LMTO I. LJUBLJANA, 10. JUNIJA 1923. ŠTEV. 25. NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IH ADMINISTRACIJA: Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! P® ukinjenju delovanja mariborske Orjutie. Že davno pred ukinjen jem delo- : vanja naše organizacije so romali s j policijskega komisarijata v Ljubija- j no razni Kerševanovi predlogi gie- j de pobijanja našega pokreta. Z isto zagrizenostjo, kakor je nekoč ta mož v irstu zatiral vsak. tudi najmanjši gibljaj jugoslovenskega pokreta, z isto zagrizenostjo kakor je plenil »Edinost«, tako da je presedalo celo njegovemu šefu Nemcu, kakor je vršil pisemsko cenzuro itd., se je vrgel tudi v naši državi na ju-goslovenski nacionalistični pokret. Gospod Lukan ni edini krivec, mnogo njegovih odredb so skuhali Ker-ševanovi predlogi. Zato je bila naša mariborska organizacija že pripravljena na atentat g. Lukana, je pa tudi za sam odlok o ukinjenju izvedela že vsaj eno uro pred oficijelno sporočitvijo, kakor so izvedeli tudi — klerikalci in Nemci. Taka je pač uradna tajnost Kerševanovih zvestih oprod. Klerikalci in Nemci so se ukinitve delovanja razveselili tako. da so se zvečer napili in dajali vsak na svoj način duška temu svojemu veselju. Klerikalci so v gručah razgrajali po ulicah, grozeč da pokoljejo vse »penzijonirane orjunce«; Nemci so pa od veselja kričali; »Marburg ist \vieder deutsch; Orjuna ist auf-oelost!« ter prepevali »Die Wacht am Rhein« in druge take prepovedane in izzivalne pesmi. Veselje je vladalo tudi na policijskem komisa-rijatu. — Uboga pamet malih ljudi velikega časa! V svoji neumnosti so ti ljudje verjeli, da zatre sveto našo revolucijonarno misel, za katero smo pripravljeni žrtvovati vse. življenje in imetje, lahko kaka krpa s strojem popisanega papirja. Prepričani so bili. da je sedaj radi tega brezpomembnega papirja konec Or-june. Kakor da bi se dala jugoslovanska nacijonalistična misel razpustiti ali ukiniti. Orjuna je ostala in bo ostala, obstojala bo tudi tedaj, ko davno ne bo v jugoslovenskem Mariboru več Kerševana. »Straže« in Nemcev, ko bo davno pozabljen spomin na vse velike in male cesarje Janeze. Naša misel je stara stoletja, vanjo so se zaganjale silne armade besnih sovražnikov; vsi ti so šli, ni Jih več — ona je ostala! Kaj vse je Pod vzela pokojna Avstrija žalostnega spomina, da bi zatrla to našo Jugoslovensko misel! Uničila ie pač njene poedine apostole. Ivana Endlicherja itd., njihova smrt pa je rodila stotisoče novih, kj so ji pomagali do prve zmage. Veliko, staro-slavno. do zob oboroženo Avstrijo je strla ta naša misel in sedaj, ko se pripravlja na svojo drugo zmago, na zavojevanje države, katero je ustvarila in katere so se kakor nekoč templja Jehove, polastili brezstidni kupčevalci. sedaj naj bi se prestrašila Lukanov. Kerševa-nov. Žebotov. Golccov. Oroslov, Schauerjev in drugih podobnih dvo-nožcev ? Kako naivni, kako neresni so vsi ti žalostni junaki! Sicer pa blagor jim, da se ne zavedajo resnosti in titanske sile naše nepremagljive ideje. Blagor jim. da verujejo kar govore in pišejo, da je Ptujski dogodki so jasno pokazali. da Orjuna ne trpi in ne bo nikdar trpela nemško-nacijonalne propagande v naši državi. Ptujski dogodki so bili sijajna manifestacija Proti nemčurstvu. Vladin odgovor je bil — bolje rečeno: Lukanov odgovor — ukinjenje delovanja mariborske in ptujske organizacije. Po- Maribor. 6. junija. naš pokret brez idejne podlage, da je naša organizacija ustanova demokratske stranke itd. Če bi pojmovali globino naše misli, potem bi vztrepetali nad našo močjo, obesili bi se iz strahu pred nevarnostjo, ki jim preti s strani našega nepremagljivega pokreta. Majhen, silno majhen, skrajno naiven in docela slep je sovražnik, katerega imamo pred seboj, zato nas njegov srd ne more oplašiti zato nas njegove smešne papirnate odredbe in prepovedi ne morejo zaustaviti na zmagovitem pohodu, če bi le vedeli, kako malo nas briga, če nam dovolite ali pa prepoveste delovanje; če bi le vedeli, kako malo nas briga, če nas preganjate in zapirate! Mi sploh ne rabimo vaših dovoljenj, da smemo delovati. Avstrija nam nikoli ni dala dovoljenja, da se smemo združiti, toda združili smo se in smo jo — zrušili. Razpustite vso našo organizacijo od Bl-tolja do Maribora, od Subotice do Splita, saj ne rabimo potrjenih pravil. Delovali bomo lahko tudi brez pisanih pravil in priznanj, s pravili in priznanji ki so napisana v naših srcih, v naših dušah in katerih nam ne morete izbrisati, vi modri možje. Delovali bomo tudi če nas obesite, tisoč, desettisoč. Vsaka nova naša smrt bo pomenila rojstvo tisočev drugih. In šli bomo dalje, do zmage, do cilja, do revolucije, ki bo osvobodila našo lepo domovino črnih skovirjev in opolzkih pijavk. Vaš papirnati odlok o ukinjenju naše organizacije moramo le blagosloviti, kajti dal nam je priliko spoznati. da so naši pristaši še bolj trdni nego smo pričakovali, da so tako trdni in inočni. da jih ne okrene s pota nobena sila. Blagosloviti pa ga moramo tudi zato. ker nam je pridobil celo vrsto novih pristašev. Le kujte nas s persekucijami. postal! bomo tembolj trdi, čimbolj nas boste kovali. Postali bomo tako trd!, da se bodo na nas razbila vaša kladiva. Po tem pa boste tudi spoznali, na nismo pokret brez ideje, da