TRST, četrtek 26. marca 1959 leto XV. St. 73 (4227) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana ▼ gotovini ia*. 37-338 - ^ONTECCH. M. I, H. nad. — TELEFON S3-8M IN 94-638 - PoStmi predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA *. M — NAROČNINA: mesečna 480 Ur - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 3500 Ur. celoletna 4900 Ur - Nedeljska Številka mesečno 100 lir. letno 1000 Ur - CS0V: Za P°R,CA; Ulica S. Pelllco 1-IL - Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE FLRJ: ▼ tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poitnl tekoči račun: Založništva — mm Vlžm* v žirlri' enega stolpca: trgovski 80, f;nančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AOIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Wka drž. nameščencev bo prihodnji teden Komentarji o umiku Iraka kčetek pogajanj med delegati PSI in MUIS iz bagdadskega pakta ^ ........................................... ,uJa «gronchijevcev» razpuščena- Sestava vodstva KD - Jutri b° seja vlade, ki bo verjetno sprejela sklep o amnestiji eencev manišo 1 st°P‘la h »krscansko-socialni ue»a rt!’.151 10 je bila nri i skuPin‘» in k skupini «Baza». ' taWani V poročilu se med drugim navajajo tudi podatki o nacionalnem dohodku, ki je znaša! 14.393 milijard v primerjavi z 13.533 milijardami leta 1957, kar pomeni, da se je zvišal za 6.4 odstotkov. Dejansko je bilo povišanje manjše, ker je varjal eno uro s pomočnikom ameriškega državnega tajnika Merchantom. je poslal Adenauerju sporočilo v zvezi z razgovori med Eisenhowerjem in Mac Millanom. Kancler Adenauer je sprejel danes tudi britanskega poslanika v Bonnu Steela. Britanski poslanik je hotel pomiriti kanclerja v zvezi z govoricami o Mac Millanovih načrtih za ((blokiranje« oborožitve v Srednji Evropi. Steel je izročil Adenauerju osebno pismo Mac Millana, katerega vsebina pa ni znana. Zvedelo se je le, da se tiče razgovorov Mac Millana in Eisenho-werja v ZDA. Iraški poslanik v Ankari o sporu z ZAR BAGDAD, 25. — Bagdadski radio je javil, da je vlada sklenila, da bo 24. marec, ko se je Irak umaknil iz bagdadskega pakta, veljal za narodni in ljudski praznik. Ta praznik bodo imenovali ((praznik svobode«, da praznujejo »zmago iraškega ljudstva nad o-stanki imperializma«. Danes so bile po bagdadskih ulicah velike manifestacije, da proslavijo umik Iraka iz bagdadskega pakta. Moskovski radio je v svojem komentarju izjavil, da je umik Iraka iz bagdadskega pakta nov hud udarec kolonialistom. «Da se potolažijo zaradi izgube Iraka, so ZDA sklenile dvostranske vojaške pogodbe s Pakistanom, Iranom in Turčijo, in ti sporazumi so novo orožje v rokah kolonialistiv.« Kairski radio pa je v svojem komentarju izjavil, da se je Irak za to odločil zaradi kampanje, ki jo je začel predsednik Nasser proti temu, da Irak ostane v paktu. »Vendar pa, je dodal komentator, menijo arabski krogi, da umik Iraka iz bagdadskega pakta ne bo v ničemer spremenil njegovih odnosov z Veliko Britanijo, ki je mnenja, da Ka-semova politika in komunistični vpliv v Iraku zelo dobro nadomešča bagdadski pakt kot škega zunanjega ministrstva izjavil: «Iraški sklep, da zapusti bagdadski pakt, nas ni presenetil. Takoj po iraški revoluciji je turška vlada obvestila Bagdad, da spada zadevni sklep v izključno pristojnost iraške vlade«. Predstavnik Foreign Officea pa je izjavil: «Delovanje bagdadskega pakta se bo nadaljevalo in ne bo prejudicirano z umikom Iraka. Irak ni že več mesecev aktivno sodeloval v paktu«. Na neko vprašanje je predstavnik odgovoril, da je «splošen položaj, kar se tiče dobav angleškega orožja Iraku, nespremenjen«. Iraški poslanik v Ankari je na tiskovni konferenci izjavil, da umne Iraka iz bagdadskega pakta ne bo vnesel nobene spremembe v ■ turško - iraško prijateljstvo, poslanik je poudaril, da bo Irak ostal nevtralen med Vzhodom in Zahodom, ter je dodal, da je ta politika edini vzrok umika I-raka iz bagdadskega pakta. Poslanik je ostro napadel države zahodnega bloka in izjavil da so odgovorne za težave, ki jih preživlja ne samo Irak pač pa ves arabski svet zaradi ustanovitve države Izrael. Na koncu je poslanik izjavil, da je spor med Irakom in ZAR kreganje med brati, inštrument borbe proti arab-iki se morajo naglo pomiriti, skemu nacionalizmu«. kakor se poravna vsak spor v V Ankari je predstavnik tur-1 družini. Po podpisu gospodarskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo Prof. Teani o industriji v FLRJ in medsebojnem gospodarskem sodelovanju Možnost sodelovanja obeh driav na tretjih tržiščih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Predsednik milanske italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice Renato Teani je izjavil danes na tiskovni konferenci v Beogradu, da so zelo dobre možnosti za izvoz jugoslovanskih izdelkov v Italijo in da se bo industrijsko sodelovanje med podjetji obeh držav še bolj razvilo. Renato Teani je med bivanjem v Jugoslaviji obiskal 18 podjetij, kjer se je za- nimal za njihovo proizvodnjo, posebno za tiste izdelke, ki se lahko uspešno plasirajo v Italiji. Teani je v zvezi s tem izjavil, da je nanj napravil velik vtis napredek jugoslovanskih industrijskih podjetij. Po njegovem mnenju so izdelki nekaterih jugoslovanskih tovarn, na primer •»Iskre«, (Litostroja«, «Prvomajske», «Končarja» in »Industrije motorjev« v Rakovici po kvaliteti enaki izdelkom uglednih evropskih tovarn. »Vi ste danes v stanju, da sodelujete z najsodobnejšimi tovarnami v Italiji pri razvoju proizvodnje,« je poudaril Teani. «Menim, da se izvoz jugoslovanskega industrijskega blaga v Italijo lahko zelo poveča. Zato želimo doseči, da bi se naše gospodarsko sodelovanje še bolj razvilo.« Teani je pripomnil, da jugoslovanska industrija na razpolago Danes je bila seja PSI, na reče Ho" iš 1 Pierracinija in Mancinija za . , ua je ,,,, 0 , »»ITT« Trv-onm-om 1 1 s??4 viada''*"vTo'*-,'LU 1 kateri so določili De Martina, i [ij,6 »ahk- vsesa- ---------------------,_:l. o- nemr2zun'- KV b° > Pr0t; •jsta RJptiiiv, . brista-i!..1 I teotti, Zagari in Vigorelli. Po !VlleRi 5nUmeti. da’ zahtev i P°eajanja z MUIS. Imenovani h "“i o, o— sprejel Nn I so se že sestali z delegacijo C Prot; .Savniki so od- i MUIS- ki 1° sestavljajo Mat- riigi L.pristanku HHU’ "-----------! ----- ■ uli; U; ulilvU na tale i , vo i«,, ne bi Unni(.„,i ! triurnem sestanku je b.lo ob- »Sl.:M Sibanjado Stede stav- ia j-*««. sporazumeli l,°čalrila J, b° vlada ^ 0 njem »ske^sodna komi-c zbor ‘ fiK I I 6, tudi Pelle, o o poro- • vr,a,rju ,7“« 0 niu" IptM da l v Pariz in . u«t,_ °bravnavala :om 'tL0 Ea''“'’Iinice šele 6. k,1,9 mS >n sleri -e- prist°i" « ta! arni sled.njič poslan-lla ^VMal‘e»- Vlada bo ^ala tuni « , Poi!?;ališčaa SPOrt' turi’ ((Proučili smo razvoj politike socialistične enotnosti in poudarili vse pozitivne elemente ter se sporazumeli, da se bomo sestali po velikonočnih do-čitnicah, da bi naglo sklenili spora/ jm> Pierraccini pa je dejal, da o sindikalnem vprašanju niso govorili. Pač pa je bilo o tem vprašanju precej razpravljanja na seji vodstva PSI, kjer je najprej poročal Nenni o pismu, ki ga je prejel od Zagarija glede imenovanja delegacije za pogajanja. Poslanec Santi je med razpravo poudaril zaskrbljenost zaradi sindikalne iiiiitiiniiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiltiiiiiillliiiiiiitililliMiiiiiiiiitiiiliiiHiiiiiiiiiililliiiiiiiiiiiiiilliiiiiioiliiiiiiiiiiitiiiiiiiimliiiiiitiiiiliiiiliiiliiiniiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiliii De Gaulle poudaril skladnost politikePariz-Bonn-Rim Glede Alžirije je potrdil dosedanjo nepopustljivost Nepopustljivost glede Berlina - Za združitev obeh Nemčij v okviru sedanjih meja Za «sodelovanje» v NATO namesto «integracije» - Proti načrtu o «odmiku» PARIZ, 25. — Predsednik republike De Gaulle je imel danes popoldne napovedano tiskovno konferenco. Izjavil je, da je kriza, «ki jo je Sovjetska zveza povzročila v zvezi z Berlinom, povzročila veliko vznemirjenje v svetu«. Pripomnil je, da sovjet- sko stališče ustvarja tri vprašanja: morebitni ukrepi, ki bi ovirali premike enotnosti. Odgovorili so mu. [ ameriških, angleških in fran- coskih čet med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo; razdelitev nemškega ljudstva, ki izhaja iz razdelitve Nemčije na dve državi; morebitna določitev področja razorožitve v Evropi, ki bi- zajemalo predvsem Nemčijo. General je zatem izjavil: «V , da da PSI ni spremenila svojega sklepa, ki je bil sprejet na neapeljskem kongresu; tisti, ki stopijo v PSI, morajo pri- aiitiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiii Tito Togliattiju BEOGRAD, 25. — Iz CK Zveze komunistov Jugoslavije jav- _______________________________ - ljajo, da je generalni tajnik primeru, da bi se zahodnim Zveze komunistov Jugoslavije' krščan- j! °, vV!