik slovenskih čitalnic, kjer je črpal iz knjig pouk in izobrazbo.
Poln energije, odločne volje, prirojene intelegende :poavetil se je trgovskemu poslu in z najboljšim uspehom vodil agencije v prodaji električnih produktov in pohištva. Sedemletno trgovanje, večinoma tega časa kot poslovodja, so mu dala bogate izkušnje, katere so mu bile pozneje kažipot k samostojnosti. Zadnja štiri leta pa vodi v solastni-
lo. Po dovršenih ljudskih šolah je pohajala v Notre Dame višjo šolo in jo z odliko končala. Kmalu po dovršenih šolskih izpitih je dobila zaposlenje v velikem zavarovalnem uradu, kjer si je pridobila mnoge in bogate izkušnje. V uradu je bila vedno priznana kot najboljša uradnica, izvrstna uradniška moč in zanesljiva v svojem poslu.
Miss Genevieve Zylich je poznana po aktivnosti pri dramskem odseku in Marijni družbi v fari Marije Vnebovzetje. Vse jo je rado imelo in vse sovrstnice so jo vedno visoko cenile. V občevanju je bila vedno ponižna, mrina in v zadržanju vzorno dekle. že njena zunanjost je kazala, da je bila vzgojena v najboljši narodni družini ter je podedovala vse lepe čednosti in lastnosti svojih dobrih staršev. Na njenih ustih se nikoli ne vidi ne-volje ali mračnosti. Najbolj je vesela, če more komu kaj dobrega storiti. Res pristno in inteligentno slovensko dekle, ki je lahko zgled naši tukaj rojeni mladini. Tudi govori prav dobro materinski jezik in se nikjer ne sramuje dati duška slovenskim čustvom. Oh, da bi med našo mladino imeli kaj dosti takih briljantnih, zavednih in narodno čutečih deklet!
Med tem, ko bodo naši čitate-lji čitali ta opis, bo danes ob 9. uri monsignor V. Hribar v cerkvi Marije Vnebovzetje izvršil cerkvene zakonske obrede in združil idealno mladenko in mladeniča v skupno življenje. Priči zveze bosta Miss Josephine Zu-lich, sestra neveste in Mr. John Zalaznik, prijatelj ženina.
Mladima poročencema iz globine srca želimo mnogo sijajoče sreče, zdravja in neminljivega veselja. J. P--o-
Koncert "Kraljičkov"
V nedeljo 19. maja ob štirih popoldne, priredi mladinski pevski zbor "Kraljički" koncert v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights, O. Prijatelji mladinskih zborov ste vabljeni od blizu in daleč, da se udeležite tega koncerta in daste mladini veselja še za nadaljno učenje. Na programu je zopet cele vrste lepih slovenskih pesmi, narodnih kakor tudi nekaj bolj umetnih. In ker je pevovodja, ali učitelj, zbora g. Ivan Zorman, ste prav lahko že naprej prepričani, da boste zadovoljni s koncertom.
Takoj po koncertu pa se bo vršila prav domača zabava plesom, za katerega bodo igrali Sunny Ray's godbeniki, tako da bo vsem ustreženo, prijateljem petja in plesalcem. Vstopnina pa bo 35c za vse skupaj. Vsi številni prijatelji Maple Heights-a, ste vabljeni, da nas posetite v nedeljo popoldne pri "Kraljičkih."
Ker pa že pišem moram sporočiti širni javnosti, da si rezervira tudi soboto 25. maja za Maple Heights, ta dan pa priredi Slovenski narodni dom koncert in ples. Na koncertu bodo sodelovali 4 pevski zbori in sicer "Kralj ički," "Planina," CZvon' in "Cvet", za ples pa bo igra Louis Simončič orkester. Pa tem kaj več prihodnji teden.
Anton Perušek
_-—o---
RAINBOW HUNTING CLUB
vo so zadovoljni z njo," tako pravi Mr. John Sušnik, ki je lokalni prodajalec te vrste ledenic.
Kar je najvažnejše, je-ta "me-ter-miser" priprava sedaj toliko izboljšana, da vam z manjšimi stroški proizvaja skoro enako mrzloto kot jo je v preteklosti. Tehniki v laboratorijih so se trudili mesece in mesece, da so izpopolnili ledenice, ki imajo 'meter-miser" napravo, da bo v resnici vsestransko znižala stroške obratovanja.
-o-
Opis naših pionirjev
Piše A. Grdina
Pionirji prve generacije odhajajo in ne bo dolgo več, ko ne bo med nami nobenega več od tistih, ki so priromali preko oceana. Kadar jih več ne bo, tedaj pa jih bomo začeli šele pogrešati. Sedaj malokdo misli ,o tem, posebno pa naša mladina, ki misli, da ji je znanje o njenih prednikih nepotrebno. Da se pa mladina ne zanima zato, temu se ni čuditi, saj lahko vemo iz svoje izkušnje koliko smo mi mislili na svoje prednike, ko smo bili še mladi.
IzGirarda
Večkrat mi pride na misel kaj neki je vzrok, da se nič več ne sliši iz naše naselbine. Kakor se meni zdi, vsak rajši bere kakor pa piše in tako tudi jaz. Nekdo
Chamberlainov smrtni greh
Bivši angleški ministrski predsednik Chamberlain si je stekel nesmrtno slavo in njegovo ime bo za vedno ostalo zapisano z debelimi črkami v zgodovini Anglije. Toda ne kot junaka in rešitelja domovine, ampak kot največjega cincar-ia, kar jih pozna Angli ja, čeprav je znano, da so tam ljudje jako počasnih in flegmatičnih nazorov, kretenj in odlokov.
Danes se piše usoda Anglije na Flanderskih poljanah. Ce bo zmagovalec Hitler, potem bo konec mogočne Anglije in konec bo zakrivil Chamberlain .Ker on je bil, ki je pu-	gSl^Geievtevelulteh. stil Hitlerja iti tako daleč, da ga zdaj ni mogoče ustaviti. Chamberlain je bil, ki je pustil, da je Hitler pograbil Avstrijo in Češko in šele, ko je Hitler napadel Poljsko, se je Chamberlain zganil in še tedaj samo zato, ker se je ustrašil za lastno kožo.
Hitlerja bi bili z lahkoto ustavili, predno se je začel pomikati proti vzhodu. Toda Chamberlaina ni brigala usoda Avstrije ne Češke in tudi Poljske bi ga ne, če se ne bi bil ustrašil zveze med Hitlerjem in Stalinom. Tedaj se je zganil in po polževo lezel za Hitlerjem in bil vedno nekaj tednov za njim.
Anglija bi bila prav storila, če bi bila postavila takrat na čelo svoje vlade človeka z večjim pogumom in z toplejšo krvjo v žilah. Toda Anglija je menda sama zaupala v svojo silo, zlasti v svojo bojno mornarico, ki je danes skoro brez pomena, kadar zabrne po zraku propelerji 20,000 Hitlerjevih bojnih letal.
Toda zdaj je vse kesanje prepozno. Še eno priliko ima, da se reši in ta je, če ustavi Hitlerja, predno zasede Rokav-ski preliv. Če ga ne bo ustavila, je mogočne Anglije konec in Nemčija bo zavzela mesto prve svetovne sile. Anglija, ki je vedno skrbno pazila, da ji ni nobena druga svetovna država zrasla do brade, se bo znašla kot neznatna državica in nič več se ne bo reklo, da je to angleški imperij, v katerem nikdar ne zaide sonce. Izgubila bo Gibraltar, Suez, Južno Afriko, Indijo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ostala ji bo edino Kanada, kjer bo morda nekega dne še prestolica angleških kraljev.