nismo najeti Pandurji kake stranke, ampak da smo dobrovoljci, vitezi svetega ognja idealov in nesebičnega poštenja. Spoznali bodo končno pa tudi oni tisoči v temi tavajočih zaslepljencev, ki verujejo vašim ostudnim lažem in ki so danes še proti nam. ne da bi se zavedali, da so s tem tudi proti samemu sebi. Naš narod je danes še veren suženj raznih krivih strankarskih prerokov. ki sede na njegovih izžetih ramenih in pijejo njegovo sveto kri; toda naša misel bo nekoč, ko se niti nadejali ne boste, zrevoltirala ta suženjski narod in tedaj boste vi, ki sedite danes na njegovih ramenih, majhni in ponižani poljubili s svojimi vampirskimi usti trdo prašno zemljo. Gorje vam takrat, ko pride ta dan nas in našega naroda. Tedaj ne bo ne avtonomije, ne federacije, tedaj ne bo več eshaesrskih korit, tedaj bo ena sama velika, zdrava in srečna Jugoslavija; tedaj bo v tej Jugoslaviji en sam svoboden, samozavesten in ponosen jugoslovanski narod. litika poniževanja in popustljivosti nam je doprinesla krasne uspehe. Ali še danes gospodje v Beogradu ne uvidijo, da je ravno ta neenergič-na politika kriva, da smo izgubil! Primorsko in Koroško! Spominjam se na Narodni dom v Trstu. Fašistovske tolpe so uničile naše kulturno zbirališče, vedoč, da s tem udarijo živo v slovanski živelj v teh pokrajinah. Res. Slovani so bili potrti, ipak so upali, da bodo dobili za to hudodelstvo zadoščenje. Nič. ničesar — samo smeh. Italijani so se radi tega jako veselili, ampak ne sami, veselili so se tudi tržaški Nemci. Naj si to gospodje v Beogradu dobro zapomnijo — Italijan in Nemec sta bila in bosta vekomaj najsrditejša nasprotnika Slovanstva. Danes podpirajo nemški poslanci sedanjo vlado; ali vedo gospodje ministri v Beogradu zakaj? Gotovo, če bi bili v opoziciji, potem bi oni ne imeli nobenega vpliva in bi ne mogli koristiti z ničemur nemško-nacijo-nalni propagandi. S teni pa. da podpirajo vlado upajo dobiti koncesije, bolj proste roke in da bodo potem tem lažje pomagali zrušiti našo državo. Naj pazijo gospodje v Beogradu. naj ne rede gadov na svojih prsih, naj ne pozabijo, da so sedanji nemški poslanci bivši člani »Siid-marke«, to je. pangermanistične organizacije. ki je delovala po geslu: »Drang nach Siiden«. In ti gospodje. ki danes podpirajo vlado, so izdali za volitve tajne proglase (sam sem dobil tak proglas slučajno v roke). v katerih so pozvali posamezne Nemce, naj volijo nemšlco-nacijonal-no listo, ker te volitve niso navadne volitve v skupščino, ampak pravi plebiscit Nemštva na Štajerskem. Gospodje ministri v Beogradu niso toliko krivi, krivi so oni. ki informirajo vlado in ti. ki io informirajo so skoraj vsi bivši avstrijski uradniki, ki niso še pozabil! pokojne Avstrije. Takih svetovalcev res ne potrebujemo. Vlada naj postavi, posebno v tako ekspomirane kraie na vodilna mesta ljudi, ki so res Jugoslovani in ki so vedno pripravljeni dati vse za kralja in za domovino. Naš jugoslovanski živelj na Primorskem in na Koroškem trpi strašno pod krutim italijanskim in nemškim režimom. Obupali pa še niso, ker imajo še vedno upanje v našo Jugoslavijo, če še to upanje pade, potem izgubijo zadnji moralni steber. izgubijo zadnje upe v boljšo bodočnost. — Kak vtis pa mora uči-niti dejstvo, da imajo v naši državi Nemci zopet besedo? Gospodje v Beogradu naj vedo, da ohranijo naš narod v zasužnjenih krajih samo. ako vodijo v lastni domovini energično narodno politiko. Nemci v Avstriji niso upošteval! slovanskega življa —- naš odgovor Nemcem pa nai bo: »Gospoda. Vas ne trebanio!« — Isti odgovor pa tud! vsem onim gospodom, ki vlado v Beogradu informirajo v prid Nemcem. Oskriinjevalci grobov. Ne idealnemu »Preporodovcu« Ivanu Endlicherju. ne judenburškim žrtvam, ampak kadetu Jožetu Koruzi bi moralo pravzaprav veljati slavje prošle sobote. Jože Koruza? Kdo ga ne pozna vrlega rcvolucijo-narja — »Daničarja«. ki ie padel na čelu 9. stotnije 13. septembra 1915 pri Zaleščikih ob Dnjestru? Klerikalci vedo, da so prišli do sodelovanja Pr> sobotnih pogrebnih svečanostih kakor Poucij Pilat v čredo: »Preporod« je bil napredna organizacija, klerikalnost nekaterih judenburških žrtev potrjujejo tudi samo dokazi zelo problematične narave. Zato stikaio za junaki, ki b! bili nesporno njihovi, da bi lahko zavihteli tolkače po velikem bobnu in dokazali, da je tudi njih mladina plavala v jugoslovanskih vodah. V ta namen je neki g. France Žužek v »Slovencu« pretekle sobote zagrešil konfuzen in dolgovezen članek o odlični vlogi, ki so jo igrali katoliško-narodni dijaki o priliki dijaške stavke povodom petstoletni- ce zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju. Če je bila stvar taka ali drugačna. ugotavljamo da je bilo to tudi edino junaštvo katoliško-narodnega kmetsko-delavskega dijaštva. Med onimi, ki so sedeli na zatožni klopi in bili obsojeni, ni niti enega katoliško-narodnega dijaka, tam so samo »Preporodovci«. dijaki naprednega jugoslovanskega mišljenja! Treba pa ie bilo dolgoveznih otrobov, da se ie na koncu koncev posrečilo dvigniti na ščit hipotetičnega revo-lucijonarja. »Daničarja«. kadeta Jožeta Koruzo. Kakor obžalujemo smrt vsakega našega človeka na avstrijskih bojiščih. kakor nam ie žal tisočev in tisočev naših neznatnih, nevednih in zapeljanih ljudi, ki so dali — hote ali nehote — življenje za Avstrijo, vendar ne moremo obžalovati kadeta Jožeta Koruze nič bolj kot prostaka Matevža Zlebirja ali frajtarja Janeza Štebalarja. Tudi ta dva se z Jožetom Koruzo vred nahajata v spiskih izgub avstrijske vojske in Je zanju velika krivica, da iznaša »Slovenec« baš kadeta Jožeta Koruzo kot onega, ki »bi se bil v njem Janezom ob uporu v Judenburgu n a j-brže (!) dobil poveljnik, ki bi bil vojno končal že spomladi 3. 