°r?’ Je dal -.......„r-------- va tm S° sim; ie Pou-1 Josip Broz-Tito poslal čestitko '1, r!?V| hkri! V nor" generalnemu tajniku KP Ita- JSJ Pa je pri- lije Palmiru Togliattiju ob je pri- i uje r-aiiniiu inguaniju krat zgodijo I njegovem 66. rojstnem dnevu. državam zaprla pot in če bi si hotele odpreti prehod s silo, bi se znašle pred sovjetskimi četami v Vzhodni Nemčiji, ki — kakor je bilo re- ............................ .ples bo izročen v Moskvi ^ovor treh zahodnih držav nski odgovor bodo izročili pozneje - Predlog za konferenco ministrov maja in konferenco najvišjih poleti ■ Izjave Mac Millana o dosedanjih razgovorih Pie-25- - ft11 sen^avii redstavnik SZ, naj bi konferenca na naj-S,aSS;JstainP„ a s° na da- ................................ ~ ‘ V0- jutri' marca in JUlr* Poslali v bo 2Da 'SiA >Wi;Mac Mil- Pod^ebinaVtCreh In ^ Med ““ha. čeprav i'- .»au.ki K0 o konfe- JVnet- Stalr>ih Vl?d«. kin°jo "’b°h s°vjeUkekv° kot k.lske predlu- „ , Predlo-Poslana ne- ,yi ;'i. l? raz(ilrn lr«mcosko l S: *in,v« ,^ko razlik hilH l C^ier ^avli, ,7llce;a- Vse na iZ Nj *»t?i'>Uda?fa?0ientev kon. “ote' da tič*10’ '»lV16« “C9‘. n-nevoega Su® i 5ni, ,ab0f)„ znatne Wdaz?aj0lmi, n«‘a- ‘‘kl r?b''o ZDA Br“»niji & višji stopnji bila v (Juebecu To je Diefenbaker že predlagal prejšnji teden Mac Mil-lanu. Predsednik britanske vlade Mac Millan je izjavil danes popoldne v spodnji zbornici: «Med našimi razgovori v Evropi in Severni Ameriki smo obravnavali predvsem nujna vprašanja, ki jih moramo rešiti V Evropi. Najnujnejše vprašanje je procedura. Glede tega smo v Parizu in Bonnu zelo zadovoljivo napredovali. Pozneje sva se Eisenho-wer in jaz v Washingtonu sporazumela o glavni vsebini našega odgovora 'na zadnjo sovjetsko noto«. »Upamo, da bodo zahodne note izročene v Moskvi jutri. Posvetovanja z našimi zavezniki v NATO niso še končana. Zahodni odgovori bodo pojasnili naše ideje glede načina in dneva pogajanj, bodisi kar se tiče sestanka zunanjih ministrov, ki se predlaga za mesec maj, kakor tudi glede e-stanka najvišjih, ki naj bi bil poleti. V Parizu Bonnu in ZDA pa smo govorili tudi o bistvu vprašanj. Nismo skušali do podrobnosti pripraviti dokončno zahodno stališče o vseh teh vprašanjih, pač pa smo imeli koristne pripravljalne razgovore, kako naj ta vprašanja načnemo. Nudila se bo še prilika za razgovore in za sporazumevanje o podrobnostih zahodnega stališča v Washingto-nu prihodnji teden pred sestankom zunanjih ministrov in plenarnega sveta NATO«. #V pričakovanju tegti pa 5e temeljno stališče v tem, da moramo pokazati odločnost, Kar se tiče zahodnega Berlii na, moramo zavzeti stališče, ki bo omogočilo njegovim 2 milijonom 250 tisoč prebivalcem, da živijo, kakor hočejo živeti«. Mac Millan je omenil tudi. da so govorili o nekaterih predlogih za področje z omejeno oborožitvijo, ki naj b: bilo podvrženo nadzorstvu, ter o ženevski konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov. Povedal je tudi, da so bile vlade ostalih držav Common wealtha obveščene o vsebini teh razgovorov in da jih bodo še dalje obveščali. Zaključil je: »Vprašanja, ki postavljajo Zahod proti SZ in njenim za veznikom, so prav gotovo zapletena. Ne verjamem, da so nerešljiva. Prepričan sem, da se moramo resno truditi, da jih rešimo s pogajanji. Postopek pogajanj je sedaj na dobri poti in upam, da bo zbornica mnenja, da so naša potovanja prispevala k temu rezultatu«. Mac Millan je povedal dalje, da sta z Eisenhowerjem govorila tudi o nekaterih gospodarskih in trgovinskih vprašanjih ter sta poudarila potrebo gospodarske medsebojne odvisnosti zahodnih držav. Laburistični voditelj Gait-skell je vprašal, ali zahodne države sedaj sprejemajo konferenco najvišjih ne glede na rezultat konference zunanjih ministrov. Mac Millan je odgovoril. da ne more povedati podrobnosti o zahodnih notah Sovjetski zvezi, ki bodo verjetno izročene jutri popoldne. Bevan pa je vpračal. ali je kak sporazum med zahodnimi državami, kar se tiče prekinitve jedrskih poizkusov in nadzorstva nad prekinitvijo. Mac Millan je odgovoril: «Ohstaja sporazum o tem, kar hočemo doseči«. čeno — niso tam, da bi igrale na krogle. Tri zahodne države imajo pravico do prehoda. Ce bi se kdo skušal upreti prehodu zaho.dnih čet v Berlin, bi izvršil sovražno dejanje do Zahoda in bi bil odgovoren za spopade, ki bi lahko nastali. Ne bomo dovolili, da bi bil Berlin povezan s sistemom Pankovva, in nismo pripravljeni priznati ta sistem kot neodvisno državo«. Zatem je predsednik republike izjavil, da Francija ne išče v Nemčiji koristi, in je dodal; «Sedanja Nemčija nam nikakor ne grozi in predstavlja enega bistvenih elementov v življenju Evrope in vsega sveta, politika kanclerja Adenauerja je v skladu z našo politiko. Isto lahko rečem tudi o politiki Italije, kakor nam je zagotovil Segni. Ne bomo storili nič takega, kar bi lahko privedlo nemško ljudstvo do obupa ali kompromitiralo njegovo mirno prihodnost«. Zatem je general izjavil, da Francija rajši ohrani atlantsko zavezništvo, «dokler ne bo mir res zagotovljen«. Lahko bi se dezinteresirala za sedanji spor, toda «to bi pomenilo zgubiti vzrok do življenja in uničiti atlantsko zavezništvo, glede katerega je francoska pripadnost odločujoči pogoj«. «Združitev obeh Nemčij v eno samo Nemčijo, ki bi bila v celoti svobodna, je nadaljeval De Gaulle, se nam zdi normalna usoda nemškega ljudstva s pogojem, da se ne govori o sedanjih mejah na zahodu, na vzhodu, na severu in jugu. Mi mislimo, da bi morala oba dela Nemčije pomnožiti svoje medsebojne odnose na vseh praktičnih področjih«. Izjavil je zatem, da ne vidi nič pozitivnega v načrtu »odmika«, in je glede razorožitve rekel: ((Področje zmanjšane o-borožitve, ki ne bi doseglo uralskega pogorja, ne bi predstavljajo zaščite za našo državo. Kdo bi lahko preprečil morebitnemu nasprotniku, da prekorači nemške postojanke, ki bi bile brez obrambe?« General je izjavil, da je naklonjen omejitvi vsega orožja in nadzorstvu. Poudaril pa je, da bi morali to razorožitev izvesti »na dovolj velikem pod--očju, tako da bi krilo Francijo«. Predsednik je izjavil tudi, da je pripravljen osebno ude-ležiii se konference najvišjih v spremstvu predsednika vlade, če bi se pokazali ((elementi sporazuma o važnih točkah« na konferenci zunanjih ministrov. Konferenco na naj višji stopnji bi morali prej pripraviti in bi morala delovati samo v ozračju pomiritve. Glede tega je izjavil: «Povsem se strinjam s tem, kar je gle de tega izjavil predsednik Ei- sklicali konferenco najvišjih, bi bil pripravljen govoriti o tem predlogu.« Govoril je zatem o položaju v Alžiriji in izjavil: ((Sprašujem se, ali je kdo lahko kdaj mislil, da bo v Alžiriji mogoče mir in svobodo nenadoma vzpostaviti ali pa da bodo zadostovala gesla. Jaz tega nisem nikoli mislil. Menim, da je usoda Alžirije odvisna od velikega dolgoročnega dela, preden se bo vprašanje lahko rešilo. Potrebni bodo morda napori cele generacije. Alžirija se mora sama znova dvigniti in se vključiti v svet, kakršen je. To si je nemogoče misliti brez navzočnosti in pomoči Francije. Ta je pripravila za Alžirijo jasen in .trden program in se ga drži skupno z alžirskim prebivalstvom, zato da se bo lahko pokazal obris osebnosti nove Alžirije.« V zvezi z volitvami v Alžirji je De Gaulle izjavil, da je uvedba enotnega kolegija ne preklicna. Pripomnil je, da so na referendumu lanskega septembra alžirske muslimanske množice pokazale zaupanje vanj, kar se tiče vzpostavitve miru, svobode in dostojanstva, in «zato, da je Alžirija povezana s Francijo«. Predsednik je nadaljeval: «Alžirci vedo, da imajo možnost razpolagati sami s seboj, sproti ko bo po-mirjenje napredovalo. V Alžiriji se je izvršila prava revolucija.« Poudaril je nato potrebo, da se začnejo izvajati gospodarski načrti za Alžirijo in načrti za izboljšanje šolstva, ter je nadaljeval: «Ta sprememba je veličastno delo, ki terja napore vseh Alžircev in vseh Francozov metropolitanske Francije. V primerjavi z njo se boji zdijo vsak dan bolj nesmiselni; njih edini rezultat je revščina, sovraštvo in smrt.« Na vprašanje, kai misli o neposrednih pogajanjih z alžirsko narodnoosvobodilno fronto, je predsednik omenil, da je Debrč nedavno potrdil popolno veljavnost »ponudbe za ustavitev sovražnosti«, ki je bila stavljena lanskega novembra, in je nadaljeval: čemu se ne izbere ta pot? Na en ali drugi način je jasno, da se bodo stvari končale na ta način.