Kakor bi to človek privoščil kramarici Angliji, pa vendar ne želimo, da bi zavladala nad vso Evropo Nemčija, ker bi bili vsi evropski narodi njeni sužnji brez vsakih pravic. To je vzrok, da želimo zaveznikom zmage nad Hitlerjem.
štvu dobro poznano Norwood'me je vprašal kaj pišem in sem w—jj-""«	mu povedal, da za v Ameriško
Domovino, saj tako ni nobenega glasu iz Girarda in da bo vsaj Jaka vedel, da smo še živi in da nismo še vsi pomrli. Veš Jaka, prav škoda, da nisi umrl takrat, ko si bil bolan, ker nič več ne prideš v Girard.
Vidiš kakšno nesrečo ti želijo, samo ti tega ne veš, pa saj ne bo nič tako hudega, ker na vsa kih sedem let pride vse na oko li in bo tudi Jaka prišel v Girard. Povem vam tudi, da bomo imeli 23. junija piknik in sicer SMZ in SŽZ skupaj.
Za takrat pa pričakujemo, da jih bo Jaka nekaj pripeljal, da bo res kaj videti ker pričakujemo ves Cleveland. Nekaj jih bo prišlo iz Newburga in tudi iz Bele Ljubljane.
Kakor sem že omenil, bo piknik 23. junija v Ivan Parku, to je na glavni cesti predno se pri-
Appliance & Furniture trgovino na St. Clair ulici in podružnico pa na 185. cesti. Jerry je pa tudi dober in zvest član slovenskih organizacij ter velik podpornik naših kulturnih in prosvetnih ustanov.
O nadebudnem mladem trgovcu bi dali sledečo oceno: Mož velikega trgovskega obzorja, mož energije in prirojene intelegen-ce, pošten in podvzeten trgovec v ponos slovenskega naroda. In kdo je ta človek? Jerry Bohinc, kateri je danes obljubil zakonsko
GENEVIEVE ZULICH Oglejmo si ljubko nevesto, katera si je danes nadela veliko nalogo v življenju in trdno obljubila, da bo stala ob strani moža Jerrya.
Miss Genevieve Zulich je hčerka v naselbini in širom Amerike poznane družine Mr. in Mrs. John ZuJicha, ki stanuje na 18115 Neff Rd. Rodila se je dne 15. maja leta 1914 v Clevelandu
Naša udeležba prvič na našem strelišču ali odprtij a istega je bila zelo povoljna. S tem so čla ni pokazali, da se resno zanima jo za naš šport in da se prav za res — brez vsakih špasov udarimo letos za prvenstvo z ostalimi klubi.
Iz tega razloga smo sklenili na sestanku, ki smo ga imeli z od prtjem strelišča prvič v tej se zoni v prosti naravi, da bomo streljali vsako drugo nedeljo po poldne. Prosi se tudi vse tiste ki imate nove kandidate za pri stop, da jih v nedeljo pripeljete na strelišče, da jih sprejmemo in uvedemo v vse naše postave ka kor nam naši običaji v takem slučaju narekujejo.
Sedaj pa malo poglejmo rezultat prvega streljanja:
Sirk
17
19 18
19 18
20 21
F
S. Kropar........ 16
A. Zabukovec...... 19
J. Rangus.......... 19
J. Glavič.......... 21
H. Schulz.......... 19
F. Jazbec.......... 17
A. Zrimšek........ 19
J. Fortuna........ 18
J. Russ .. L. Hočevar
J. Kic............ 16
J. Schulz.......... 18
F. Legan.......... 19
Kakor nam kaže rezultat, so se naši fantje — brez vsakega pretiravanja — resno prijeli in ako bomo tako nadaljevali z vajami v bodoče, smo lahko prepričani, da bomo izšli kot zmagovalci v letošnjih tekmah. Lovski pozdrav,
Tajnik.
-o-
18 19
20
20
de v Girard. Tam boste videli napis "Moška in ženska zveza." OGLEJTE SI NAJNOVEJŠO Na tem pikniku bo vsega dovolj.I ELEKTRIČNO LEDENICO Prostor je lep in bo tudi izVrst-j Is/bol/jišanje "1940 Meter-M'i na pijača in še vse kar tukaj j ser" je veliko ekonomske važno-spada. Nastopila bodo tudi ittla-(sti za električne ledenice, katere da dekleta, pa ni treba Mrs. Al- ljudje kupujejo, da si na ta na-fcini Novak povedat, ker drugače čin prihranijo precej denarja, bo tudi ona prišla.	j Izdelovalec najboljših ledenic te
Ker smo že parkrat imeli ^ vrste sporoča, da so že tako nizki skupne prireditve in je bilo vse-j operacijski stroški električnih lej izvrstno, tako upam, da bo ledenic v tem letu znatno zmanj-tud-i letos, ker bo to prvi piknik šani, tako pravijo pri Norwood
v tej sezoni.
Torej vas prav prijazno vabimo od blizu in daleč, člane Slo-
Appliance & Furniture Co.
Ta nova iznajdba "meter-miser" je trpežna in se lahko zane-
venske moške zveze in članice sete nanjo, kajti kompanija, ki Slovenske ženske zveze, kakor(je prva dala to iznajdbo v upo-tudi cenjeno občinstvo, da se rabo, je delala tudi na tem, da
udeležite tega piknika in boste videli kako složno delamo. Prosil bi, da ne bi na omenjeni dan
in pohajala v sv. Vida farno šo- delali kakšnega piknika SMZ, da
jo je tekom let tudi znatno iz boljšala.
"Miljoni lastnikov električnih ledenic z "meter-miser" pripra-
Toda življenje m čas gre naprej, mladi se starajo in z leti so dobili tudi drugačne pojme o življenju. Kar nismo znali ceni ti v mladosti, to nam je na stara leta postalo dragoceno: domovi na, starši, narodnost ... Ko smo se poslovili od doma, tedaj nismo čutili tega, kar danes čutimo do svojih, ki smo jih pustili doma. Sedaj se vračamo nazaj v domovino, da bi srečali in videli ono, kar nam tedaj ni bilo vredno upoštevanja. Vse to so nam prinesla leta in življenjske izkušnje.
Mnogokrat si očitamo, zakaj si nismo nabrali tedaj dragocenih zakladov, ki bi nam sedaj koristili. Zastonj danes pišem in listam po zgodovini in iščem to kar se mi zdi, da bi bilo vredno vedeti o mojih prednikih mojega rodu.
Prav to kar pogrešam jaz, pogrešajo tudi drugi. Jaz bi prav z veseljem drago odkupil življenjepis moje rodovine, če bi vedel, da je kje zapisan in skra-njen. Toda vse zastonj, če se ni takrat zapisalo, ko so živeli še tisti, ki bi bili lahko nekaj povedali. Tu se mi je.torej porodila misel o popisih naših pionirskih družin.
Nikar ne mislite, da tega ni potreba. Nobena zgodovina ni biLa napisana za tiste čase v ka terih se je kaj dogajalo, ampak za poznejše čase. To je veljalo v preteklosti in to velja še danes. Nekdaj bi se bil smejal, če bi mi bil kdo rekel: to in to si zapiši o svoji materi, o svojem očetu in danes nam je to vsem pri srcu. Prav to, kar je veljalo za nas v preteklosti, bo veljalo za naše potomce, kajti ti bodo še veliko bolj pogrešali nas kakor pa mi pogrešamo svoje prednike in to pa zato, ker sedaj živimo v deželi, kjer se zgodovina rodov bolj ceni in upošteva, ker je zato tudi več prilike in potrebe.