1918.« Dobesedno tako ie napisal »Slovenec«. samo klicaj v parentezi smo dostavili mi! Ali se g. France Žužek, ki je za« grešil to skrajno neukusno trditev na račun pokojnega Koruze, ne zaveda, da smeši svojega mrtvega pri-, iatelia s takim neskromnim podtikanjem in da s tem zmanjšuje žrtev judenburških upornikov ? Radi bi videli obraz tega človeka in slišali kako besedo iz njegovih ust, da bi imeli vsai približno predstavo, kako izgleda in kaj govori bivši katoliško-narodni kmet-sko-delavski dijak, ki si dovoljuje izpade na svojega umrlega prijatelja. rogajoče se najprimitivnejšemu taktu in najenostavnejši pijeteti! Nismo poznali pokojnega Koruze in smo uverjeni. da je bil dober slovenski fant; tudi ob njegovo katoliško narodnost se ne spotikamo, ne moremo pa soglašati z g. Žužkom. da bi bil baš kadet Koruza, — če bi ne bil pal že leta 1915. — končal svetovno vojno spomladi leta 1918. Takega bahavega poveličevanja niti najboljšega svojega prijatelja. mi, Orjunaši. ki nas »Slovenec« dolži oskrunjenja grobov, ne bi mogli zagrešiti. Izročati mrtvega prijatelja zasmehu, tega so zmožni samo katoliško-narodni ljudje! To, o pobožni uredniki, to je oskrumba grobov! Mi slavimo svojega Endlicherja po zasluženju za vse to. kar je pretrpel in izvršil za našo jugoslovansko stvar. Njegovo delo je tako zaslužno in niegovo trpljenje ie tako globoko in bridko, da strmimov nemi pobožnosti nad njim. nismo si pa drznili zapisati o njem niti ene besede, niti ene trditve, ki bi bila sporna ali hipotetična. Tako mj pojmujemo pijeteto do umrlih. Tudi besede ki srno jih izrekli ob odprtem grobu, so bile take. da bi jih naš Endlicher. apostol resnice in pravice, sam govoril v enakem položaju. Nič vam ne pomaga, pismarji, Orli in farizeji, vaša navzočnost Je bila insult i Endlicherju i judenburškim žrtvam! V petih letih svobode ste sto in stokrat opljuvali in poga-zili oporoko Endlicherjevo. zasmehovali žrtev judenburških upornikov in delate isto še vedno z vsako svojo govorjeno, tiskano in pisano besedo! Dopuščena vam je bila udeležba zavoljo tistih par ljudi med vami. ki so hoteli izkazati mučenikom zadnjo čast s pobožnim in skesanim srcem,-samo zavoljo teh par pravičnikov, ki srno jih slutili med vami, ste se smeli udeležiti žalnih svečanosti! Ob zaprtih gomilah poudarjamo tudi. da je vse orlovstvo s svojimi zastavami, ki so emblemi avstrija-kantstva, bilo insult judenburškim žrtvam, kajti med Orli je človek, ki ponosito razglaša, da je o priliki upora postrdjal toliko in toliko judenburških upornikov. Poiščite vrlega Oda! Piše se France Podbev-šele p. d. Lenartov iz Doba pri Domžalah! Tudi mi imamo v naših vrstah člana, ki se je težko v svoji neizku« šeni mladosti pregrešil proti »Pre-porodovcem«. On je to javno izpovedal in mi smo ga. videč njegovo dobro voljo popraviti krivico, sprejeli in mu dali težko delo. Toda uvi-. deli smo. da tudi spokorniku ni mesta v sprevodu in smo mu prepovedali udeležitev. Ne govor našega -predsednika, ampak udeležba vaših ljudi je bila oskrunjevanie grobov! če bi imeli vi le gorčično zrno spodobnosti v sebi, bi ne stali ob naših svetlih grobovih s svojimi zastavami ki so se poklanjale habsburškim rabljem in njih hlapcem. Naš predsednik ie s svojim govorom dosegel, da se va-. še zastave niso poklonile mučeni-škim žrtvam, preprečil je s tem kul-men ciničnega zasmeha, dobro jo storil! Naj živi naš oblastni predsednik. ki je našim herojem prihranil poslednjo sramoto! Naša prisega. Na grobovih Endlicherja in jir denburških žrtev smo čuli besede, ki so nam pretresle vso našo duševnost, ki so nas opojile z zmagonosno zavestjo, ki so oplodile vse našo mišljenje in čustvovanje za bodoče delo. Vstal je glasnik naše ideje, mojster slovenskega sloga, pisatelj Vladimir Levstik in vsemu svetu razodel »našo besedo«, besedo kladi-varjev in njih dedičev. Ta govor, blesteč po slogu, silovit po retoriki, diven po dijalektiki in jedrnat po globoki svoji vsebini, je visoka pesem jugoslovenskega na-cijonalizma. V poezijo prevedeni naš program je ta biser slovenskega govorništva. Ni samo umotvor, popoln v vseh ozirih, stvor plemenite duše je in spev srca. ki jubi domovino z neomajno ljubeznijo, ki samo daje. ne zahteva ničesar in prejema samo grenko bolest. Sebe daje, zadnje kaplje srčne krvi izžme iz srca na oltar domovine in umre s sladkim usmevom na ustih, z nasmehom žrtve ki je otresla zadnji fizični atom in postala zgolj duh. breztelesna misel. Vladimir Levstik, mogočni mag, nam je s svojo ognjeno besedo pričaral v dušo čustvo ljubezni do domovine da smo ga čutili ko težko gmoto. Kakor gore. ki se podirajo, so nam grmele njegove besede na srce: »Domovina je večna in v njenem velikem življenju je ni razlike med mrtvimi in živimi sinovi. Zlasti vi, ki ste padli za njeno svobodo za njeno čast. vi mrtvi ste ji še dražji. Zakaj najiepša in najdragocenejša iz vse krasote in vsega bogastva kar ga more roditi zemlja, ie mož. kj pogine o borbi za domovino, za srečo hi blagor bodečih pokclenj.