« Glede možnosti njegovega sestanka z maroškim kraljem je De Gaulle izjavil, da se strinja z njim glede potrebe takega sestanka. Ni pa hotel povedati, kdaj in kje bi do sestanka lahko prišlo. Na vprašanje, kaj misli o nezadovoljstvu, ki se je pokazalo pri upravnih volitvah v Franciji, ter o gospodarskem položaju v državi, je De Gaulle izjavil, da se podatki omenjenih volitev ne morejo nikakor primerjati s podatki referenduma. »Ugotovil sent,« je pripomnil, «popolno nepristra-nost. Ni šlo za nobeno vprašanje državne važnosti.« Glede gospodarskega ln finančnega položaja je general izjavil, da Francija sedaj prvikrat po dvajsetih letih lahko gospodarsko obnovo bo kmalu bodo države združile na podlagi sodelovanja, namesto na podlagi integracije.« Tiskovna konferenca je trajala nekaj več kakor eno uro in navzočih je bilo okoli 600 francoskih in tujih časnikar-jev. • Protest vlade FLRJ pri vladi ČSR PRAGA, 25. — Jugoslovanski veleposlanik ;v Pragi Jakša Petrič je danes pri češkoslovaškem zunanjem ministru tVaclavu Davidu protestiral zaradi članka, ki je bil 25. februarja objavljen v češkoslovaškem listu «Lud». #V tem članku, ugotavlja jugoslovanska nota, se žal: predsednika Tita, skuša se v napačni luči prikazati pomen njegovega o-biska v azijskih in afriških državah in kompromitirati politiko. miroljubne in aktivne koeksistence jugoslovanske vlade. lahko nudi svoje izdelke na inozemskem tržišču, ker razpolaga z moderno opremljenimi obrati, ki so sposobni dati izdelke, ki jih nudi mednarodno tržišče. Na koncu je Teani poudaril, da obstajajo možnosti za skupen nastop jugoslovanskih in italijanskih podjetij na tretjih tržiščih na podlagi sodelovanja. Prof. Teani je dodal, da bo po vrnitvi v Italijo obvestil italijanske gospodarske kroge in državne funkcionarje o svojem obisku in dal predloge, za katere jugoslovanske izdelke si je potrebno zagotoviti plasma v Italiji. Dogovorjeno je, da se bosta minister Notarangeli, vodja italijanske delegacije na zadnjih pogajanjih v Beogradu in prof. Renato Teani prihodnjega meseca sestala z zastopniki najpomembnejših italijanskih gospodarskih krogov v Milanu, da bi pospešila uresničenje nekaterih sporazumov o gospodarskem sodelovanju med obema državama. ((Upamo, je izjavil Teani, da bo to sodelovanje dolgo in koristno za Italijo in Jugoslavijo.« B B. ——-------- Figi o odnosih z Jugoslavijo DUNAJ, 25. -^ Avstrijski zunanji minister Figi je izrazil včeraj željo za nadaljevanje dvostranskih razgovorov za izboljšanje odnosov med Avstri jo in Jugoslavijo. Minister Figi je namreč v akademskem združenju za zunanjo trgovino, kjer je govoril o avstrijski zunanji politiki, med drugim izjavil: »Naši odnosi z Jugoslavijo, ki so bili prVa povojna leta zelo napeti, so že Več let dobri. M: se že nad leto dni raz-govarjamo z Jugoslavijo o rešitvi odprtih vprašanj, ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe. Duh, v katerem so pogajanja potekala, daje upati, da se bodo odnosi med obema državama nadalje poglobili. Obžalovati je, da so bila pogajanja prekinjena zaradi spora v zvezi z manjšinskimi šolami v Južni Koroški. Upamo, da prekinitev 1 ne bo dolgo trajala in da bo v kratkem možno doseči nadaljnje izboljšanje medsebojnih odnosov kot cilj, ki- ga želita obe strani«. Figi je nadalje izjavil, da je avstrijski parlament 19. marca sprejel dva zakona o izvajanju določil državne pogodbe o zaščiti manjšin in je poudaril, da je Avstrija s tem izpolnila ne le obveznosti dr- srečno izpolnjen in ni mogoče odpovedati se mu, ne da bi razveljavili izredna pooblastila, na podlagi katerih je bilo mogoče ta načrt pripraviti.« Kar se tiče francoskega sklepa, da obdrži svoje pomorske sile v Sredozemlju pod lastnim poveljstvom tudi v primeru vojne, je general izrekel naslednje tri pripombe: 1. Področje morebitne akcije NATO ne sega na južni del Sredozemlja, medtem ko bi Francija eventualno moraia nastopiti tudi onstran te meje. Kako bi lahko izpolnila svoje naloge, če ne bi razpolagala s svojim brodovjem, za obrambo teh področij? 2. Drugi dve veliki državi NATO sta sklenili, da velik sektor njihovega brodovja ni vključen v atlantsko zaevzništvo in poleg tega imata pod svojim nadzorstvom svoje atomske bombnike; 3. atlantsko zavezništvo se ne more ošibeti zaradi francoskega sklepa. Nasprotno, zavezništvo bo še močnejše, ker se Eisenhower trdi, da je SZ že podpisala mirovno pogodbo z vzhodnonemško vlado Glede konference najvišjih je izjavilda je njegovo stališče nespremenjeno Napovedana objava poročila o operaciji «Argus» List kanclerja Raaba »Neu* Tageszeitung« in glasilo socialistične stranke Avstrije «Ar-beiter Zeitung« sploh ne javljata, da je minister Figi govoril o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. ««------ Hammarskjoeld v Moskvi MOSKVA, 24. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je prispel nocoj v Moskvo. Prišel je s sovjetskim letalom iz Novega Delhija. Hammar-skjoeldov pomočnik Anatol Dobrinin je tudi odpotoval v Moskvo, kjer bo navzoč pri razgovorih Hammarskjoelda i sovjetskimi osebnostmi. — «»—— Nasprotujoče si vesti o položaju v Tibetu NOVI DELHI, 25. — Radio-telegrafska zveza med Novim Delhijem in tibetsko prestolnico Laso, ki je bila prekinjena od 23. marca, je bila danes vzpostavljena. Vendar pa ni e nič znanega o sedanjem položaju v Lasi. v Iz Kal:mponga blizu jibet ske meje javljajo, da so Kitajci zadušili upor v Laši. da pa se boji nadaljujejo na ostalem ozemlju. Dopisnik indijskega lista «Statesman» trdi. da je kita sko topništvo razdejalo palačo dr.laj lame v Lasi, da po se ne ve, kje je sedej dalij lama. Londonski «T:mcs» pa trdi. da je T:bet proglasil neodvisnost od Kitajske in da je tibetska vlada odpovedala pogodbo s Kitajsko, ker so Kitajci pogodbo stalno kršili. Tibet je podpisal to pogodbo 23. maja 1951 in sprejel kitajsko suverenost nad svojim o-zemljem, potem ko so Kitajci oktobra 1950 zasedli Tibet. »- Razgo,yor Naser-Sehab BEJRUT, 25. — Freds ,lnik ZAR Naser in libanonski predsednik Sehab sta’ sc sestala danes na libanonskem ozemlju v nekem kraju pet kilometrov od sirske meje. Njun razgovor je trajal tri ure in pol. Libanonski ministrski predsednik Karami je na tiskovni konferenci v Bejrutu izjavil, da upa, da bo sestanek okrepil odnose med obema državama. Kairski radio je javil, da se je Naser vrnil popoldne iz Damaska v Kairo. V Damask je bil odpotoval 22. februarja. Nocoj so objavili skupno izjavo, v kateri je rečeno, da sta Naser in Sehab ukazala svojima vladama, naj nemudoma rešita glavna gospodarska vprašanja med obema državama. Izjava poudarja nadalje, da Naser in Sehab me- žavne pogodbe, temveč celo i nita, da je potrebno okrepiti več, kot je bila dolžna«. I arabsko sodelovanje WASHINGTON, 25. — Predsednik Eisenhower je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da ni nikakor menjal mnenja in da misli še vedno, da je pogoj za sklicanje konference na najvišji stopnji nujnost, da se na prejšnji konferenci zunanjih ministrov doseže kak napredek senhower.» De Gaulle je govoril zatem vzdrži vae javne izdatke brez _ mflnello tavi rt n I* o pomoči nezadostno razvitim državam in je predlagal, naj se sporazumno ustanovi ((bratska organizacija«, ki naj bi pomagala potrebnim, in je pri- pomnil: «To je temeljna točka, ki bi jo morali vključiti v dnevni red konference med Vzhodom in Zahodom. Ce bi nevarnosti inflacije ter da je vrednost franka neoporečna na vseh trgih, medtem 'ko sta trgovinska in računska bilanca v redu. Dodal je; ((Prišlo je do presenetljive novosti: kapitali, namesto da bi uhaja' Kar 'se tiče konference najvišjih, je izjavil, da bi se njegovo mnenje spremenilo samo zaradi nepredvidenih okoliščin. Pripomnil je, da se njegove besede v zadnjem govoru, «če bi razvoj to konferenco opravičil«, morajo tolmačiti v smislu, «če bi napredovanje opravičilo to konferenco«. Izjavil je zatem, da, če bo prišlo do konference najvišjih, bodo zahodne države na tej postavile številne predloge Sovjetski zvezi. Ni pa hotel govoriti o podrobnostih in je dejal, da je treba te predloge koordinirati s prijatelji in zavezniki, zato da se zavzame enotno stališče. Dejal je tudi, da če bi se mu zdelo, da bi periodična pogajanja med predsedniki vlad lahko dala u-panje na konkretne rezultate, on ne bi odklonil udeležbe pri takih sestankih. Po njegovem mnenju pa bi bilo težko izolirati pred publiciteto sestanek predsednikov vlad, in je pripomnil, da so okrog njih vedno številni tolmači, stenografi in tehniki, ki obvezno dajejo uraden značaj takim sestankom. Na vprašanje, kje bi želel, da bi konferenca najvišjih bila, je odgovoril, da če bi bila v ZDA, bi se mu zdel New York najbolj primerno mesto. Poslopje OZN je v ta namen že dobro opremljeno. Ker pa li iz Francije se vračajo za i bi morali v takem primeru ponovne investicije. Načrt za | drugi predsedniki