Opisi pionirjev so nam potrebni, da na ta način dobimo malo vpogleda v preteklost. Mi smo preživeli bi rekel dva sveta — staro in novo domovino. Obakrat pa smo šli skozi trpko življenje. Doma smo morali delati kot hlapci in dekle in tu v novi domovini pa nam je bila dana prilika, da si lahko sami pomagamo in pokažemo kaj smo zmožni.
Iz stare domovine smo prinesli s seboj zmožnosti in vrline, ki smo jih v novi domovini razvili in se povzdignili do raznih poklicev kot trgovci in profesionalci ter samostojni gospodarji. Vse to pride na dan v popisu. Prvič kako je bilo doma in drugič pa kako se je tukaj razvijal iz skromnega delavca na dvorišču tovarne ali livarne do raznih višjih služb, študija, uradov in trgovin itd. vse do stališča, katerega zavzemamo v narodnem in kulturnem pogledu.
Iz popisov pionirjev dobimo vpogled v življenje naših ljudi, ko oni poročajo iz svojega življenja, so skromni in kar sporo-če je čista resnica. V teh popisih se ne gre toliko za znanost, pač pa se gre za razne doživljaje, ki so jih doživeli v razmerah in okolnostih skozi katere so šli.
Marsikaj pa se lahko tudi naučimo iz življenja naših pionirjev, ker vse je mogoče, da znajo tudi še tukaj nastopiti časi ka-koršni so bili v naši stari domovini. Saj smo se tudi mi veliko naučili od naših prednikov in prav to nam je dajalo poguma v prvih letih našega bivanja v Ameriki, da smo si z toliko večjo vnemo pomagali do boljšega kruha.
V opisih je zanimivo tudi to, ker je opis vsakega pionirja različen kakor je tudi različno naše življenje, v tem je vrednost popisov za čitatelje. Ker pa segajo poročila naših poročevalcev daleč nazaj, se sliši marsikaj zanimivega.
Tako bomo sedaj slišali kratka poročila odličnega para, ki sta vsak po svoji strani poskusila v stari domovini marsikaj trpega. Trpkost življenja v stari domovini pa jima je bila podlaga za dobro gospodarstvo v novi domovini — v Ameriki. To velja tudi za vse druge. Mr. in Mrs. Frank in Antonija Wess
Nekega dne sem bil poklican po telefonu v hišo k Mrs. Wess po trgovskem opravku. Mrs. Wess je rahlega zdravja in po zdravnikovem naročilu se v slabem vremenu ne podaja iz stanovanja.
V razgovoru z Mrs. Wess sem takoj razvidel, da je blaga in izobražena žena. Iz njenega lastnega opisa bomo izvedeli, da je zapustila svoj dom, ko ji je 'bilo 11 let in je že morala služit k tujim ljudem. S tem je že1 veliko povedano in vemo, da otrok, ki je moral od doma tako mlad, ni imel mladosti posejane z rožicami.
ženskam prednost pred moškimi in vem, da Mr. Wess ne bo prav nič užaljen radi tega, če je popis Mrs. Wess prvi. Le žal, da je bila Mrs. Wess s svojim popisom tako kratka. V razgovoru z njo sem zvedel veliko več kakor pa je tukaj napisala, ženske so preveč skromne in mi bi radi kaj več izvedeli. Nekaj pa je, kar je napisala poleg življenjepisa v pesmi do svoje matere, ki pa prav tako velja za njen popis. Napisala je materi za obletnico njene smrti v prisrčnih izrazih ljubezni do svoje matere, v teh besedah se zrcali vsa blagost njenega duha. V tem lahko vidimo, da leta ne pomenijo ničesar, da bi mogla otroka odvrniti od ljubezni do matere. Iz tega tudi vidimo, da je mnogim življenje duha več kot pa navadna materija in vsakdanji kruh.
MOJI BLAGI MAMICI (V spomin 8. obletnice smrti moje mamice Neže roj. Lorber, umrla v starosti 87 let, poročene Ledrer).
Osmič že pomlad zelena
pozdravlja grob vaš in krasi, osmič ptičev zbor pomladnih
žalobno žvrgoli, osmo leto je minilo, kar pisma
zaostala so. Spomin pa je še vedno isti na
vas preljuba mama, pričel se je ob vaši smrti in
nikdar ne sme končati. S pomladjo vse se vrne, za
letom leta se vrste, a mrtva mama se ne vrača, ker
v boljšem kraju zdaj živi! Ne kličem mama vas k vrnitvi, . za vami priti le želim, da gori na nebeški trati, se
zopet z. vami zveselim. Ah, daleč je ta grob zeleni, kjer
vaše truplo mirno spi, da nanj bi mogla poklekniti, rositi s solznimi očmi.
Ne morem groba vam krasiti s cvetlicami, ki tu cveto, (Dalje na 3 strani)




r» ncmikem terlralka K. M*y»
Seveda nisem krenil narav- dovolj vljuden." nost k skrivališču. V velikem o-. "0 — 0 — Old Shat ■
• ter •
vinku sem jezdil in za celo miljo na desno od skrivališča sem se ji približal. Tam smo privezali konje in peš stopili dalje. Marshal in Bob sicer nista bila vajena zalezovanja, vkljub temu pa smo neopaženo prispeli do male jase, stezi nasproti.
Moten svit je ležal nad goščavo, kurili so si ali pa si vsaj svetili. Krog nas je bila trda tema.
Pustil sem tovariše in sam lezel dalje. Našel sem odprtino, pri kateri sem prej prisluškoval, in zlezel med korenine.
Kapitano je govoril, vsi so bili oboroženi in pripravljeni na odhod.
"Da sem našel le najmanjšo sled ,bi rekel, da je kateri izmed lovcev prisluškoval," je pravil. "Kam je pištola izginila? Morebiti sem jo davi na potu izgubil, pa izgube nisem opazil, ko smo prispeli.
Torej praviš, Hoblyn, da še taborijo?"
"Vsi štirje, trije beli in črnec. Njihovi konji se pasejo blizu tabora. Eden konj nima repa in je podoben kozi brez rogov."
Lepo bi se bil Sam zahvalil, da je čul popis svoje Tony —!
"Tista žival je Sans earova kobila," .je razlagal kapitano. "Prav taka slavna je kakor njen lastnik.
Te niso opazili " "Ne. Nisva jezdila trdo do njih. Pustila sva konje v preriji in šla peš tako blizu, da sva jih dobro videla. Slišala seve nisva nič."
Kapitano je bil res v dobri šoli. Naučil se je od starega Flo-rimonta, da je treba sovražnika pred napadom opazovati. Sreča naša, da sem bil tistikrat že pri tovariših.
"Vse se bo dobro izteklo. Ti, Williams, si utrujen, ostal boš v taboru. In ti, Hoblyn, boš prevzel stražo na stezi! Mi drugi pa pojdimo!"
Odgrnili so vejevje pri vhodu in vseh devetnajst je izginilo za goščavo. Williams in Hoblyn sta ostala sama.
Vrnil sem se k tovarišem. "Kako je Charley? Zdi se mi, da so odšli."