« Kot grom so padle te težke besede v naše duše. pa so se v njih razlile kot blagodejen in blagoslovljen ogeni prijetna zona groze in radosti nas ie oblila, duša se ie popolnoma spojila z materijo in pojmili smo veličino čustva ki izvira iz pradavnin. Začutili smo kako si naš, Jovo, kako smo mi tvoji, kako ste naši vi judenburški levi. kako smo mi vaši! Razpihal je Levstik v naših dušah požar, da so zažarela srca in se ni ustavil na do! pota. Koval ie naša DR. KRSTO CARAFURA: Gospodom v Beogradu! NACIONALISTIČNI ORGAN. razbeljena srca, veliki kladivar. z božansko besedo, popeljal nas je preko vseh muk ki jih ie v stoletjih občutil naš narod, da smo z Gubcem vred čutili njegovo bol do opojnosti. Popeljal nas ie na albansko Golgato in nam razgrnil pogled na Dobrudžo in Kajmakčalan. kjer se le naša misel dvignila visoko pod oblake v objetjih Belega Orla. Iz bolečin ki so nam grizle dušo.^ nas je hipoma prestavil na polje časti in slave, kjer smo videli dobrovoljce, kako stavijo temelj Jugoslaviji, škropeč ga s svojo srčno krvjo. Opojena srca pa kuje veliki kladivar dalje, da pojemo ž njim vred nasršenih obrvi in mrkih pogledov temeljni princip življenja svobodnega. zdravega, na vse razmahe in podvige pripravljenega naroda: »Svoboda je dejanje!« »To je beseda,« nam je v ekstatičnem navdušenju zaorilo v srcih, kladivar-čarovnik pa ie ta hip dihnil na razbeljeno železo naših src ledeno-trezni poziv: Živi za domovino! In pomni: prvo, kar spaja človeka z domovino, je Dolžnost!« Razbeljeno železo v naših prsih je postalo trdo. mrzlo, kaljeno. Odšli smo s polja grobov naših mučenikov, v srcih oa smo odnesli jeklene besede: Svoboda je dejanje in dolžnost do domovine je prvo. Prisega, ki nam Jo je vzel veliki kladivar. nas žge in pepel mučenikov nam tolče na srca. Mani mučenikov naših, bodite priče in pomočniki naši. da jo izpolnimo in se ji oddolžimo! mmm \mm Hribarjevo maslo. V boju za zavarovalne premije osiveli borec, diplomat s kričečim odtenkom verižniško - komercijalne delavnosti, lastnik in ponositi nosilec pozlačenega fraka, ki ie predpi san v dvornem ceremonijelu zamorskega potentata Batuale. gosp. Ivan Hribar je pri svojem francoskem slovesu iz vladne palače poza bil na predsedniški mizi koncept, ki bi ga bil brez škode vzel s seboj v svoj cerkljanski Tusculum. Ker poznamo natančno mental- nost »ministra« in »kraljevega« namestnika na razpoloženju, smo uver-jeni, da ie koncept pozabljen z namenom da bi si tudi naslednik zlomil tilnik pri izvajanju temeljnih misli tega potitičnega koncepta. Cerkljanski lisjak je. vedel, da bo njegov naslednik vsled obupnega pomanjkanja vsake ideje hlastno segel po konceptu, vesel, da ima sploh kake smernice. Res se je novi veliki župan obeh oblasti Slovenije vrge z veliko vnemo na izvajanje Hribarjevega koncepta, kojega glavni točk sta: vzpostavitev doprevratne nadvlade Nemcev nad Slovenci in za-tretje Orjune, ki oivra to vzpostavitev. Naravno je. da sta si menovana vlastodržca prizadevala dobiti zaslombe med Nemci, ker med Slovenci ju ne čisla nihče, ama baš ni ko! Zakaj je tako, smo za g. Hri barja že povedali, za njegovega na slednika pa ie že tudi poskrbljeno, da ga narod Slovenije spozna v pra vi luči! Nemčurska svojat se ie bila po prevratu že skoro privadila, da ne more več zavzeti prejšnje privilego- vane pozicije. Pa je prišel »velena-rodni minister«, ki je dopovedal nemčurjem. da so še vedno zelo skano blago, ker imajo denar. Gulil ih je in si dal pri tem zvezati roke. Orjuna je odkrila njegovo gnusno početje in mu priredila dostojen »pogreb na državne stroške« v njegovem Tusculu. Novi g. veliki župan je šel korak dalje. Hribar je samo predlagal razpust Orjune. on pa je ustavil delovanje dveh njenih podružnic. V lastnem interesu bi bil lahko opustil ta nepremišljeni korak. Quem deus perdere vult... Naj mu bo! Sprejemamo boj in mu obetamo, da ga bomo dobojevall do pobedonosnega konca. Naša roka je dolga. g. veliki župan, in naše potrpežljivosti ie konec. Skrbite za pripravni Tusculum. dajte si predložiti bilance vseh delniških družb, da se lahko usilite v kak upravni svet! Če posnemate politični koncept svojega neslavnega prednika, posnemaj-' te tudi njegove privatne alure. kajti zdi se nam. da ne boste več dolgo županih. Razpoloženje vam dozoreva! Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozine &• Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana. Breg 20 in podružnica Aleksandrova c. 1. Debut v slovenski publicistiki. Že v zadnjem podlistku smo poudarili redko sposobnost Erjavca!, skficevati se na avtoritete, ki naj krijejo s svojimi imeni, kar skrpuca ta nesposobni kompllator. Spominjamo se njegovih prej objavljenih razprav. kjer Erjavec često operira z neokusnimi pripombami. N. pr.: Sedela sva z Ivanom Cankarjem v gostilni in rekel mi je: »Prav imaš. dragi France,« ali: Prijatelj Oton Župančič mi je rekel Itd. Take besede so captatio benevoden-tiae najbolj prostaške vrste, ki naj naivnemu čitatelju vzbude globoko spoštovanje pred Erjavcem, da bi se ne upal niti podvomiti o resnici napisanega. To je slepilo širše javnosti. ker poznavalci razmer itak vedo. kakšen glas uživa Erjavec med kulturnimi delavci. Nai pokret. VIDOVDANSKA PROSLAVA V LJUBLJANI. Oblastna odbora Orjune za Slovenijo. Mestna Orjuna Ljubljana in mestna Orjuna Šiška priredita na Vidovdan skupno proslavo. Predpoldne razvitje praporov Oblastnega odbora. Orjune Ljubljana in Orjune Šiška. Popoldne ob 4. uri veselica na vrtu Narodnega doma. Natančnejši razpored proslave objavimo v prihodnji številki. USTANOVNI OBČNI ZBORI. 