vlad napra- viti dolgo potovanje, bi po njegovem mnenju lahko iskali neki drugi bolj osrednji kraj, ki bi bil primeren za vse udeležence. Na vpiašanje, ali je res, da je Mac Millan predložil načrt o «zmrznjenju» oboroženih sil v Evropi, ni hotel predsednik povedati, ali sta z Mac Millanom govorila o tem. Na neko drugo vprašanje je izjavil, da je očitno, da je Hruščev sedaj edini sovjetski politik, ki ima oblast za pogajanja. Vsaka druga osebnost, ki bi sicer lahko sprejela sklepe, kar se tiče podrobne organizacije, postopka in dnevnega reda, pa bi morala stalno vpraševati navodila v Moskvo za bolj temeljita pogajanja. Po njegovem mnenju je torej vsekakor potrebna navzočnost Hruščeva, če se hoče priti do konkretnih ukrepov in do veljavnih sporazumov. Po njegovem mnenju pa konferenca najvišjih ne bo mogla imeti uspeha, če ne bodo posamezni politiki prišli nanjo popolnoma prostovoljno in s prepričanjem, da je možnost, da se najdejo skupna tla, in če ne bodo razgovori iskreni. Na vsak način ne bodo ZDA popustile pred izsiljevanjem, zato da bi se udeležile konference najvišjih. Predsednik je zatem ponovil, da med razgovori v Čamp David ni nihče govoril o avtomatični konferenci najvišjih in brez pogojev; preden pa se izrečejo komentarji o tem, je bolje čakati na obja- vo zahodnih not, ki bodo Vinje za svojo pomoto. Toda to kratkem poslane v Moskvo. je, kar se spominjam. Sedaj Predsednik je na koncu iz-1 oni seveda govorijo o novi javil tudi, da sovjetski enostranski podpis mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo nikakor ne bi menjal zahodnih pravic o Berlinu, ki so pripravljeni braniti jih. Uradni stenografski zapisnik s tem v zvezi je naslednji; Vprašanje: »Gospod predsednik, kakšno bi bilo Vaše stališče do konference najvišjih, če bi se Sovjeti, pred organiziranjem takega sestanka pripravljali na podpis ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo?« Eisenhovverjev odgovor; »Ne vem. Toda začnimo s tem. Mislim, da so podpisali neko pogodbo in da so jo poslali v OZN pred nekaj časa, pred več meseci. Mislim, da podpis ne bi zaradi tega imel nobenega posebnega učinka. Govorimo o akcijah in smo prepričani, da navaden podpis nove mirovne pogodbe ali tako imenovane mirovne pogodbe, ali dodatka k tej pogodbi ne bi sam na sebi spremenil naših pravic, ki smo odločeni braniti jih«. Vprašanje: «Gospod predsednik, ko ste se sklicevali na to sovjetsko mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, ste omenili, da je bila podpisana pred več meseci. Menim, da nam je znan osnutek mirovne pogodbe, glede katerega so rekli, da bi ga eventualno podpisali z Vzhodno Nemčijo, ali vsaj predlagali«. Eisenhowerjev odg.: «Lahko bi se motil, toda gotov sem, da so poslali neki dokument' v OZN pred nekaj meseci. Ce niso tega storili, se bom popravil in bom prosil oprošče- pogodbi. Toda to ima drugačen pomen, ker nekatere stvari, ki so bile v omenjeni pogodbi, mislim, da jih hočejo sedaj vključiti v drugo pogodbo in jo s tem imenovati novo pogodbo«. O razgovorih z Mac Millanom je izjavil tudi, da je bil del teh razgovorov posvečen trgovinskim vprašanjem, ki se tičejo obeh držav. Z Mac Millanom sta se sporazumela, da glede tega ne sme nobena od obeh držav voditi egoistične in kratkovidne politike, pač pa da mora ta temeljiti na načelu medsebojne odvisnosti. Predsednik je napovedal tudi, da bodo danes objavili podrobno poročilo o rezultatih o-peracije »Argus«, ki so jo izvršili lanskega avgusta in septembra. Poizkus je bil v tem, da so povzročili v veliki vir šini eksplozijo atomske bombe, tako da je vso zemeljsko oblo obdal umeten pas žarče-nja. Predsednik je zatem izjavil, da hoče ameriška vlada pri ženevskih pogajanjih doseči sporazum, ki naj omeji u-porabo slehernega veta pri izvajanju inšpekcije in nadzorstva na dprekinitvijo jedrskih poizkusov. Predsednik je tudi izjavil, da omenjene eksplozije niso povzročile nobenih dodatnih radioaktivnih padavin. Priponi, nil je tudi, da je bilo potrebno počakati osem mesecev, zato da ameriški znanstveniki lahko ločijo znanstvene informacije, ki so jih dobili v okviru programa mednarodnega geofizikalnega leta, od informacij, ki zanimajo varnost in obrambo ZDA, Tržaški Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 14,7, najnižja 10,1, zračni tlak 1016,5, veter 1 km aevero zahodni k, vlaga 68 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,6 stopinje dnevnik Danes, ČETRTEK, «■ Maksim. Sence vzide ob 5-59 >n « gfi 19.24. Dolžina dneva ur v jj vzide ob 20.43 in zatone p« Jutri, PETEK, 27. Rupert ^ Skupščine tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice Za odstranitev vseh umetnih pregraj in okrepitev gospodarskega sodelovanja Tržaška delegacija združuje 63 podjetij, ki imajo poslovne zveze z Jugo-slavijo - Pričakuje se povečanje kontingentov v okviru krajevnega sporazuma V torek je bila skupščina tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbor. nice s sedežem v Milanu, na kateri so se zbrali tržaški člani te pomembne gospodarske organizacije. Na skupščini je najprej predsedoval dr. Vat-ta, nato pa najstarejši član tržaške delegacije, nakar je prečital obširno poročilo tajnik zbornice dr, Maurel. V poročilu je bilo najprej govora o organizacijskih vprašanjih tržaške delegacije, ki združuje sedaj 63 tržaških podjetij in nato obširneje o-risal preteklo delovanje tržaške delegacije mešane zbornice ,da se odstranijo vse umetne pregraje in se okrepi gospodarsko sodelovanje. V tem okviru se je tržaška delegacija ukvarjala predvsem z Vprašanji, zvezanimi z avtonomnim računom in ji je u-spelo rešiti vrsto vprašanj. Glede še nekaterih pa pričakuje, da so jih rešili sedaj v Beogradu s podpisom posebnega protokola, ki na npvo urejuje sporazum o krajevni trgovinski izmenjavi. Glede lokalnega računa so skrbeli predvsem zato, da o-mogočijo čimvečji uvoz blaga, ker lahko jugoslovanska podjetja z lirami, ki so jih realizirala v Trstu, kupujejo samo na tržaškem trgu in se na ta način podpirajo istočasno tudi izvozniki. V ta namen je prišlo do številnih sestankov in razgovorov tudi z jugoslovanskimi predstavniki in predvsem s člani trgovinske zbornice Slovenije, kar je omogočilo lansko poletje bistveno povečati obseg dovoljenj za nekatere zanimive vrste blaga. Istočasno je bilo rešeno tudi načelno vprašanje, da' se lahko v okviru krajevnega računa uvaža svobodno blago, za katero že splošna trgovinska pogodba predvideva u-vozni režim «a dogana*. Poleg tega je uspelo tudi, da so povečali kontingente od 5 na 15 milijonov lir za »razno blago«. mil Ml III M Hlinili Illlllllllllllllllllllllllllll Tov. Milan Bolcič petdesetletnik ' ' ' • ’ V"*- Ililfl Danes praznuje svoj petdeseti rojstni dan tov. Milan Bolčič. Rodil se je v Boljuncu, kjer je tudi obiskoval in dokončal osnovno šolo. Nato je nadaljeval šolanje v Trstu, kjer je po dokončani srednji šoli dobil zaposlitev v pisarni dr. Vilfana. Odtlej se je v prostem času marljivo udejstvoval v prosvetnem delu slovenskih mladinskih društev, dokler jim je bil dovoljen obstoj. Ko se je dr. Vilfan preselil na Dunaj, je tov. Milan dobil zaposlitev v pisarni dr. Tončiča, kjer je ostal do leta 1940, ko so ga fašisti aretirali z ostalimi tovariši, ki jih je sodilo posebno fašistično sodišče sku. paj z narodnim herojem Pin-kom Tomažičem. Tudi Milan je bil tedaj obsojen na 15 let ječe. Tiho in vsestransko požrtvovalno delo tov. Milana pa se je posebno izkazalo v letih od 1930 do 1940, ko je bilo v Trstu vsako slovensko gibanje zatrto in se je moralo vsako najmanjše slovensko delovanje skrbno skrivati ib st zateči v ilegalo. V tej dobi je Milan dve leti obiskoval večerni tečaj rf privatnem zavodu tOalileo Qalil#t» ter p-pravil z uspehom izpit z i fcftji-govodjo. . Ni ga v Trstu iz navedene dobe Slovenca, ki tie bi kdaj naletel v ilegalni literaturi a-li pogovoru na ime »Stempi-barji*. V štempiharskem delovanju in življenju pa ni bilo pisanja, prireditve, sestanka ali izleta, kjer se ne bi slišalo Milanovo drugo posebno ime. To je bilo šaljivo in obenem ilegalno ime, ki ga je Milanu nadel študent Ciril Martelanc, ki je kasneje junaško padel v partizanskih vrstah. Tudi v ilegalnem tečaju slovenščine je imel Milan prvo delovno mesto, saj je bil on tisti, ki je organiziral prvi tečaj slovenščine med Štempiharji in zgledu so sledili še drugi. Mnogo bi lahko naštel o tem skritem, a plodnem delu, kjer je bil Milan vedno med prvimi. Tudi v sedanjih časih je prvi pomagal mladini, ki si je ustanovila svojo mladinsko revijo «Jadro». Toda že to, da sem danes nekaj malega navedel, mi bo v svoji skromnosti zameril in mu zaradi tega ne želim kvariti lepega jubileja z dolgim naštevanjem. Dodam