"Da. Dva sta ostala doma. Eden bo stražil tamle na stezi. Williams pa bo ostal v taboru. Ni oborožen, oni drugi pa že i-ma puško v roki.
Počakaj mo še, utegnili so kaj pozabiti pa bi se vrnili. Toda pripravimo se! Pojdi, Sam! Vidva pa ostanita, da prideva po vaju ali pa vaju pokličeva!" Zlezla sva na stezo. Ni minulo deset minut pa je prišel Hoblyn. Malomarno je stopal, prepričan je bil, da žive duše ni blizu. Nekaj časa sva še čakala, četrt ure je minulo, ni bilo verjetno, da bi se stakema-ni še vrnili. Začela sva.
Stisnila sva se vsak ob svoji strani v grmovje, in ko je prišel Hoblyn mimo, ga je Sam e-nostavno zgrabil za grlo. Strgal sem mu kos sukna s hrbta, naredil zatik in mu zamašil usta Zvezala sva ga z njegovim lastnim lassom in ga privezala k grmu.
"Naprej!"
Zlezla sva k vhodu, Dvignil sem viseči divji hmelj.
Williams je sedel pri ognju in si pekel kos mesa. S hrbtom je bil obrnjen k vhodu. Stopil sem bliže. "Držite meso više, master Williams, sicer se vam bo pri-smodilo!"
Šinil je okoli in z odprtimi u-sti nem od strahu strmel v mene.
"Dober večer! Skoraj bi vas pozabil pozdraviti. Z ljudmi vašega kova človek ni nikdar
hand —!" je jecljal in še vedno nepremično strmel v mehe. "Po — po kaj ste prišli?"
"Prinesel sem pištolo kapitanu. Prej le sem jo vzel, ko ste pripovedovali svoje dogodivščine."
Skrivil je nogo, da bi se pripravil na skok, in se ozrl, menda, če bi kaka puška ležala v bližini. Druga ni imel pri roki ko svoj bowieknife.
"Le mirno sedite, master sta-keman! Vsaka sumljiva kretnja vas stane življenje! Tale lepa pištola je nabita in razen tega vam je treba le k vhodu pogledati, pa bodete videli, da je tod še več krogel pripravljenih za vas."
Zagledal je Sama, ki je s puško v roki stopil na jaso.
"Thunder storm —! Izgubljen sem!"
"Ne še, če se vdate!"
Zaklical sem v goščavo.
"Bernrad, Bob! Semkaj!"
Stopila sta na jaso.
"Tamle pri sedlih ležijo jer-nteni, Bob! Zveži tega človeka!"
"Grom in peklo —! živega me ne dobite več v roke!"
Pograbil je bowieknife in si ga sunil v srce. Pri priči je bil mrtev.
"Bog bodi njegovi duši milosti j iv!"
OPIS NAŠIH PIONIRJEV
(Nadaljevanje z 2 strani)
Zamolklo je povedal Sam: "Smrt stoterih ima na vesti! Pač nikdar še ni bil sunek z nožem bolj upravičen!"
"Sam se je sodil! Blagor nam, da si nismo omadeževali rok z njegovo krvjo!"
Poslal sem Boba po Hoblyna. Prinesel ga je in položil poleg Williamsa.
Vzel sem mu zamašek iz ust, globoko je šel po sapo in zagledal mrtvega tovariša. V grozi so se mu razširile oči.
"Tudi ti si smrti zapisan prav kakor tale, če nam ne poveš vse resnice!"
"Vse bom povedal!" je zaje-čal v smrtnem strahu.
"Torej, kjg imate skrito zlato?"
"Tamle pod vrečami je zakopano."
Dvignil sem kože.
In celo bogastvo se je razgrnilo pred nami, ukradeno in u-ropano nesrečnim popotnikom Liana estacada. Orožje vseh vrst, puške starega in novega ustroja, pištole in samokresi, vreče s smodnikom, svinec, krogle, naboji, lassi, sedla, torbe, o-deje, popotne in lovske obleke, sukno, platno, korale, pristne in ponarejene, biseri, nakit vseh vr-st, drobno blago, instrumenti, orodje, konzervne škatle, zaloge živil itd. In vsem tem rečem se je videlo, da so uropane.
Bob je metal vreče krog sebe, kot da se igra s tobačnimi mehurji, Marshal pa je poiskal kramp in motiko. Kopali smo in našli zlata v prahu in zrnih, da bi ga močen konj komaj odnesel.
Z grozo sem mislil na nesrečne žrtve stakemanov, ki so morale umreti, da so roparji nabrali tolike množine zlata. Digger j i — zlatokopi — namreč ne vzamejo suhega zlata s seboj, vsaj vsega ne, kar so ga nakopali, prodajo ga kar v San Franci-scu, ali pa ga založijo v bankah in vzamejo s seboj le papirnat denar, nakaznice in depozitne listine, zlata pa le toliko, kolikor ga neobhodno potrebujejo na potu po divjini, kjer za papirnat denar nič ne dobijo. Koliko ne-srečnežev je torej moralo dati življenje, da so roparji nagro-madili take množine zlata!
Toda — kje so bili papirji? Kam so jih stakemani skrili?
"To še ni vse!" sem dejal Hob-lynu.
(Dalje prihodnjič)
duhovni venec hočem splesti,
poslati v sveto ga nebo. Poleg preblagega spomina je
želja mojega srca, da vi bi večno srečna bila, tam v rajski družbi Jagnjeta. žalujoča hči, Antonia Wess, 16420 Arcade Ave., Cleveland, O. 16. maja 1940.
Dalje opis iz življenja Mrs. Antonia Wess: Rojena sem bila na zelenem štajerskem v vasi Luter je fara Ponikva, to je kraj, kjer je bival blagopokojni kne-zoškof Anton Martin Slomšek. Moje rojstno leto je bilo 1875. Od staršev vem to, da je bila moja mati doma iz hiše, kjer so imeli gostilno, ko se je poročila je bila stara 20 let in moj oče pa 40 let. Oče in mati sta zadovoljno in srečno živela do visoke starosti. Oče 81 let in mati do 87 let. Starše sem tako ljubila, da jih noben otrok ne more bolj ljubiti, .to ljubezen gojim v spominu nanje še danes. Očetu je bilo ime Franc in mati so se poprej pisali Neža Lorber. Kar se spominjam o očetu nam je pripovedoval kako dolgo je služil vojake oziroma cesarja. Svoje dolžne vojaške službe je imel 7 let. Drugih 7 let je pa služil za odplačilo (takrat si je lahko odkupil službo vojaščine vsak kdor ni hotel iti k vojakom in je bil pripravljen plačati drugega, ki je odslužil zanj). Tako so moj oče prinesli od vojakov okrog 800 goldinarjev zasluženega denarja, bili so varčen in dober gospodar Iz otročjih let vem to, da sem šla k sv. birmi stara 6 let, leta 1881, za birmo me je poučeval gospod župnik Aškerc, za Učenje sem bila nadarjena vsaj tako so me drugi imenovali, prav tako mi je bilo tudi v službah z lahkoto se naučiti, kar me je zanimalo. Ker so bile take razmere in je v stari domovini navada, da gredo otroci v službo drugam, da se kaj nauee^m šla tudi jaz v službo že z 11. letom za varhi-njo otrok. Vsak ve, da se za take službe ni skoro nič plačalo. Prva tri leta se plača niti ne more omenjati. Zatem sem dobila
drugo službo s plačo deset goldinarjev na leto. Zatem sem pa dobivala vsako leto več plače do 30 let moje starosti.