10. junija Logatec ob 16. uri, go^ stilna Iv. Rihar. 10. junija Konjice ob 11. uri. Ustanovni občni zbor v Ljutomeru. ki ie bil najavljen za 10. t. m., se je moral vsled šikan okrajnega glavarstva preložiti. V Novem mestu se je vršil dne 3. t. m. izvanredni občni zbor na?>e organizacije, ki je bil dobro obiskan. Po daljšem referatu delegata Oblastnega odbora, ki so mu navzoči člani z velikim zanimanjem sledili, se je izpopolnil odbor in zaključilo lepo uspelo zborovanje. Z največjim zaupanjem zremo v to resno in trdno postojanko naše ideje. Ustanovni občni zbor Orjune pri Sv. Bolfenku pri Središču se je vršil v nedeljo 3. t. m. dopoldne ob lepi udeležbi in pri najboljšem razpoloženju. Izvolil se ie definitivni odbor in ugotovile so se smernice za bodoče delovanje. Po občnem zboru se je takoj vršila seja novega odbora na kateri se je izvršilo konstituiranje. Oblastni odbor je na občnem 'Zbou zastopal 'tov. Radivoj Rehar Iz Maribora. Nove Orjune v Mariborski oblasti. V Mariborski oblasti se osnujeta v katkem dve novi Orjuni. in sicer v Krčevini in v Studencih pri Mariboru. Orjune. poverjeništva in somišljeniki v Mariborski oblasti, ki so stali v stikih z mariborsko Orjuno, naj se za čas njenega ukinjenja obračajo v organlzatoričnih poslih na člana oblastnega odbora tovariša Radivoja Reharja v Mariboru. Zbor Orjuna v St. Pazova 24, maja 1923. Predsednik Dušan Markovič pozdravlja goste a posle odo-, bravanja njegovog pozdrava od Strane prisutnih dolazi na govorni-cu Dr. Mogorovič. podpredsednik Orjune v Beogradu. — Masa mirno i sa velikim odobravanjem sluša govornika. Govor mu je trajao jedan sat. Posle govora Dr. Mogoroviča govore još drugi govornici. Pošto su se govornici izredjaLi predlaže se izbor stalnog mesnog odbora v St. Pazovi. koji je bio jednoglasno izabran. Izključitev. Organizacija Jug. Nacionalistov Šiška, Št. Vid in okolica je izključila iz organizacije člana Karol Cigler-ja, gostilničarja v Šiški radi nepravilnega postopanja in kršitve pravil. Odbor. PROTESTI PROTI PREGANJANJU MARIBORSKE ORJUNE. Stari trg Ptfi Ložu. 4. junija. Mariborski Orjuni. Starotrška Orjuna sočustvuje s kaznovanimi Orjunaši ter obenem protestira proti postopanju policije. Stari trg pri Ložu, 4. junija. Predsedniku Radivoju Reharju. Maribor. Brez pardona in strahu naprej! S teboj smo vsi idealni nacijonalisti. Starotrška Orjuna. IZJAVA. Vsled nesramne pisave mariborske »Straže« sem pristopil k šentlovrenški Orjuni. čeprav sem bil doslej pristaš Slovenske Ljudske Stranke. Kdor hoče dobro narodu in domovini, nai sledi mojemu zgledu. Činžat na Pohorju. Joško Kozman, veleposestnik. »Orju.na v Šoštanju najodločneje protestira proti razpustu mestnih organizacij v Mariboru in Ptuju. Prosimo, da oblastni odbor takoj ukrene energične korake na merodajnem mestu. Ljutomer. Ukinjenje delovanja mariborske in ptujske Orjune, nas ni spravilo iz ravnotežja, vsaj ne nas. Id smo trdni in ki vemo, da se mogočni nacionalistični pokret ne da zadušiti s takimi šikanaoni. To je za celokupno Orjuno le mala, brezpomembna epizoda in se silno varajo oni. ki mislijo, da nas s tem ovirajo ali oa celo strašijo. Mi ne .poznamo strahu, mi gremo naprej do končne zmage. Zato pa se tembolj čudimo nekaterim ljudem, ki so po prepričanju sicer naši. se pa boje odločno pridružiti našemu pokretu. Vemo, da tudi njih tišče sedanje žalostne razmere v naši državi; vemo, da bi radi doživeli dan tudi res popolne notranje svobode: toda če hočejo, da se to zgodi, potem se ne smejo strašiti borbe, ne smejo se bati pristopiti k Orjuni. ki edina lahko očisti našo domovino sedanjih izkoriščevalcev. Le odločen in možat nastop vseh, ki smo pošteni in idealni, nas lahko privede do cilja. Zato pa Ljutomeržani. ki čutite z nami — vsi v Orjuno. Slet vojvotjanske Orjune. U Novam Sadu cdržače se na Vidovdan veliki slet nacionalista iz cele Vojvodine, na kojem če biti zastupane sve organizacije nacionalista. Direk-torijum zastupače g. Dr. Vlade Ma-tošič. Orjuna Trsteno-Brsečine. Dana 6. maja održana ie u Trstenomu kon-stituirajuča sednica. na kojoj je iza-brana sledeča uprava: Predsednik: Lujo Mozara; podpredsednik: Niko Curič; tajnik i blagajnik: Pero Ma-rinovič; revizori: Antun Curič i Ante Beloč. Upisano ie bilo odmah 25 članova. Orjuna u Babinopolju. Posredovanjem promicateljnog odbora Or-iune iz Dubrovnika bila je osnovana u Babinopolju Or.ju.na dneva 6. maja, Toga dana održala se konstituiraj uča skupština pod predsedanjem Ive N. Sržena iz Blata. ZRNA. INPIGO-PAP1R •» Teror. V soboto, dne 2. t. m. je do danes neznan lopov i nožem okial našega člana, ki se ie. nič hudega sluteč, vračal z Viča v Ljubljano. Napadalec se je približal od zadaj in