naj le, da ko mu je uspelo rešiti se fašistične ječe, je takoj stopil na delo z Romanom Pahorjem in pod nemško okupacijo z vsemi silami pomagal v ilegalnem protiokupatorskem delovanju in borbi v Trstu. Brž ko se je svetovna vihra polegla, pa je nastopil službo v uredništvu «Primorskega dnevnika», kjer je že od maja 1945 urednik zunanjepolitične strani in neutrudno dela dolge večere in noči ter pomaga, da vsako jutro zagleda luč edini slovenski dnevnik v Trstu. Zato se danes številni prijatelji in znanci s posebnimi občutki in ganjenostjo spominjamo tovariša Milana HolČi-ča ter mu iskreno čestitamo ob tepem jubileja ter mu kličemo; Se na mnoga leta! ŠTEMPIHAR C. C. Delegacija se je mnogo u-kvarjala z možnostmi izvoza tržaških industrijskih proizvodov v Jugoslavijo. Ze sedaj jugoslovanska podjetja naroča, jo pri CR.DA pogonske stroje in ladijsko opremo za milijardne zneske, vendar pa niso uspeli napori, da bi se to sodelovanje razširilo tudi na različno manjšo in srednjo industrijo. Poročilo se je predvsem nanašalo na ponovno vprašanje posredniških poslov, ki nedvomno v veliki meri zanima tržaške poslovne kroge, saj je Trst prav na idealnem področju za uspešen razvoj teh kupčij. V tej zvezi Tržačani upravičeno ugotavljajo, da bi lahko v znatni meri koristili prav pri naporih, da se razširi asortiment jugoslovanskega izvoznega blaga. Ni namreč dvoma, da predstavlja glavno zapreko za nadaljnjo razširitev trgovinskega in splošno gospodarskega sodelovanja dejstvo, da je jugoslovanska plačilna bilanca v odnosu do Italije pasivna in da torej ne bo mogoče povečati italijanskega izvoza, če se istočasno ne bo okrepil jugoslovanski izvoz. To pa je nemogoče doseči, če se ne bo razširil jugoslovanski izvoz na razne nove vrste blaga in zlasti na izdelke nove jugoslovanske industrije. To potrebo sta poudarila ob podpisu trgovinskih sporazumov v Beogradu tako jugoslovanski kot italijanski predstavnik. V praksi pa teh ci- ljev ni tako lahko doseči, ker je italijanski trg preslabo u-poznan z jugoslovanskimi možnostmi in tudi jugoslovan. ska izvozna podjetja ne razpolagajo s primerno mrežo za razpečavanje. V vseh teh primerih pa se lahko tržaški operaterji koristno vključijo in ustvarijo nove možnosti ter tako bistveno prispevajo za povečanje o-bojestranske trgovinske izmenjave. Na zasedanju je bilo sicer govora o raznih željah in predlogih glede izboljšanja sedaj veljavnih določil lokalnega sporazuma, vendar so o tem vprašanju razpravo odložili, ker se pričakuje, da so v Beogradu že večino želj in predlogov uresničili. V tej zvezi se iz beograjskih virov čujejo vesti o pomembnem povečanju obsega uvoznih kontingentov, in sicer v okviru splošne trgovinske pogodbe, za govejo živino od 12.000 na 24.000 glav. Logično je, da se lahko pričakuje tudi povečanje kontingentov v okviru lokalnega sporazuma, ki je do sedaj določal uvoz 2000 glav goveje živine. Po daljši diskusiji, med katero so prisotni predstavniki podjetij razpravljali o vrsti vprašanj, so izvolili nov u-pravni odbor tržaške delegacije, v katerem bodo naslednje osebnosti; dr. Arnaldo Vi-tetta, Pietro M. Petrucco, Antonio Gladoli, ing. Enrico Zuc-coli, Mario Kocjančič, dr. Paolo Amodeo Morandini, Masetti Mario, Steno d’Agniolo, Josip Panjek, dr. Gaddo Glass, Dušan Košuta, Ferruccio Ulessi, Luigi Postir, dr. Eugenie Vat-ta. Vprašanje ureditve staleža slovenskih šolnikov Drevi sestanek vodstva avtonomnih socialdemokratov Avtonomna federacija KPI sporoča, da je poslanec Vitto-rio Vidali vprašal ministra za prosveto, zakaj so učiteljem in profesorjem šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem odrekli ugodnosti, ki jih določa zakon št. 248 z dne 13. 3. 1958, in ministrski odlok od 21. 5. 1958 glede vključitve v posebne prehodne staleže ali vsaj glede vključitve v posebni stalež, kar omenjeni zakon predvideva Vodstvo MUIS bo takoj navezalo stike s PSI Imenovali bodo delegacijo za predhodno proučitev socialistične združitve Tiskovni urad avtonomne tržaške socialdemokratske federacije, vključene v MUIS, sporoča, da se drevi sestane njeno vodstvo ter da bo proučilo politični položaj s po-samo ža šolnike sebnim poudarkom na po^g tržaškega področja. ! janja v vsedržavnem merilu Utemeljitev, ki jo je mini- j za pristop levičarskih avto-strstvo navedlo pri tej izklju- t nomnih socialdemokratov k ka za Videm z odhodom iz Trsta ob 8.43 oziroma 14.25, bosta ojačena z enim vagonom II. razreda. 1. aprila: vlaki za Benetke t odhodom iz Trsta ob 6.20 -8.10 - 14.41 in 21.10 bodo ojačeni z enim vagonom II. razreda. Vlak za Benetke ob 16.5o bo ojačen s štirimi vagoni II čitvi pravi, da ne obstajajo j psL v tem okviru bo vodstvo | r^?re?a’ yia^a za .z mesta posebnega prehodnega ' imenovalo delegacijo z nalo- odhodom ^iz Trsta ob 8.43 ozi- staleža za slovenske šole. Zdi I S°> da tako3 naveže stike s se, da je ta trditev v nasprotju s stališčem vladnega generalnega komisariata v Trstu, ki priznava, da je zahteva slovenskih šolnikov upravičena ter da so vsa mesta v šolah s slovenskim učnim jezikom na razpolago. Na Vidalijevo vprašanje je ministrstvo odgovorilo, da proučuje ukrepe, ki bodo dopuščali aplikacijo zakona št. 248 z dne 13. marca 1958 za učitelje in profesorje šol slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. Tudi danes celodnevna stavka pekovskih delavcev Jutri in v soboto stavka trgovinskih uslužbencev? - Zavla. čevanje sestanka na uradu za delo glede odpustov v Felszegj Stavka pekovskih delavcev se nadaljuje tudi danes ves dan. Tako so sklenili pekovski delavci in sindikalni- predstavniki, ker delodajalci še vedno vztrajajo na svojem odklonilnem stališču in včeraj se niso niti hoteli odzvati vabilu za sestanek na uradu za delo, češ da nimajo časa za to. Včeraj je stavka lepo uspela in se je je udeležilo 80 odstotkov pekovskih delavcev. Ker imajo pekarne te dni pred prazniki precej dela in gospodarji seveda nočejo izgubit: zaslužka, so včeraj zaradi stavke pridno delali, mesli in pekli kruh, pomagali so jim sinovi, žene in celo prodajalke. Tako bo seveda tudi danes, ker bodo delavci stavkali, gospodinje pa bodo hotele imeti pince, potice itd. Ce hočejo, gospodarji naj kar delajo, ni pa dopustno, da uporabljajo dru- jo. da stavka ni samo zaradi zahtev po izboljšanju delovnih pogojev in prejemkov, ampak predvsem v znak protesta, ker delodajalci nočejo spoštovati zakonskih predpisov glede vajencev, nočnega dela, tedenskega dopusta, urnika in letnih dopustov. Glede tega so na zadevno pritožbo predstavniki delodajalcev izjavili da niso dolžni posredovati in prisilili lastnike pekarn, da bi spoštovali zakonske predpise in sklenjene pogodbe. Delodajalci naj imajo tore, popolnoma proste roke. in nase požvižgajo na vse predpise in pogodbe? Sindikat pekovskih delavcev je že večkrat opozoril urad za delo in druge pristojne oblasti na razne kršitve zakonskih predpisov Zdi se nam pa, da bi tudi predstavniki delodajalcev lahko razumeli, da je njihova dolžnost opozoriti vse deloda- go’ delovno silo. Pekovski delavci in sindi-ljalce na zakonske predpise in kalni predstavniki poudarja-1 veljavne pogodbe Umrl je zaradi izkrvavitve potem ko st je prereza! žile Mladenič hudo ranjen zaradi neprevidne vožnje - Zaspal je za vo. lanom in se znašel na travniku . Nesreča mladeniča iz Repnica Naveličan trpljenja zaradi | mestnemu središču. Za njim i ne na mezincu leve roke z živčne bolezni, zaradi česar I na postelji v kabini paje nje-j verjetnimi kostnimi pošfcod- so pogostokrat nastopile posebno v nočnih urah krize, je 67-letni Marcello Pertout iz Ul. Conti včeraj izvršil samo mor. * Mož je stanoval pri Giovan ni Garbaldi in ta je bila že vajena njegove živčne hoje sredi noči. Tudi včeraj ga je slišala, a je menila, da je postal žrtev enega izmed številnih napadov. Tokrat pa je bilo huje. Mož je šel v kuhinjo, kjer ieJ zavžil nekaj juhe t-jajcem. Od ttfcn je šel v sobo, kjer se je zaklenil. V ?dko je vzel britvico in se z njo večkrat porezal po rokah. Takoj nato je britvico odložil in se vlegel na tla, kjer je čakal, da ga -smrt reši trpljenja. Okoli 7. ure je Garbaldijeva vstala in jo’ je začelo skrbeti, da ni bilo Pertouta iz sobe. Zato je potrkala na vrata, a ker ji mož ni odgovoril, je razbila šipo. Prizor, katerega je videla, je bil grozen. Njen podnajemnik je ležal na tleh v mlaki krvi. Ko so prišli na kraj bolničarji Rdečega križa ni bilo možu treba več nobene pomoči. Izdihnil je nekaj minut pred njihovim prihodom zaradi izkrvavitve. Truplo pokojnika so okoli 9. ure prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice. Zaradi hudega udarca po glavi, podplutbe na zatilniku in možganskega pretresa so včeraj