Med tem časom sem delala 9 let kmečka dela po polju, deset let sem pa služila kot kuharica v mestih. Potem sem se poročila z sedanjim, tudi preiskušenim možem, ki je bil meni določen in s katerim sem vedno živela v zadovoljstvu. Kar bo kmalu že 35 let.
Otrok je bilo rojenih v naj-nem zakonu 6. Od vseh sta ostala sin Lojze, ki je že več let Alderman v Euclid City in pa hčer Antonia Maria, ki je izučena bolniška postrežnica in se nahaja v Canton Ohio. Ostali otroci so pomrli. Pri vseh drugih živ-ljenskih težkočah-na me tudi bolezen ni pozabila ali se me ni ognila, bila sem kar osemkrat operiarna, enkrat v stari domovini in sedemkrat pa v Ameriki. Zadnje čase mi j-e pa zdravnik rekel, da naj dosti ne delam in naj si zdravje varujem. Tako je življenje na svetu." S temi besedami je zaključila Mrs. Wess kratek opis. Prav žal da ni Mrs. Wess bolj raztegnila nje življe-njapisa. Ko sem se znjo razgo-varjal, mi je povedala mnogo več zanimivega, toda, rekla je: "Kaj hočem praviti 0 podrobnostih življenja, zadovoljna sem, da bodo vedeli cr meni tisti, katere zanima, to so moji prijatelji."
Sedaj naj ima besedo Mr.
Frank Wess
Takole pripoveduje Mr. Frank Wess: "Rojen Frank Wess leta 1880 29. februarja v vasi Čem-šenik št. 14. Potem, ko se je moja mati Katarina Wess poročila z'mojim očetom Janezom Pod-bevšek. Moja mati se je poročila 1882 in moj oče Janez Podbev-šek je pa umrl 12. noyembra, leta 1883. Potem se je moja mati zopet poročila 1885 z Francetom Widerger. Leta 1888 1„ februarja je pa umrla moja mati. Leta 1889 sem pa dobil pisano mater oziroma mačeho, ki mi je s polenom kruh rezala. Leta 1892 sem moral iz moje rojstne hiše služit za pastirja.
Leta 1894 sem se šel učit v
Ljubljano črevljarske obrti za dobo treh let. Za tem sem se podal po svetu "vandrat." Leta 1898 sem se podal proti severni strani ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Potem sem nadaljeval po Gornjem štajerskem na Tirolsko in črez Breganc na Bavarsko. Ker nisem mogel dobiti primernega dela sem nadaljeval pot do Monakovega (Muenhen). Potem sem se vrnil po drugi poti nazaj do mesta Bludenc. Tam smo se sešli trije skupaj in šli delat v rudnik, kjer so kopali zlato rudo. Nesreča je hotela, da nas je podsulo v jami globoko 544 metrov, bilo je 22. marca 1899.
Vzelo je 90 ur časa, da so nas odkopali in spravili v bolnico. Ta nesreča nas je tako ostrašila, da nismo hoteli več v rudnik marveč sva potovala jaz in zme-noj še neki tovariš z imenom Mravitz proti Bregencu in črez Bodensko jezero v Lindau in od tam pa do Friderik-hofena. Po nekaj času naprej do Koblenca. Ker se nama ni nikjer zdelo vredno ostati, sva se napotila proti Švici do Berna, po enem mesecu se je poslovil moj tovariš in odšel v Ameriko, sam sem se p,a napotil nazaj proti svojemu rojstnemu kraju, hodil sem peš in prehodil sem 1140 kilometrov hoda. Bilo je leta 1900, ko sem se znašel zopet v Ljubljani pri starem očetu, kjer sem za kratek čas ostal, potem pa nadaljeval pot na Zeleni Štajer do Konjic, kjer me je čakala moja nevesta in delo, vsa moja sreča na svetu.
Od tu sem po nekaj času moral v Ljubljano na vojaški na bor. Ko so mi povedali, da lahko služim vojake so me poslali v Gorico k osmemu topničarske^ mu regimentu za tri leta. Ko sem tudi to odslužil, sem se podal v Dob pri Domžalah k moji stari materi. Stari oče mi je medtem časom umrl v starosti 84 let. Le ta 1905 je vendar prišel tisti srečni dan, da sva se po ročila z gospodično Antonijo roj. Ledrer, ki mi je še danes zvesta in ljuba. Srečna in zadovoljna sva si že doma ustanovi-
	
' . 1 w^m is. 1 1	IfPv^ J!
a dom, toda, kdo je v tistih imoli besedo najboljši krojači.
Nacijski "čuvaji miru" na potu v neim enovano dansko vas, kamor so namenjeni samo za protekcijo seveda. Danci se tej invaziji niso popolnoma nič upirali.
■ Kanadski vojaki na norveški fronti so nosili bela, ogrinjala, da se jih ni tako lahko opazilo na snežnih poljanah. To je- ena- prvih slik, ki kaže Kanadčane Ha- Norveškem.
neh mogel ostati doma, vse je litelo preko oceana, tudi mene je objela misel na Ameriko in eta 1912 sem odšel za njimi tudi jaz. Dospel sem v Greens-burgh, Pa. in tam dobil delo v premogovu za par tednov. Nesreča je zopet hotela, da mr je ubilo v rovu tovariša, to me je pa zopet ostrašilo in odpotoval sem v Cleveland. V znani solini je bilo prvo moje delo v Cleve-andu.
Zatem sem delal v American Steel & Wire, Atlas Car Co., kjer mi je zlomilo roko. Potem v Machin Tools Co. v White Motor Co. in tako naprej dokler nisem dospel do stalnega dela v letu 1926 v Browning Ingeniring Co. na Waterloo Rd. kjer sem uslu-žben še danes." Tako je v glavnem približno poročal Mr. Wess.
K temu opisu naj dostavim samo toliko, da se čudim korajži Mr. Wessa s katero je prepotoval toliko sveta. Med tem kar smo tu slišali je bilo še mnogo več kakor mi je povedal osebno. Da so "vandrovci" velikrat vredni usmiljenja vem iz tega kar mi je pripovedoval moj pokojni orat John, ki je kakor mora vsak, ki se je tri leta učil rokodelstva, potovati in tako je tudi on. Vandrovca pošljejo na pot, d mu je odmerjena in jo mora premeriti, pojdi naprej in si pomagaj kakor veš in znaš. Tako vancfranje je največja šola za izobrazbo mladega študenta in ro-codeloa.
m Ko prepotuje vse to in ima od ega izkazilo, potem pa lahko postane svoj mojster, če ima ko-rajžo in pa groš, da začne tisto obrt, katere se je naučil. Moj arat se je učil klobučarstva in to je bil potem njegov poklic, to je tudi povod da še dandanes delajo Slovenci kot klobučarji v klo-Dučarni že 50 let.
Mr. Wess je bil čevljar, ki je hodil od hiše do hiše s kopiti in kneftro ter šilom kakor vemo, da je bilo navada v domovini po hišah in vaseh. Ko smo se o tem razgovarjali v hiši Wessovih, je povedala Mrs. Wess tole: "Ker so hoteli po hišah da bi on šival do polnoči in se je branil šivat tako dolgo, so prišli podmene, da sem šla še jaz vasovati v te hiše, da je on tako dolgo ostal in šival obuvala."