zgrabi svojo žrtev za vrat, potem pa ga je vbodel trikrat v rame in enkrat v vrat. Vse rane so zadane od zadaj. Le debel usnjat suknjič je rešil našemu članu življenje. Razbojnik je. misleč, da je njegova žrtev v zadnjih zdihljajih, isto spustil in pobegnil. Zaklani pa je imel še toliko moči. da se je privlekel v naš društveni lokal, kjer se je vsled silne izgube krvi onesvestil in so ga morali prepeljati v deželno bolnico. Dosedaj se nam še ni posrečilo izslediti storilca. »Slovenec« tega slučaja niti ne omenja. Kako se pri nas P*še protokol. Pred dvema tednoma sta dva pijana pobalina napadla pri belem dneva našega somišljenika na Sv. Petra cesti. Eden je dobil takoj z gorjačo plačilo po glavi. Oba sta bila aretirana in sta morala prespati noč na policiji, ki je oddala vso zadevo sodniji. Eden izmed te čedne dvojice. Ivan Lucek, je imel v žepu tudi naš znak in priznal, da ga je poprej ukradel neznanemu članu. Nedavno pa so ga naši člani pozvali v društven lokal, kjer so z njim sestavili zapisnik, od katerega mu je še dolgo zvonilo po ušesih. Upamo, da bo sedaj priden. Slučaj Tone Jager, tapetnik. V gostilni pri Železniku se je goraj navedeni nedavno na vse pretege usa-jal nad našim članom, ki je mirno sedel pri sosednji mizi. Lotil se ga le tudi dejansko, okorajžen po svoji veliki družbi in vsled zavžitega alkohola. Repenčil se ie celi dve uri, zmerjal in psoval Orjuno in' vse njene člane. Povdarjal je. da je klerikalec in bo vse Orjunce nabil. 6. t. m. je pred sodnijo skesano priznal svoje dejanje izgovarjajoč se na preobilo zavžti nektar, in bil vsled tega obsojen na najnižjo kazen. S tem pa zadeva še vedno ni rešena, kajti tožen bo tudi radi žaljenja organizacije. No. pa saj tapet-niki dobro služijo in mi bomo takim zapravljivcem vedno na razpolago v »Špetircimru« okrajnega sodišča. G. Bogomir Tavčar Rožna dolina. Svarimo Vas, da ne prevzamete predsedniškega mesta »Orjune« na Viču. ker v nasprotnem slučaju ste izgubljeni za Vašo družino. Toliko v Vaše svarilo. To pismo je bilo oddano 5. t. m. brez podpisa. Podpis bi se pravilno glasil »Strahopetec«. Mi taka svarila ne porabimo niti za posebne potrebe^_______________________________ DOMAČE JE LE DOMAČE, so dejale nekdaj naše gospodinje in zahtevale povsod le domače testenine »PEKATETE«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. pozori Vee otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250*—. Ljubljana, Zvonarska ulica Stev. 1. Agrarni direktor Lukan in agrarna reforma. Nedavno je vprašal nek-, do takratnega agrarnega direktorja dr. Lukana, kaj misli on o agrarni re-; formi. Dobil je zelo interesanten odgovor. Lukan se je udaril po žepu piš agrarna reforma, to ie agrarna in izrekel krilate besede: »V r.. me reforma.« SKRUNILCI GROBOV. Neki starejši gospod, umen človek. je čital »Slovenčevo« jadikovanje o skrunilcih grobov in ie rekel:1 »Orjunaši so res skrunilci grobov, toda klerikalnih pobeljenih grobov. Te so dobro oskrunili!« SKUPNA ŽALNA PRIREDITEV. »Slovenec« sentimentalno poudarja. da so Orjunaši razžalili klerikalce in kalili skupno žalno mani-1 festacijo. Zakaj pa so tako vneti za skupne manifestacije. V svojih vrstah nimajo človeka. Id bi bil dal življenje za jugoslovansko stvar, zato se selijo k skupnemu žalovanju« Ne. pobeljeni grobovi, gadja zalega, kadet Jože Koruza ne doseže Ivana Endlicheria v ničemer! Kraljevska darila ali umazanost. Ko je bil slavni excesar Janez II. še poslanik v Pragi .ie naročil pri revnem slovenskem kiparju kralje-, vo soho. Kipar ie. zaupajoč v posIa-> niško vsemogočnost odšel v Beow grad izvršil tam preddela in se vrnil v Prago, kjer ie dovršil svoj umotvor. Prekrasen bronzeni kip je vzbudil posebno kraljevo zanimanje in Ivan Hribar je prejel za svoje darilo najvišje priznanje in zahvalo, kipar pa do danes niti — ficka. ICrcmika. Bombe v podstrešju sodnega nadsvetnika Keršiča. V sredo, dne 6. t. m. smo dobili obvestilo, da se nahajajo razni razstrelni objekti v podstrešju hiše. v katen stanuje sodni nadsvetnik Keršič. Šlo se je tu za ročne granatei, aeroplane, bombe, vojaške patrone in druge take Igrače. Ker mi take stvari ra-, bimo za svoje vojaške vežbe. ka-< kor to »Slovenec« dobro ve, smo poslali takoj na lice mesta k gosp. Keršiču dva svoja člana, ki sta za-< htevala od njega tozadevna pojasnila. Gospod pravice se je najprej preplašil, potem pa ie postal v sve-sti si svojega dostojanstva, rabijaten in končno poklica! policijo. Naša člana sta komaj čakala da se ugotovi, kaj je na stvari resnice. Toda glej čudo! Mesto da bi policija pregledala podstrešje, ie aretirala naša čhn na. ki sta starejša državna uradni-i ka in jih gnala kakor lopova ob belem dnevu na policijo. Tam so jima javili, da so istlnito bile eksplozivne stvari pred pol ure prijavljene. G. Keršič pa mora biti zelo vi* soka živina, ker se v tej stvari, ka« kor nam je dosedaj znano, v obče ni vodila nobena preiskava, med tem, ko ie on povzročil ponovno aretacijo enega izmed omenjenih članov. Kaj pa je to? Ali velja Lukanov ukaz in zakon o orožju mogoče samo za Orjuno? Kaj pa delajo bombe na Gosposvetski cesti? Zakaj pa se ne briga policija za nje? Mogoče so pa to Orkalujske bombe! la seveda, potem je pa to kaj dru-zega. Samo nai pride