zvečer,sprejeli 23-letne-ga Guida Maurija iz Ul. Stu-parich 18 na nevrološkem oddelku. Ker je fantovo stanje zelo resno, so si zdravniki pridržali prognozo. Agent cestne policije, ki je fanta spremil v bolnišnico, je izjavil, da se je Mauri hudo ranil pri prometni nesreči, ki se ie pripetila ob 21.15 na križišču Ul Donadoni z Ul. Gambini. Mauri je tedaj vozil s svojim motornim kolesom po Ul. Donadoni proti Ul. Settefontane in ni bil na križišču dovolj previden. Zato je silovito treščil v m o Topno kolo s prikolico, s katerim ie 61-letni Giuseppe Serli iz Ul. Sinico privozil z njegove desne strani. Trudnost in zaspanost, ki posebno tareta šoferje tovornikov, sta povzročila nekemu grškemu šoferju precejšnje preglavice. Na srečo se nezgoda, ki se mu je pripetila včeraj zjutraj med vožnjo proti Trstu, ni tragično končala, vendar se lahko trdi, da se je mož hudo prestrašil. Šofer je 30-letni Stephane Beltovas iz Rue T. Kozaki v Atenah. Navsezgodaj zjutraj je bil za volanom velikega tovomika-hladilnika, s katerim je vozil po Trbiški cesti proti gov kolega Cristos Orfanos, ravnotako iz Aten, mirno spal, da bi se odpočil od dolge vožnje. Samotna cesta in mrak sta utrudila Beltovasa, ki se je komaj premagoval, da bi dr-žal odprte oči. Iznenada pa je v bližini nadvoza nedaleč od Gabrovca samo za trenutek zadremal. Roki nista več trdno držali volana in težko vozilo je zašlo na desno stran ter izpulilo obcestni kamen. Sunek je šoferja zbudil, vendar se ta ni niti aobro zavedal, kaj se dogaja, ko je tovornik, ki je zgvozil na trav-Jlik, treščil in se ustavil ob lesenih drogih telefonske napeljave. Šofer se je samo prestrašil. Njegovega kolego pa je premetavanje vozila vrglo s postelje, pri čemer se je ranil po raznih delih telesa. Zato so ga morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v mesecu dni na ortopedskem oddelku. Agenti cestne policije in tudi bolničarji Rdečega križa so morali včeraj okoli 8. ure v Ul. Oriani, kjer je prišlo nekaj minut prej do prometne nezgode. Žrtev te je postal 21-letni Friderik Purič iz Repniča št. 47, ki je s svojim motornim kolesom vozil proti Garibaldijevemu trgu. Fant je prišel le do križišča z Ul. Madonnina, kjer je treščil v poltovornik, s katerim je 61-letni Stefano Stefani iz Ul. Rossetti privozil z nasprotne strani in je zavijal na levo z namenom, da zapelje v Ul. Madonnina. Zaradi silovitega sunka je motorno kolo odletelo v stran proti pločniku. Puriča, ki se je pri karambolu potolkel po hrbtu, rokah in nogah, so odr peljali v bolnišnico, kjer so mu nudili vso potrebno pomoč in ker so dravniki ugotovili, da ni nič hudega, so ga tudi odslovili. Po mnenju zdravnikov se bo moral fant zdraviti v domači oskrbi morda teden dni. Ko se je 63-letni uradnik Ot. tavio Chicca z Lonjerske ceste 6 oprijel železnega ročaja tramvaja št. 3, v katerega je hotel pri Portici di Chiozza vstopiti, je sprevodnik nepričakovano zaprl vrata. Priletni mož je zaječal od bolečine in je počakal na kraju, da so prišli ponj bolničarji Rdečega križa. Ti so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pustili v varstvu zdravnikov I. kirurškega oddelka, ki so mnenja, da se bo moral zdraviti 10 do 20 dni, In to zaradi ra- bami. Na delu, in sicer v lesnem pristanišču pod Skednjem, se je ranil 50-letni Josip Trobic s Kontovela, katerega so sprejeli s prognozo okrevanja v 9 ali 10 dneh na I. kirurškem oddelku, Trobic se je med delom namenil po vodo. Med povratkom se je spotaknil in padel pri čemer se je steklenica, ki jo je imel v rokah, zdrobila. Nekaj drobcev se mu je zarilo v dva prsta in mu povzročilo tudi verjetne mišične poškodbe. V prihodnjih dneh siavka kamnosekov Vse tri osrednje sindikalne Organizacije delavcev kamnoseške industrije in rudnikov so sklenile, da bodo napovedale protestne stavke kamnosekov po vsej državi, ker so se po krivdi delodajalcev prekinila pogajanja. Prva taka stavka bo v dneh do 10. aprila. Danilo Dolci jt v torek predaval pred številnimi poslušalci v prostorih kulturnega krotka. Pisatelj se je rodil v Sežani in že vrsto let deluje na Siciliji, kjer pomaga tamkajšnjemu revnemu prebivalstvu v borbi proti zaostalosti in bedi. Skoraj gotovo je, da bodo tudi trgovski uslužbenci stavkali jutri in v aob-oto. Včeraj je bil na uradu za delo sestanek med delodajalci in sindikalnimi- predstavniki, da bi rešili spor, toda delodajalci so prišli na dan s tako malenkostnimi ponudbami, da so jih morali sindikalni predstavniki odbiti. Spet je posredoval urad za delo, ki je sinoči sporočil sindikatom svoj kompromisni predlog. Izvršni odbor sindikata trgovskih uslužbencev CGIL je sinoči na svoji seji proučil ta predlog. Danes ob 10. pa bo zaključni sestanek na uradu za delo, da bi prišlo do ureditve spora, ki se vleče že nekaj mesecev. Glede ladjedelnice Felszegy pa ni še nobene nove vesti. Sindikalni predstavniki še vedno čakajo na sklicanje sestanka na uradu za delo. Kakor je znano, je urad za delo na zadnjem sestanku med delodajalci in sindikalnimi zastopniki predlagal štiri točke, o katerih naj bi se sporazumeli. Tedaj je urad za delo tudi obljubil, da bo čimprej sklical sestanek. Preteklo je že nekaj dni in vodstvo podjetja, kakor tudi sindikalni predstavniki so lahko proučili omenjene- štiri točke, tako da bi lahko že te dni prišlo do ponovnega sestanka na uradu za delo. PSI tudi v krajevnem merilu za predhodno proučitev vprašanj, ki so v zvezi s socialistično združitvijo. Avtonomna delegacija bo poleg tega točno označila svoje stališče do raznih vprašanj z odobritvijo političnega dokumenta, v katerem bodo poudarjene osnovne točke za spojitev s PSI zlasti v zvezi s sindikalnim vprašanjem. V nasprotju z zlohotnimi glasovi se v krogih MUIS poudarja, da se vsak dan veča število članov, ki se zavedajo važnosti svojega koraka in ob. jektivnih težkoč, ki jih predstavlja »socialistična združitev. Gibanje poudarja idejne razloge, zaradi katerih je nastalo, ter ni med voditelji in člani nikogar, ki bi se hotel zaradi nestvarnega ocenjevanja političnega položaja ali popuščanja glede načelnih vprašanj odreči akciji za združitev. ——«» ------ roma 14.25 bosta ojačena enim vagonom II. razreda. Od 26. marca do 1. aprila bodo dnevno ojačeni naslednji vlaki; vlak za Rim z odhodom iz Trsta ob 8.48 z enim vagonom I. in enim vagonom II. razreda, vlaka za Videm z odhodom iz Trsta ob 12.30 in 19.10 pa z enim vagonom II. razreda. Seveda pa bodo prav tako ojačeni tudi vsi vlaki, ki prihajajo v Trst iz drugih italijanskih mest. «»--------- Urnik pošte za praznike SNG v TRSTU GOSTOVANJE EKSPERIMENTALNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V ponedeljek 30- marca ob 17. uri ih ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj* Ojačenje vlakov za velikonočne praznike V podjetju «Veneziani» volitve notranje komisije Danes od 12.30 do 14. bodo v podjetju «Veneziani» volitve za novo notranjo komisijo. Na listi Delavske zbornice CGIL so kandidati Franco Bidoli, Franc Slavec in Bruno Fin-derle. Delavska zbornica CGIL vabi vse delavce, naj volijo to listo. Ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da bodo v prihodnjih dneh ojačili naslednje vlake; 26. in 2f. marca: vlaki za Benetke, ki imajo odhod iz Trsta ob 6.20 - 8. - 10. . 14.41 16.50 in 21.10, bodo ojačeni enim vagonom JI. razreda. Vlaka, ki imata odhod iz Trsta ob 8.43 oziroma 14.25 proti Vidmu, bosta ojačena z enim vagonom II. razreda. 28. marca: vlaki za Benetke, ki imajo odhod iz Trsta ob 6.20 . 8.10 14.41 in 16.50, bodo cjačeni z dvema vagonoma II. razreda, vlak za Benetke ob 21.10 pa z enim vagonom 11. razreda. Vlaka za Videm, ki odhajata s tržaške postaje ob 8.43 oziroma 14.25, bosta ojačena z enim vagonom II. razreda. 29. marca: vlaki za Benetke, ki odhajajo iz Trsta ob 6.20 8.10_ - 14.41 in 21.10, bodo ojačeni z enim vagonom II. razreda, vlak ob 16.50 pa z dvema vagonoma II. razreda. Vlaka za Videm z odhodom iz Trsta ob 8.43 oziroma 14.25, bosta ojačena z enim va| nom II. razreda. 30. marca: vlak za Benetke, ki odhaja iz Trsta ob 6.20, bo ojačen z enim vagonom II. razreda, vlaki z odhodom ob 8.10 - 14.41 in 16.50 pa. z dvema vagonoma II. razreda. Vlak za Benetke z odhodom ob 21.10 bo ojačen s štirimi vagoni II. razreda. Vlak za Videm, ki odhaja s tržaške postaje ob 14.25, bo ojačen s tremi vagoni II. razreda, vlaka z odhodom ob 17.37 in 20.17 pa z enim vagonom II. razreda. 