Iz vsega tega lahko sprevidi-mo koliko pride na človeka v življenju, če se hoče le malo povspe-ti nad navadnega kmečkega delavca. Od tega para smo slišali od obeh podobne izjave. Oba sta mlada šla iz svojih rojstnih hiš na lastno roko v življenje po revni domovini v negotovo bodočnost. Vsak je bil sam svoje sreče kovač. Pota so jih pripeljala skupaj. Oba preiskušena in izobražena. Danes se počutita srečna in zadovoljna oba. Bog jima daj še mnogo veselih let. -_o-
Obleke imajo preveč žepov
Vsaka vojna je huda reč in ljudje marsikatero pogruntajo, ki je sicer ne bi, če bi bil mir. Tega seveda ne delajo zaradi dolgega časa, ampak ker jih silijo razmere v to. Take "pogrunta-cije" niso bogve kaj prijetne, toda v sili vrag še muhe žre, pravi pregovor, ki prav dobro pravi.
Kakor vsem vojskujočim državam sili voda v grlo — eni bolj drugi manj — tako tucli Nemčija uravnava svoje življenje in potrebe v mejah prilik, v katere jo je potegnila vojna. Tudi oni si morajo vedno bolj stiskati pas, zmaga je pa le njihova, je rekel v zadnjem govoru nemški gospodarski diktator Goering. Dokler je na pasu še kaj lukenj, že še gre, kadar jih pa 7^manjka, je pa tudi stiskanja konec. To boifto občutili morda vsi, ne samo nekateri.
V Berlinu je bila pred kratkim skupščina krojačev iz vse N čije, ki so razpravljali o modi, ki jo narekuje vojno spodarstvo. Nadomestilo ga sukna za obleke so si li od vseh strani in pri tem
Ugotovili so, da je "nadomestilo" za obleke, kostime in površnike izvanredno težko in zato bodo odslSj naprej Nemci nosili obleke brez vate in brez podloge. Šli so pa še dalje. Ugotovili so, da imajo moške obleke preveč žepov in to čisto brez vsake stvarne potrebe. Za te da se porabi preveč blaga in prav pri "nadomestifu," je treba gledati na štednjo, zlasti ker žepi po mnenju nemških krojačev delajo obleko še bolj težko. Z eno besedo, treba je manj žepov in vate ter več "nadomestila," pa se bo povsod poznalo.
človek se res čudi takemu načrtnemu in pametnemu gospodarstvu, ker danes v teh brez denarnih časih res ne ve, zakaj naj bi imel žepe.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Lastnik želi prodati hišo za dve družini, 10 sob, 2 garaži. Nahaja se v Collinwoodu. Cena je samo $4,800. Izvanredna prilika za rojaka, ki si želi svojega doma. Mr. Petrovich, 253 E. 151st St. Tel. KEnmore 2641-J.
Odda se
lepa soba pri mirni družini, kopališče na razpolago. Naslov se poizve v uradu tega lista.
(117)
7303 Ivy Ave.
prvi blok severozapadno od Union Ave. in E. 75th St. v slovenski fari sv. Lovrenca, se proda moderna hiša za 2 družini, 6 sob in kopališče spodaj, 5 sob in kopališče zgorej, gorkota na vroč zrak, 2 garaži. Posestvo v finem stanju, se mora takoj prodati. Takoj $1,500, ostalo na mesec manj kot rent. Lastnik je vedno doma, ali pokličite po 7:30 zvečer Mr. Reiss, ME. 199.	(118)
Fini avtomobili
1935 Ford Coupe, 3 na
izbiro, ................................$165
1937 Chevrolet Town Sedan,
15 na izbiro, vsak po........$345
1937 Pontiac Sedan, ..........$425
Dorner Chevrolet Co.
14115 St. Clair Ave.
(117)
Y najem
se odda tri^epe sobe, spodaj, brez malih otrok; mlad par; starejši imajo prednost. Vprašajte na 6410 St. Clair Ave. zadej na številki (suite) 6. (116)
John Glach
kovač
Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano.
13408 St. Clair Ave.
GLenville 3963 We pick and deliver (x)
Lepa trava!
Ce hočete imeti pred hišo ali na vrtu lepo travo, pridite k meni po "creeping grass."
Frank Novinc 23250 Ivan A w. Euclid, O. (ma9,10, 11,16,17, 18)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIC A NAGROBNIH SPOMENIKOV
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
GRADUATION SPECIAL
For Boys From Grammar School
SUITS TO ORDER
Made In any Style
$18.95
Sport Coats Sport Pants
1395 395
BRAZIS BROS
CLOTHES
69155 SUPERIOR AVE. 6122 ST. CLAIR AVE. I5U02 WATERLOO RD.


Oliver Twist
C. Dickens-O. Župančič
S
ver ter ji ovil roko okrog vra-.ki so se zaradi tega obrnili od
"Tisto noč, ko je stara Sally (gospod ter jo prijel pod pazdu-umrla, ste res zaprli vrata," je ho. "Prepričan sem, da ste še
rekla prva ter dvignila velo roko, "aijipak ušes nama niste mogli zamašiti in špranj v vratih tudi ne."
"Ne, ne," je pristavila druga, se ozirala po sobi in majala brezzobe čeljusti. "Niste ne, niste mogli!"
"Slišali sva, kako vam je skušala dopovedati, kaj je storila, in videli sva, kako ste ji vzeli papir iz roke, in opazovali sva vas drugi dan, ko ste šli v zastavljalnico," je hitela prva.
"Tako je," je pritrdila druga. "In bilo je zapisano na listku: medaljon in zlat prstan. To sva pogruntali in videli sva, ko so vam stvari izročali. Bili sva zraven, o, bili sva zraven."
"In še več veva kot to," je povzela prva, "zakaj stara Sally nama je dostikrat pripovedovala, davno že, kako ji je pravila mlada mati, da je začutila, da tega ne bo prestala, ter se je napravila na pot, bolna že, da bi umrla blizu groba otrokovega očeta."
"Ali bi radi govorili z zastav-ničarjem?" je vprašal gospod Grimwig ter se zganil proti vratom.
"Ne!" je odgovorila žena. "Ako je bil tale" — pokazala je na Monksa — "tak strahopetec, da je vse priznal, in tudi je, kakor vidim, in ste stikali okoli vseh teh babnic, dokler niste našli pravih, potem vam nimam jaz nič več povedati. Sem jih prodala, sem, tiste stvari, spravljene so pa tako, da ne pridete več do njih. Kaj hočete še?"
"Nič," je odgovoril gospod Brownlow, "kot da bo zdaj na ša skrb, da ne bosta opravljala vidva nikdar več kake zaupne službe. Sedaj lahto odidete."
"Upam," je zaffecljal gospod Bumble, skesano se oziraje, ko je gospod Grimwig s starkama izginil, "upam, da zaradi te nesrečne dogodbice ne izgubim svoje občinske službe?"
"Prav gotovo jo izgubite," je odgovoril gospod Brownlow. "Na to se kar pripravite in veseli bodite po vrhu, da ste jo še tako unesli."
"Vsega je kriva moja žena. Tiščala je v to," je trdil gospod Bumble, ki se je še prej ozrl ter se prepričal, da njegove družice ni več v sobi.
"To ni izgovor," je odgovoril gospod Brownlow. "Vi ste bili priča, ko je bil nakit vržen v reko, in prav za prav ste vi v o-čeh postave večji krivec; kajti pod zakonom velja, da dela žena pod vašim vodstvom."