general Orka-luj prej k nam po instrukcije predno prične z vajami, da ne bode mogoče po nepotrebnem polnih hlač. Transformator d. d. Ta firma obstoja v Ljubljani in vsakdo bi mislil, da je to pravo domače podjetje, saj stoji na čelu istega g. dr. Vidmar, Navedli smo nekoliko zgledov načina pisave novopečenega publicista. Pri prvih izpadih smo si mislili: Le style c’est 1’ homme. ker pa le ni nehal s takimi neukusnostmi. smo bili v interesu javne morale primorani. da pokažemo Erjavcu njegovo fotografijo morda se bo le spoznal. Vsi. ki ga poznajo, so potrdili, da smo ga portretirali natančno in vestno po naravi. Obetali smo, da se spustimo v meritum Erjavčevega dela, pa smo pri podrobnejšem razglabljanju uvideli. da bi nam nedostajalo prostora in časa, če bj hoteli podvreči ta publicistični nestvor podrobni kritiki. Tudi bi se nam lahko očitalo, da smo zapadli v isto napako kot Erjavec. ako bj si lastili univerzalno znanje v vseh panogah življenja našega plemena v sedanjosti in preteklosti. Podrobno kritiko prepuščamo tistim, ki jih Erjavec uvodoma citira kot svoje sodelavce. Uverje-ni smo. da bodo ti in drugi zavrnili Erjavčevo ignorantsko megalomanijo v pravilne meje in storiil vse, da se to delo. ki nam je v sramoto, ne prevede na onih osem svetovnih jezikov, kakor obeta pisec privatim. Temu delu je treba vzeti znanstveni značaj, ki si ga nezasluženo prisvaja, treba je Erjavca poučiti, na se mora publicist pošteno potruditi. če se loti tako ogromnega dela in da mora predvsem s svojim imenom jamčiti za napisano, ne pa v senci avtoritativnih imen eksploati-rati trud drugih in uživati žarke njih blišča! Iz zgoraj omenjenih razlogov se bomo omejili samo na ugotovitev najmarkantnejših netočnosti, ki jih kar mrgoli v knjigi. Redki so stavki, ki bi jim ne bilo prigovarjati. Naj govori Erjavec sam: »V tej burni dobi (ob prevratu) so pokazali Slovenci najočitneje vse svoje vrline in vse svoje napake, gotovo pa je. da spadajo tedanji meseci med najiepša poglavja slovenske zgodovine« ... »priznati je treba. da so se izkazali (Slovenci) za izrazito državotvoren faktor, predvsem pa za sijajne organizatorje. To je bil učinek prirojene pridnosti in poštenosti ter stoletne nemške šole.« Tako nas hvalisa In sramoti Erjavec. Je stvar okusa, če kdo šteje one mesece ropanja, tatvine in sa-mopašnosti mas ter žalostnega kolebanja voditeljev, ki niso pokazali niti najmanjšega sledu kake inicija-tivnostl. med najiepše dni slovenske zgodovine. Hujše pa je, če se v tem žalostnem času govori o sijajnih organizatorjih in državotvornih faktorjih. Omahovali smo in omahovali in omahni« k Srbom, prepustivši lep del Slovenije Avstriji In Italiji! Drugega v onih mesecih nimamo poka- __________ zati! Sijajne organizatorje smo se izkazali z organizacijo poverjeništva za socialno skrb. kajti samo to upravno panogo omenja Erjavec. »Ustanovili smo državno posredovalnico za delo ki se je edina v dr-> žavi dobro obnesla...« Da je to na.i-> važnejša pridobitev po os v obojen ju. le jasno, sai je bil ravnatelj te sam Erjavec. Ali ga je stalo muke. da tega ni napisal, ko je vendar omenit vse svoje šefe od socijalnega skrb-1 stva. ki so bili po večini muhe-eno-dnevnice! Ne pozabi pripomniti, da je realizacijo večine njegovih dobrih idej preprečila osrednja vlada dasi je bila dala poverjeništvu popolno-, ma prosto roko. rekoč, da sama; največ takih modernih institucij n® pozna... To vse piše Erjavec! (Konec prihodnjič.) EDINO NAS POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINOI Stev. 25. U N A« Stran 3. 8—e s Bdi |uis»m ‘vNvrranri D|AOIVNU38 'O ra«magH3!n«raraX3dNON slavni slovenski šahist. Da .ie Da tned j Slovencem in denarjem velika razlika to se pravi, da so nekateri narodnjaki samo toliko časa narodnjaki. dokler ne pride denar, vprašanje nam spričujejo sledeča destva. Solastnik tvrdke je K. Lorenz Maurer, ki protežira vedno in povsod edinole nemške uslužbence. Izrazil se je z ozirom na svoje varovance; »Wenn die Deutschen fort miissen. dann sperre ich die Bude zu. dann seid ihr alle ohne Brot« Ta človek šikanira slovenske uslužbence na vse mogoče načine, daje jim različne surove priimke kakor scobec itd., med tem ko zna z Nemci jako vljudno postopati. Poje tudi izzivalne nemške pesmi, kakor »Die Wacht am Rhein«, »Deutscii-land. Deutschland iiber alles«. Ta človek je tudi tuj državljan. Druga taka korifeja pri tej firmi je g. Franz Kurzweil. tudi tujeze-mec. ki psuje z najnesramnejšimi izrazi naše slovenske nastavljence. Najlepša eksotična cvetka pa je tipkarica Johanna Štern aus Berlin. Tej zagrizenki so naši ljudje Windi-scherji, Sie kann die Windische Sprache nicht leiden. die Windi-schen machen alles verkehrt itd. Vsled njenih spletk ie bilo tekom 3 mesecev odpuščenih kar 5 nastav-ljencev. Kakor vse kaže. je ta oseba sploh duša podjetja, ki bo postalo kmaio »klein Berlin«, če ne bo tega preprečila Orjuna. Toda indeks še ni izčrpan. Še četrti tujezemec se nahaja pod okriljem slavnega šahista. to ie zopet »Berliner« Schwellenbach Herbert. Tudi ta Vsenemec je našemu življu skrajno sovražen. To je torej ta naša jugoslovanska industrija, kateri se pojejo taki slavospevi. Sramota, da se zaščitniki take industrije nazivajo sploh »Slovane«. Vse naše