31. marca: vlak za Benetke ki odhaja s tržaške postaje ob 6.20, bo ojačen s štirimi vagoni II. razreda, vlag z odhodom ob 8.10 s tremi vagoni II. razreda, vlaki z odhodom ob 14.41 - 16.50 in 21.10 pa z enim vagonom II. razreda. Via. IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMMMMIIM II llllllltllllltlllllllllllllltllllllllfllllllllllllllll lil 11111111111111111 Izvolitev novega vodstva tržaške Kršč. demokracije Protislovja v stališčih do vlade in krajevne politike Snoči se je sestal novi pokrajinski odbor Krščanske demokracije ter izvolil za političnega tajnika Corrada Belci-ja, za namestnika tajnika Ne-rea Stopperja ter za upravnega tajnika Domenica Rocca. Vsi trije so že opravljali te funkcije v preteklih dveh letih ter je šlo torej le za njihovo potrditev. IzVTŠni odbor pa je sestavljen takole: Sergio Coloni, vodja organizacijskega urada, Dari/O Rinaldi vodja urada SPES, Guido Botteri, vodja u-rada za ideološko vzgojo in kulturna vprašanja, dr. Alberto Savona, vodja urada za krajevne ustanove in legalna vprašanja, dr. Sergio Forna-ra, vodja urada za delovna vprašanja, Olinto Parma, vodja ura-da za socialno skrbstvo. Pravico do udeležbe na sestankih izvršnega odbora bosta i-mela tudi poslanca Bologna in Sciolis. Pokrajinski odbor bo izvolil nadzorništvo in razsodišče kasneje. S tem je bilo torej imenovano novo vodstvo tržaške KD, pri čemer ni velikih sprememb. Ker pa so odložili imenovanje članov razsodišča in nadzorništva na kasnejši čas, se zdi, 4a tudi snoči ni šlo brez trenj. Vse to pa je seveda predvsem posledica nejasnih stališč in protislovij v stranki sami. 2e sama resolucija, ki so jo sprejeli ob zaključku pokrajinskega kongresa ,kaže na ta protislovja. V njej so hkrati izrekli vse zaupanje Segnijevi vladi in Fan-faniju, kar očito ne gre skupaj. Prav tako so odklonili vsakršno sodelovanje s »totalitarnimi* strankami, kar se čudno sliši, saj je obstoj Se-gnijeve vlade odvisen prav od teh strank. Poleg tega štejejo Iv skupino »demokratične ini- ciative* med drugimi tudi bivšega župana Bartolija in Ve-niera, ki sta znana po svojih desničarskih težnjah. Zmeda je torej popolna. Da bi stvar olepšali, vztrajajo pri zahtevi po deželni avtonomiji, čeprav je Segni, s katerim se strinjajo in mu zaupajo, nanjo popolnoma pozabil in jo rimski desničarski de-mokristjanski krogi odločno zavračajo. Seveda je zanje glavna naloga, ta, da mora Krščanska demokracija zagotoviti vodstvo državi, pa naj se druži pri tem s komerkoli. Iz omenjene resolucije se vi-4i, da bi hoteli zadovoljiti vse in ker smo že pri pobožnih demo-kristjanskih, naj omenimo, da pregovor pravi, da to še bogu ni mogoče. Ravno v teh protislovjih pa je šibka in ranljiva točka tržaških in drugih demokristjanov. Zaman je pri tem izgovor, da ni važno, na koga se vlada opira, marveč kakšen je njen program. Iz govorov, ki jih je imel Segni pred parlamentom, so jasne samo naslednje točke programa: popolno zaupanje v zasebno pobudo, politika spodbujanja te pobude, omejitev državne intervencije v gospodarstvu na tradicionalna javna dela, politika proračunskega ravnovesja brez nadaljnjega davčnega pritiska na industrijo, pristajanje na SET brez pridržkov. Ni torej nič čudnega, če so liberalci in fašisti na ta program kaj radi pristali kljub trditvam, da sedanja vlada nadaljuje izvajanje programa prejšnje. Kako naj takšna politika koristi Trstu, ki živi v glavnem od industrijskih podjetij IRT, to je velika uganka, ki naj jo rešijo demokristjani. Ob velikonočnih praznikih bo veljal v poštnih in brzojav. nih uradih naslednji urnik; V nedeljo 29. t. m. bo veljal v vseh uradih prazniški urnik. V ponedeljek 30. t. m. bodo vsi osrednji in obrobni uradi omejili svoje delo na razdeljevanje in sprejemanje pošte in brzojavk dopoldne. Prav tako bodo pismonoše razdelili pošto samo enkrat, in sicer zjutraj. Osrednji brzojavni u-rad pa bo kot vedno ves čas odprt. Prijave «Vanoni » Ministrstvo za finance sporoča, da niso točne vesti, ki so jih razširili nekateri listi, in da ne bodo podaljšali roka za predložitev prijav dohodkov. Prijave Vanoni je torej treba predložiti do 31. marca, kot to določa zakon. Istočasno sporoča tukajšnje finančno nadzorništvo, da bodo uradi zaprti 29. in 30. marca v zvezi s prazniki, da pa so zato uvedli posebni urnik, ki naj olajša občinstvu predložitev prijav. Uradi bodo odprti: 23., 25. in 26. marca od 8. do 14. in od 16. do 18. ure; 27. in 28. marca nepretrgoma od 8. do 18. 'ure in 31. marca nepretrgano od 8. do 20. ure. WILLIAM FAULKNER REQUIEM ZA VLAČUGO Prevod JANKO MODER Režija BALBINA BAT-TELiNO - BARANOVIC Inscenacija NIKO MATUL Osebe: Temple Drake -Štefanija Drolčeva; Nan-cy Mannigoe - Vika Grilova; Stevens - Jože Zupan; Gowan Stevens -Miha Baloh; Guverner -France Presetnik; Pete -Leopold Bibič; Tubbs -Laci Cigoj Predstava v krogu Prodaja vstopnic v petek in v soboto v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. V nedeljo 29. t. m. ob 15. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk* v KRIŽU MARIJA HOLKOVA PEPELKA PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! V TRSTU domače in tuje tkanine, po najugodnejših cenah, z veliko izbiro, dobite pri «LANATEX» Ul. Machiavelli 9. Obiščite našo trgovino! MALI OGLASI PRVOVRSTNA DELIKATESNA TRGOVINA v mestnem središču, zelo velik dohodek, se proda pod izredno ugodnimi pogoji. Telefonirati na štev 91694. riSALNI STROJ znamke «OII- vetti Lesicon* s slovenskimi črkami proda zasebnik. Telefonirati na štev. 91-694. ROD MODREGA VALA vas vabi, da si ogledate TABORNIŠKO RAZSTAVO v Ul. Roma 15-11. Odprta bo vsak dan do 28. t. m. od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. V soboto 28. t. m. bo razstava odprta nepretrgoma od 11. do 20. ure. RADI “IJ ČETRTEK, 26. marca 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod ;n predavanje »Usoda raziskovalcev faraonskih grobov*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester George Mela-chrkio; 13,30 Operna glasba; 17.30 Črnske duhovne pesmi; 18.00 Z začarane police - Ivanka Cegnar: »Velika noč v naši vasi*; 18.10 Beethoven: Simfonija št. 3 v Es. duru, opus 55 imenovana Heroifc. na; 19.00 Sola in vzgoja — Ivan Theuerschuh: »Požrtvovalnost v družini*’ 19.20 Pestra glasba; 20.00 ; 20.30' Zborovska nabožna Spfrtt _ glasba; 21.15 Pojejo Wiene-r Saen- Krknaben; 21.30 Rahmaninov: ok mrtvitv 22.00 Poslednji dnevi slovenskih književnikov *-»France Prešeren*: 23.05 Čajkovski: Pezzo in forma dl sonata iz serenade za godala v C-duru, opus 48; 23.30 Bortportl: Koncert v B-duru op. 11 št. 3 — Vivaldi Koncert za orkester v g-molu — Ptrgolesi: Corecertino v f-molu. iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiim,iiiiiiiiiiii,iiiiiiiitiiii,i OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA, SMRTI IN POROKE | tržaškega odvetnika Karla Ferlu- ge. Svoja izvajanja bo spremljal s projekcijami. TRST sjk» 12.10 Tretja ^ra". -|( me 18.45 «Eno uro 20.15 14.00 On, Tretja stran; IV ,Rpauiefld. ' pih skladb’ M ‘RM - k Poročila . --17 15, 19.15 22.30. Poročila v slov. 15.00. » V1115 pr*®*«, 5.00-6.15 in .15 Glasba za *>% itrnšk, Kotiček; 7.15 Glasba za »“‘Jb'fiHf Otroški Kotiček^12’ ^ željah; 12.50 GlaSMJ" „„4 del)! 13.40 Kg&SVfc 13.50 Vesele ba po željah; 143® j, pt i ivc i; 14.40 Vali Hohnjec, Iv° ..^11* (jvetežar, Du° s k ta Gašperšič;»n.«) - ta Gašperšič; »J . rodne pesnn, ‘%-rsiudJ, »■, RL; 17,00 Glasba & m Odlomki iz °^L-Vne "ft pozor; 18.40 Zatgftjjl 19.30-22.15 PrenfS.j. 22.# 9 mali jazz orkestri, za lahko noc- h ko noč sL°vr„JVi 327.1 m. 2®2,1s% 'I Poročila: 5.00, ■ jjjo, ^ 10.00, 13.C0, 15-00. ‘ 10.00, 13.CJ. 22 00. 22.55 . olcsii '" i>. 1.05 Simfonični Pj^ ,jffr t, ►isi in spomin** j.Kovfič, hi o,\ro 900 W i »UrS-SS* 'aSSžL&i limit i zori iz Dvajset minut Vlado Požar; }b3V. goW (*, cibane; 12.00 IjOn ^esPjj mikrofonom; U.m ;{; I** A sveti - Jože k setev zgodnje soj , p# ^ veni ji; 12.25 S , 12 30 Skladbe "%*!( C 14.02 Slovenske n^danii» tojj setev zgodnje p*j veniji; 12.25 Zat*^ P 12 — 14.uz sivvu,-.-- /omrm priredbi Emila x»strtajdj Naši poslušalci «s pi#. ( zdravljajo- IS-*® jj ^ f videli; 16.00 Izbr 17.10 Iz opernega Nace Grom: Dvw,z Beli krajini; l8-" 18.45/® ba-vnega albuma, univerza — £ --. gO.OO ^ J* Ustanovitev KF".. lfl n J, i,, večer domačih ^ , večer domačin *' 20.50 Žuborenje z lec3)J. j pesmi Gustava ^ zakladnice komor p 51® Po svetu jazza; v ^ dela naših avtorje • i' 'televizij J*, 14.00 Šolska ura, ■ tdaja; 18.30 Por^’ SK [i US! Sfefeg «; <9* fiL2sr*>»r' in ».-» nehašrali nadajNjgjo cesija skrivnosti, 1:2.50 Poročila. - »i poročila. s(aV1j;J J RTV J,jG°Li0Sp Od 20.50 dalje Pr ua zu.ou tujih TV postaj. VERP' V petek 3. tržaškega simfon nto0ja pod vodstvom A »L, S ter s 'SSSSeS^d/f Johanne Martzy. dela Rossinija, kovskega. N» ■LiTV 'Mozan* [hi| C ’• yS Excelsior. 