"Ako velja pred zakonom to," je dejal gospod Bumble ter z o-bema rokama mečkal klobuk, "potem je zakon — osel, bedak. Če ima postava take oči, nima z zakonom ničesar opraviti. In najhujše, kar ji želim, je to, da bi ji izkušnja odprla oči — izkušnja!"
To besedo, ki jo je ponovil, je izgovoril gospod Bumble s posebnim poudarkom, nato si je poveznil klobuk trdno na glavo, zmašil roke v žepe ter odšel za svojo boljšo polovico.
"Gospodična," se je okrenil gospod Brownlow k Rozi, "daj te mi roko. Ne tresite se. Ne boj te se slišati še teh malo besed, ki jih moram spregovoriti."
"Če se — sicer ne vem, kako in kaj, vendar, če se — tičejo mene/' je dejala Roza, "prosim, povejte mi jih kedaj drugič. Sedaj nimam dovolj moči ne poguma."
"Kaj še?" je oponesel stari
čvrstejši, kot se vam samim zdi. Ali poznate to mlado damo, sir?"
"Poznam," je odgovoril Monks.
"Jaz vas nisem še nikoli videla," je rekla Roza tiho.
"Jaz vas že večkrat," je odgovoril Monks.
"Oče nesrečne Agneze je imel dve hčeri," je rekel gospod Brownlow. "Kakšna je bila usoda druge — ki je bila takrat še dete?"
"Dete," je odgovoril Monks, "ko mu je oče umrl v tujem kraju pod izmišljenim imenom brez vsakega pisanja, listine ali koščka pa pihlja, tako da ni bilo mogoče priti na sled njegovim prijateljem ali sorodnikom — dete so vzeli k sebi ubogi kmečki ljudje in ga redili kot svojega."
"Dalje!" je rekel Brownlow ter mignil gospe Maylijevi, naj stopi bliže. "Dalje!"
"Vi niste mogli najti kraja, kamor se je ta rodbina umaknila," je nadaljeval Monks. "Tg-da, kjer zgreši prijateljstvo, si pogosto sovraštvo ukrči pot. Moja mati ga je našla — celo leto je skrbno iskala — da, in je dete tudi našla."
'In ga je vzela k sebi, ali ne?" "Ne. Ljudje so bili revni, pa so se začeli — vsaj mož — svojega človekoljubja kesati. Pustila je otroka pri njih, dala jim je nekaj denarja, ki pa je moral kmalu poiti, obljubila jim še več; kajpada ga ni mislila nikoli poslati. Vendar se ni zanesla preveč samo na nezadovoljnost in revščino teh ljudi, hotela je-deklici še več nesreče, zato je povedala red-nikom o sestrini sramoti s spremembami in dostavki, kakor se ji je zdelo prav. Prosila jih je, naj na deklico ostro pazijo, češ da je rojena iz izprijene krvi; sploh pa da je otrok nezakonski in da se jim bo prej ali slej izvrgel. Vse okolnosti so govorile za to, in verjeli so ji. In tako so z dekletom slabo ravnali, celo mi smo bili zadovoljni, torej veste, kako bedno je morala živeti, dokler je ni slučajno videla neka gospa, vdova iz Chestra.. Dete se ji je zasmililo in vzela ga je k sebi. Tu se je že nekak vrag zaklel zoper naju, mislim; zakaj kljub vsemu najinemu prizadevanju je ostala deklica tam in je bila srečna. Pred dvema letoma ali pred tremi sem jo zgrešil in šele nekaj mesecev je tega, kar sem jo zopet videl." "Ali jo vidite sedaj?" "Vidim. Sloni vam ob roki." "In vendarle moja nečakinja gospa Maylijeva ter oklenila z rokami deklico, ki je bila kakor v omotici — "in kljub vsemu moje ljubo dete. Sedaj je ne bi hotela izgubiti za vse zaklade tega sveta. Draga družica moja, deklica moja preljuba!"
"Edina prijateljica, kar sem jih kedaj imela!" je vzkliknila Roza ter se privila k nji "Najljubeznivejša, n a j b o ljša prijateljica. Srce mi hoče počiti. Vsega tega ne morem — ne morem prenesti."
"Še več si prenesla in si bila kljub vsemu najljubkejše in najblažje bitje, sreča vsem, ki so te poznali," je rekla gospa Maylijeva, nežno jo objemaje. "Pojdi, draga moja, pojdi, pomisli, kdo komaj čaka, da te oklene z rokami — ubogi deč ko! Vidiš — poglej, poglej, draga moja!"
"Ne teta!" je vzkliknil Oli
tu. "Ne bom ji rekel teta — sestra, moja draga sestra, že takoj izpočetka se te je moje srce oklenilo! Roza, draga Roza!"
Blažene solze, ki sta jih lili siroti v dolgem, tesnem objemu, blažene pretrgane besede, ki sta jih govorili! Oče, sestra, mati so bili v enem trenutku dobljeni in izgubljeni. A te solze niso bile grenke; zakaj celo bolečina je bila usmiljena in zavita v tako nežne in sladke spomine, da je bila svečana radost in je izgubila vso grenkobo.
Dolgo, dolgo sta bila sama. Lahno trkanje na vrata ju je naposled opomnilo, da je'nekdo zunaj. Oliver jih je odprl, smuknil ven in se umaknil Harry ju.
"Vse vem," je dejal ter sedel poleg ljubke deklice. "Draga Roza, vse vem."
"Nisem slučajno tukaj," je pristavil po daljšem premolku; "tudi nisem slišal tega šele nocoj, včeraj sem izvedel vse, šele včeraj. Saj slutiš, čemu sem j prišel? Da bi te spomnil neke obljube."
"Čakaj," je rekla Roza. "Vse veš?"
"Vse. Dovolila si mi, da sprožim po enem letu zopet vprašanje, o katerem sva zadnjič govorila."
"To je res."
"Ne da bi hotel prevreči tvoj sklep," je nadaljeval mladi mož, "nego da mi ga še enkrat sama ponoviš, ako ti je prav. Rekel sem ti, da položim pred-te vse, kar sem in kar imam, in, ako ostaneš pri svojem prvem sklepu, sem obljubil, da ti ga ne bom skušal omajati ne z besedo ne z dejanjem."
"Vzroki, ki sem jih imela takrat, veljajo tudi sedaj," je odgovorila Roza odločno. "Če sem kedaj čutila, koliko sem dolžna njej, ki me je rešila s svojo dobroto iz siromaštva in trpljenja, kedaj naj občutim to dolžnost resneje in bolj živo nego nocoj? Borim se," je pristavila, "a ponosna bom, kadar se preborim; boli me, a moje srce mora to bolečino prenesti."
"Po nocojšnjih razkritjih—" je začel Harry.
"Po nocojšnjih razkritjih," je dejala Roza milo, "sem osta^ la tebi nasproti na istem stali šču kakor prej."
"Trdosrčna si proti meni, Roza," je ugovarjal zaljubljeni fant.
"O, Harry, Harry," je dejalo dekle in zaihtelo, "da bi le mogla biti! Mnogo bolečin bi si prihranila."
mene, so se obrnili tudi od tebe ter dokazali, da imaš v tem prav. Mogožniki in zaščitniki, odlični in vplivni sorodniki, ki so se mi dotlej prijazno smehljali, me sedaj hladno gledajo. Pa saj poznam smehljajoče poljane in v vetru šumeče drevje v najprijaznejši angleški pokrajini, in poleg vaške cerkve — moje, Roza, moje! — stoji preprosta hiša, na katero, ako hočeš ti, bom ponosnejši nego
na vse nade, katerim sem se odrekel, pa če bi bile še tisočkrat večje. To je sedaj moje stališče in moj ugled ,— predte sem ga položil."