prizadevanje da se v tem gnezdu nemškega šovinizma napravi red. je bilo zaman. Javnost nai sodi. ako je naše postopanje pravilno ali ne. Mariborski policijski šef Kerše-van si je znal. kakor smo izvedeli, pridobiti zaupanje v Beogradu; Beograd ie zaenkrat preslepil, nas pa ne bo. Iz njegovega tržaškega delovanja bomo enkrat prihodnjič objavili razne lepe stvari; spomnili ga bomo na čase. ko je plenil »Edinost«. ko je z dvema feldvebloma vršil cenzuro, na 16 zabojev aktov, katere je spravil v Gradec, na njegove žrtve F P.. K. U.. dr. S. itd. itd. Famozne obsodbe. V Ptuju in v Mariboru je bila radi znane manifestacije dne 19. maja v Ptuju obsojena cela vrsta naših članov na 8, 10, oziroma 14 dni policijskega zapora. in sicer na podlagi nekega avstrijskega patenta in pa Lukanove odredbe o prepovedi zbiranja in korakanja v strnjenih vrstah. Obsodbe so nezakonite, ker dotični av- strijski cesarski patent v tem slučaju ne velja. Lukanova odredba, pa je protipostavna. Take odredbe se izdajo lahko samo v vojnem stanju, katerega pa proglasi lahko le centralna. nikdar pa ne pokrajinska vlada. Kakor izgleda. ie g. Lukan res jurist non plus ultra. Poskrbeli bomo. da bo potem, ko bo padel s stola velikega župana, imenovan za profesorja prava na univerzi pod vrhniškim mostom. Obtožnica radi napada na Cirilovo tiskarno v Mariboru bo te dni dokončana in dvignjena obtožba proti 19 našim članom. Svesti si si-' jajne zmage pravice nad grdim de-nuncijantstvom in škodoželjnimi instinkti gotovih oseb, zremo mirno in samozavestno v razpravno dvorano. kier bomo dobojevali novo zmago. Preko Kalvarije vodi pot do Vstajenja. Nataovelie vesti. Brzojav. Delegata direktorija Dr. Korolija in Fabris sta v Zagrebu. Čez nekoliko dni prideta v Li'iblja-no. Prihod bomo javili naknadno. Oblastni — Zagreb. Predsednik C. O. v Sloveniji. Predsednik Direktorija in Centralnega Odbora Orjune, g. dr. Mirko Korolija se mudi te dni v Zagrebu in namerava. — kakor nam javljajo, — posetiti Ljubljano, da sprejme poročilo O. O. v Ljubljani o delovanju Orjune v Sloveniji. Ž njim prihaja veliki čelnik vseh akcijskih čet Orjune g. Paško Fabris. da nadzira ak-cijone Orjune v Sloveniji. G. dr. Korolija je eden izmed najodličnejših pesnikov našega juga in obenem naš prvi ideolog. Ljubljanski O. O. priredi našima naivisiima dostojanstvenikoma slavnosten sprejem. Tombola »Gosposvetskega Zvona«. Kot nacijonalisti opozarjamo na tombolo tega našega narodnega obrambnega društva, ki se vrši dne 17. t. m. na Kongresnem trgu ob 4. uri popoldne. — Naši vztrajni in zavedni neodrešeni bratje onstran Karavank potrebujejo naše ljubezni in dejanske podpore. Mlini. Tovarna v bližini Maribora rabi strojnega inženirja. Samo Jugoslovani naj pošljejo svoje ponudbe na upravo lista. Lastnik inž. F. Kranjec. Odgovorni urednik VI. I. GaEzInja. ta D umetniško izdelane račune, pisemski papir, moderne etikete, lepake, srečke, delnice, bančne papirje i. t. d. Vam jih izdela najokusnejše in po najsolid-nejših cenah A i3 13 it 1131 L liana aa Filovci. Telefon 569. J Zobna pasta „Aikadont“ Ustna voda CHARLES PRINC ,jeV5. | Poštni predal 124. _ ^ LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 30. L—»——■ ——m. STEGU IN DRUGI kom, družba aa »trojno In :t električno industrijo s s Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta lb, III. nadstr. K9NCESIJONIRANO PODJETJE ZA: vodovodne instalacije, parne tn vročevodne kurilne naprave, postavitev In popravilo par, lh kotlov ib visoki pritisk, elektrotehniko za visoko In nizko napetost. Lastna strojna in kljuCevnltarska delavnica i VIC ■ GLENCE Btev. S. mm MODNA TRGOVINA A, SINKOVIČ NASL. K, SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNEM oblastveno poverjen stavbeni Miner i!i mestni stavbenik Liljana. M il.ll. Up ia pitta tsMe MM Me iti JU li;liilLy.B!i(iiiSiG svetovnoznani precizijski izdelki prve vrste dospeli. Zastopstvo: Ifl-IUz o. i JUH Dunajska cesta štev. 36. imeraklI boje, barve, lak, kit, I I 1 I II emajl, iopiil najboljše kakovosti nudi d. z 1} 0. L I i I Maribor, Ljubljana, Novisad, g^^jodružnica. centrala. podružnica^^g m Carinsko - Posredniški - Bureainc Podmtnieei Uvo*., 9P°M ,zvo* iJiCiJEsa«. Centrala L|UbIjiSI3 Kolodv. ulica 41. Čakovec, Rakek. Restavracija telet in kavarna ZVEZDA vsak veter KONCERT Ako kašljate je edino sredstvo proti prehlajenju PEKTO kateri sigurno pomaga „ADMJA“ drogerija in foto - manufaktura 8. Čvančara, Ljubljana. MMIM 1 ■ sSleji n-®™ na vrtu restavracije in v kavarni. Za obilen obisk se sl. občinstvu priporočata in R©ia Hrapel. B. S. A. Motocikli Brzofav tvornice orožja In motociklov v Birmingham«, Anglija njeni zastopnici družbi Jugo-Auto v Ljubljani (v slovenskem prevodu): „Pri škotskih 6 dni trajajočih dirkah pod najtežjimi pogoji nagrajen B. S. A. lahki motocikel z darilom industrijalcev, darilom kluba in tremi srebrnimi pokali, do sedaj nedosežen uspeh“! Ljudsko letovišče na Bledu Intarnacijonaina kopaliina in hotelska d. d. na Bledu oddala v nalom bivše RikGSieve zračne lope za ceno od Pln 12— in Din 15‘— dnevno. Istotam celodnev. penzija 60 D. Drž. uradniki in delavci dobe lO°/0 popusta. Z francosko mmam Cable voiii© ws§ poznavaiei ants-pnevmatike. Mar se vozi z njo nafsl&urnefe in $ta§s