* * *
"Velike mere potrpljenja je treba, kadar čakaš zaljubljencev k večerji," je rekel gospod Grimwig, ki se je predramil ter si vzel žepni robec z glave.
In res, večerja je čakala že nespodobno dolgo. Niti gospa Maylijeva, niti Harry, niti Ro-
"Kaj se jim pa sama vdajaš,'' je rekel Harry ter jo prijel za roko. "Pomisli, Roza moja, pomisli, kaj si izvedela nocoj."
"Kaj sem izvedela? Kaj sem izvedela?" je vzkliknila Roza. "Da je občutil moj oče svojo nečast tako bridko, da se je izogibal vseh ljudi . .. to . .. Dovolj sva govorila, Harry, dovolj."
"Ne še, ne še," je rekel mladi mož ter jo pridržal, ko je hotela vstati. "Vse se je spremenilo v meni moje nade, želje, moja čustva, vsaka misel mojega življenja, samo ljubezen do tebe ne. Sedaj ti ne ponujam veljave v vrveči družbi, ne občevanja z zlobnim in opravlji-vim svetom, kjer zardevajo lica zaradi vsega, samo ne zaradi resnične nečasti in sramote. Pač pa dom . . . srce in dom . . . da, Roza predraga, to in samo to je vse, kar ti morem ponuditi."
"Kaj hočeš reči?" je zajec-ljala.
"Takole mislim: I ko sva se zadnjikrat ločila, sem odšel s trdnim sklepom, da poderem vse namišljene zapreke med menoj in teboj. Odločil sem se, če ne moreš ti živeti v mojem svetu, da hočem živeti jaz v tvojem; nikak ponos na visok rod ne sme vihati nosu nad tabo, kajti jaz sam mu pokažem hrbet. To sem tudi storil. Tisti,
za, ki so prišli vsi skupaj, nobeden ni našel besede za opravičilo.
"Nocoj sem prav resno mislil, da bi si pojedel glavo," je rekel gospod Grimwig, "zakaj že sem obupal, da bi dobil kaj drugega. Ako dovolite, si uso-dim pozdraviti bodočo nevesto s poljubom."
Gospod Grimwig se ,ni kar nič obotavljal in je izvršil svojo naznanjeno namero pri deklici, ki je živo zardela. In ker zgledi vlečejo, sta ga posnela i doktor i gospod Brownlow. Nekateri trdijo, da je dal prav za
Miss Anne Tracy Morgan, sestra, znanega denarnega magnata, v francoski vojaški službi. Ustanovila je organizacijo z imenom "prijatelji Francije," katere rudoga je pomagati francoskim ženam in otrokom — beguncem.
Predsednik Roosevelt ob povratku v Washington z enotedenskih počitnic na jugu. Kakor se vidi je južno podnebje in toplo sonce prav dobro poživilo našega predsednika.
prav prvi zgled Harry Maylie v sosednji, temni sobi; a najuglednejši strokovnjaki imajo to' trditev za zlobno obrekovanje, ker je bil Harry mladenič in duhovskega stanu.
"Oliver, dete moje," je rekla gospa Maylijeva, "kje si bil in zakaj gledaš tako otožno? Solze se ti kradejo iz oči. Kaj ti je?"
Naš svet je' svet prevar — naše najsrčnejše nade padajo pod njimi, nade, ki so naši naravi v najlepšo čast.
Ubogi Dick je bil mrtev!
Dalje prihodnji?
Zveze s starim krajem
Še vedno je zveza s ,starim krajem odprta. Vsak teden dospe parnik z pošto iz starega kraja in vsako soboto odpluje iz New Yorka pai'nik, ki odpelje pošto in zavitke v stari kraj. , Naš urad ima vedno stalne zveze s starim krajem. Ker imamo mi 20-letne izkušnje v vseh poslih, ki se tičejo starega kraja, je v vašo korist, da se obrnete na nas:
KADAR želite poslati denar v stari kraj. Vsaka poši-ljatev denarja je garantirana; cene vedno najnižje;
KADAR nameravate dobiti kako osebo v Ameriko;
KADAR rabite krstne, rojstne ali druge listine iz starega kraja;
KADAR želite pojasnila glede dedščin v domovini, in
KADAR imate, kakršenkoli opravek s starim krajem, se vedno obrnite na:
AUGUST HOLLANDER
v $lov. Nar. Domu 6419 St. Clair Ave.
KOLLANDER opravlja vse notarske posle za tukaj-šno in starokrajsko vporabo . . . izpol-H	njuje tudi prošnje za državljanski pa-
pir.
V pisarni Kollanderja se nahaja tudi pošta, U. S. POSTAL STATION NO. 31, ki je otvorjena vsak dan od 9. do 6. ure zvečer; v soboto pa od 9. - 12. ure predpoldan.
KOLLANDAR ima tudi vedno v zalogi jugoslovanske ^	in italijanske znamke.	^ ^
—'"HI".....■■■■! ■!!■■■ 11	Ill—L. Jtmfl
JLIII1III ■ i IIII III lil MII ill till III t II It 1B1111111111111111II1111111111101M11E111!111E! 11(111111 e 111II1 i
| Posebnosti ob koncu tedna! (
| 6x9 LINOLEJ PREPROGE.......-...............$1.98 =
| Kovinasti PEPELNIKI ..........................98 |
| Neizgotovljeni KUHINJSKI STOLI ..............89 Z
| DOUBLE COIL SPRINGS................. 8.75 in več |
| Neizgotovljene KUHINJSKE MIZE ...'........... 4.75 |
| INNERCOIL MODROCI ...................... 11.75 |
| 5JTUBOV RADIO, namizni modeli.......... 9.75 in več |
| RAZNE SKRINJE, 5 predalov................. 14-75 |
| BARREL STOLI ....................... 14.65 in več |
1 GUGALNIKI, 6 blazin, ball bearing, nepremočljivi 18.75 | E	in več.	/	s
| APEX PRALNIK ...........'.'................ 33.50 §
| HASSOCKS, barve na izbiro ......................89 |
1 STOLI IZ PLATNA ............................19 §
i DECK CHAIRS, progasto platno, naslonjalo za noge 1.49 S
KOLIČINA OMEJENA, ZATO HITITE!
Perusek's
1 809 East 152nd St.
MUlberry 9211 f
Kanadski premier W. L. Mackenzie King je obiskal predsednika Roosevelta na njegovih počitnicah v Warm Springs, Ga. in se je mudil tam dva dni. Odpotoval je ne da bi podal časnikarjem kakšno posebno izjavo.
ODPRTO ZVEČER;V SREDO DO OPOLDNE
fllllllllll»l»»»l»MII»IIIMIIIIIIII»lllll»»lllll»ll>lllllllll»»llllinil»llll»IIIIKIIIIIII»H»«lg
KOZA IV'S SHOE REPAIR I
6530 St, Clair Ave.
Ohio State Champion Repairer *
15TH ANNIVERSARYI SPECIALS
ONE CENT SPECIAL
Ladies Fibre Heels
First pair ............25^
Second pair ...........01^
Two pairs for ........26^
MEN'S SPECIAL Good Quality Rubber Heels
First pair ............45^ %
Second pair ......... .11.^ %
Two pairs for.........56^ |
These Specials are for 10 Days Only! HHb***********************^^