16.M-Stevvard, S. ifa a ii**SL„ •nice. 16.00: Heflin, T. Hunter Cinemascope. „«1^7,it! azionale. l^ afs^V botne», Jacqueh‘i lene Demonget* % Fuctmunpolor. ” Jv ll »Ma, Eastmancolor, povedano. jprtJ0 & H, Arcobaleno. l6(wl., t j, cev*, G Ccof$iU>lcl jl Technicoior. ljavne. ^ ,1 Supercinema. G. Cooper ,5 00: - Pl*, Nov variete. „pol:C 3rK Grattacielo. 16.0®; rauacieio. ‘u-“J.ura». J ficiaie di serid f ^ R. Salvatori Cristallo 16.00; “^va'rt V. Mature, E. J -st-ope. Deset V , Capitol. 13.30: «p'3o: ' , j* Asira Roiano. .-'uti11!;«! Tk bitja*, E. tJU* . Alabarda. 16-00. j! ljub*. ■ut / -flfl Aldebaran. l^i-ojter. -»tj« R. Conte, V - (vrni'-Ariston. 16.00: ^ A dokumentarni ’-i0jeia,-j f Aurora. 15.30: ‘>3^ Susan Haywaro-vedano. . in )u ^ idh' ll*1' Dne 25. t. m. se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 10 oseb, porok je bilo 9. POROČILI SO SE: uradnik Nata-le Martini In gospodinja Rosa Malena, barist Velio Tominez in ba-ristika Silvia ViMer, ofioi-r Romano Leschi in uradnica Luciana Garzarelll, kapitan Icilio Lc-renrini In doktor eko-nomije Anita d’Ambrosi, inženir Sergio Bradaschia in profesorica Fio-renza Moretti, delavec Anto-mo Caicci in gospodinja Diana Ru-mach, mizar Bruno Gusti-n-cich m gospodinja Ervina Lonza, delavec Glovanni Ducci in prodajalka Nidia Zuccoltn, zdravnik Bruno Pasqualis in gospodinja Vincenza Pampa Ion e. UMRLI SO: 77-letna Emilla Mic-heli, 69-letna Maria Renče Pteson, 78-1 etni Fellce Olivi, 67-letna Elisabetta Tomcich vd. Tre. visan, 70-letna Justina Gulič vd Bencl, 80-letni Glovanni Bisianl, 72-letna RomuaIda Mirovvskl por. I-arožič, 81-letna Elisabetta Nlp'-tello por. Habjan, 80-letni Gior. gio Stefani, 63-letna Olga La-sciak vd. De Marco. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr, Codermatz, Ul. Tor San Plero 2: De Colle. Ul Revoltella 42; Depangher, Ul. San Giusto I; Alla Madonna del mare, Largo Piave 2; Zanettl Tesla d’oro. Ul Mazzini 43; dr Mlani, Barkovlje; Ni coli, Skedenj KAiRNA OltVICNTTI.A Narodna In študijska knjižnica Trstu opozarja na izredno zanimivo in pomembno predavanje, ki ga priredi v sredo 1 aprila t. 1. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Roma 15-11. z naslovom «Blzantinska Istra*. Predaval bo dr Jadran Ferluga, univerzitetni profesor filozofske fakultete v Beogradu, naš rojak, sin znanega Danes, sreda 25 marca ob 18. uri. bo v društvenih prostorih PD «lvan Cankar* v Ulici Montecchi 6-IV. telovadba za moško deco pod vodstvom telovadnega učitelja. f Šolske vesti Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba prošnje za u-sposobljenostni izpit vložiti na ravnateljstvo zavoda do 14. a-prila t. 1. Potrebna obvestila dobijo prosilci v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4, vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo Državnega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, dn je treba piošnje za usposoblje-nostni izpit vložiti na ravnateljstvo zavoda do 14. aprila t. 1. Potrebna obvestila dobijo prosilci v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4, vsak delovni dan od 9. do 12. ure. «»—— Valutp Milan Rim Zlati funt 5950,— 6200 — Marengo 4550,— 4700 — Dolar .... 617.— 621.— Frank franc, 123.— 126.— Frank Svlc. ,’ . 143.— 145.— Sterllng 1725 — 1750.— Dinar 83 — 87.— Šiling 24 — 24.50 Zlato , . , 704,— 706,— Zah n. marka 148.75 149.75 Garibaldi. ij, Ideale. 16.00: W- p t>V L napero. 16 30. k' »Bolshol Baljgjj«,* 1 j Ita'ia. 16.00. <‘Srt,1 Leuwenck, _.H. flj| K1 ji,-j J? Moderno. 16.00: D.JVayne,.GilEV1’^' s. .^'co. 'iS^Lner. Tokiu*, R. w 6 jj> technicoior. _ .fjjj' Savona. 16.00^, *(?»)'' borba*, Mioh®’ £k Viale. 16.00: «S'n 1 jOj- i S‘ ViUorio Venelo- ^1»»' J sur rSsV'>, tss Marconi. 16°0^,. « Masslmo 16-00: ‘50**: ^. G. Pečk, £ G>*’ / Novo cine. 1®-% t k Odeon. 16.00: A- zije*. ^ rek0 Radio. 16.00: 'i-, phy, I^INO V M -..,hlr J K,NO T Verdi: «NagaJlvl i so v . barvana. ji. veli-konoč1) ^ s kateri1™, naše ' S ma ičk»- »i " r/' kn"?N tržaška* .jiP 01 vam niR po zelo x J Po nevihti. V bmjjj ** *u»* dež. Živahne >w ' *« sprehajajo od S Predmeta. Nena- !'C ”**rn'ca- ' X ti.j Z*0 sem' n,t' *o-* it«!« ,°C ?elnu> nepremič-So xrprani retti za UJJkeraic« n,.*“!li*al“ počas-< ^ t« ,? f a sem P°- ISrVr6*’ ,ohfci. P«- H s, Sem na °*tTem »C?!tt SWetleče - °- jf0 0 brado nekega 1» .J' w*rPo mene, *d«»ici "1 ? v draifst-l mci »»obode in stra- 'D0b: .* *! L 1 * 1 ” I * le 1 iu »!*^er — je odgo •ost ° Blasom in ta ’• °h4 Jie Trila V o .m . le bolj pre-^ »«*. W »e » 'V .mordn Jele de z u-it*h b?trHolkle°a izgo-toino,,* ' »e ’e odra- »on) da j* t Sih L j 51 od B»eh do : nkp. m d° '»m ,i.„T Se * plainim t L^ien °tre,ti nefce’ 5 nemir°. Nisoa ^ CdT-Toda »« ' *»» »»o jih izme- CT j* k;', 1 seo jih iz m e- ,3 .. ' . k1 s P1. ’0r neder relt|„ cer — sem po- tožnoh ? se je »dra-odraslega člove-- 1,10 »etn. da je ta •i 10 lIa po mleko. Oa rJ“cnJali svoje vra-re.„ * »trehe, krave % j!,* ?idom lizale s Sio ijezm•spet !i Sun0 5e l'e čeda-idola t Fravkar sem 1 “rola, un -- ------ Jobu. ■ *° Podle prpe "Ha „ mQ2ole čisto-> *i«r, ,j kanOli. Ni mi bi- ^ •*“«««. Wi mi bi- UL***'8« £\.?° 2m°«10- '< . *». t.. ?. dež zares j h 1 " 11 n, ur 'i* uez zaTes N ni k:,’ *» 80 minevale, n bi‘o mar... k*1 '"“'»endS610 na ”rh 1 ‘ŽPPila n 1 pred dež' : s11* te (C fcon' « 1 ltTn?n lik Ktdraial ne ja-t *«d«i klečal, am- il St »el k., nepremičen. " \X °trocj L ”*d7l° ob' i. p*oIcq J K‘ so prtprav-■j "o tpu,,„ var Pokvariti. *■ koli10 ,name- Toda / ^nje«. 0 ?* »Ploh star? 1 Noč B v,dezu trinajst ‘'Z '.srcrjj S * W*i vem pogle- 1. k {Mn„ meti Ped kot J »» OttOL • bilo, na,n ZS. • takšno ob. : " .... ...................... u. %Polal^l>i’ da ' »e mit S ' ,0 n. aviti na pot, 1« ^iU .Umirila. Ko Vn>)i»i ’ “ »« je ob Alt- L “IfAl ntKn.. w .. OT: je 00 tru- . "S, n?,bov kot ptica ’ *e^l j. , proti vra* ,>Comai zdržala in ^ ^Ooopo . ^t«c0r ^ zarzaia in C°P‘ rek?000^ Prirod-'X > te«V takšnem JVS ne boj še! ‘iHij, »»leij, • prei morda '» Potse me P°-tlho- kot bi tain°*t, reče: . K Sbn > b» trn Pojdi * me- „0 «0 ’ Pojdi z me- j bot “halo deieva- r pici n — ^ Om^i-o -»m reKla — i«t l' kliltlad° imam-.S“nih k?;1* mečfcal ' »lilal iz fca£e- „lCn n«,0 T°P°t polževih 1X, in n 5 Pridušenim ^'/Sl da bi oledal 't1'!?S.*, r/ k J€ ^o «,‘.eI *toS°j in nikakor «Ne l:?udir- “■ p, ■»>! , • da bi mi I bjjj “opadi mlekom, kot st°re kmečki ^ «L< iniLbfeu- Suni' . j, 0 Deij.. mu pokazala S ^'Ucal ’ Zadnji grozd II« 1““o r, ® soneo. ki »e v Vzame r|N»( Poihi»tti° e. Lačen V,ldV *■ 0d k"d » Sin •'ek.,’?' je bilo so e- Siti "ekoli^' ie bil° »Pe-, S , °*rl - , t«mačno Ni «.»> e k (M?0|)tser) naslanjač« 1:" S« nš *rulil nnnj S> o£Lr« «poz - A"«i od7'-, T« izraz u- SS« 1. .. na ntla-■\*0 J , bU malone 1 ' tPvv. ^ malone t Itk,' »en, 5e dvignil tre. ■ Snje ?0n°«no zadrža-/ N ‘ O* * 5e »ni je vsi-. A ')>0J.e.tnoldal in no- ril * im ^ t/o* j -V^Ozo,, .Ptolčal in po- L\V'} kaj del'm. 1 »nollc0 *fm ženile sh. rt#.—’ 2aslifala l.«l /j S dobiti tudi mo-'“Po diši -uhi? »Bo,;.0 dodal in pri ko mi je bilo hudo zanj, da sem se obrnila, kot da moram vprav v tem trenutku pospraviti krožnike v lijak. — Hej — sem spet blago začela. — Pojdi no, imej vendar malo zaupanja vame. 1-maš morda kako starejšo sestro? Hočeš, da bi ti bila sestra? Ječanje se je podvojilo, vendar je začelo počasi popuščati in deček je dovolil, da ga poljubim. — Pripoveduj mi — sem mu tiho zašepetala. — Po... pobegnil sem. — In starši? — N...ni (nekaj je okleval). Nimam staršev. Nato je ponovno dvignil glavo: — Od farmarja, kjer so me vzeli, ko sem bil še majhen. Solze so postopoma prenehale liti po licih in glas je postajal vedno bolj gotov. Prihaja od daleč, je pripovedoval, iz neke vasi, za katero še nisem bila nikoli slišala. Pri onem farmarju je delal kot odrasel človek — da, kot odrasel človek! — niso mu dajali jesti, tolkli so ga. Dva dni je že blodil, nič ni jedel. Sinoči je v gozdu srečal merjasca in se močno u-strašil. in nato, nenadoma, nov izbruh stokov, divje molčanje, top pogled pobeglega jetnika. Kaj je bilo v tej zgodbi resničnega? Počasi bom zvedela... Cernu bi ga prijavila policiji in ga ponovno izročala surovosti. Iskrene oči tega o-troka so včasih tako vznemirjeno gledale... Tu se nekaj krije: — Fante, poslušaj. Ne boj se, da bi te izročila komur koli. Ostani tu, kak dan, da se odpočiješ. Tako bos pri me- Božala sem ga, on pa je z glavo kimal. Nato se je nagnil na eno stran in na mojih rokah zaspal. Prihod otroka... To je bil za moj dom blagoslov. Posebno prihod tega iskrenega, krepkega in tajinstvenega malčka, kakršne -si zamišljajo, da so angeli. Morda ga bom rešila onih, ki ga niso imeli radi. To lahko telo sem odnesla na posteljo, ne da bi ga prebudila in ne da bi motila njegovo enakomerno dihanje. Nekje okoli polnoči (nisem spala, razmišljala sem o teh čudnih stvareh) me je skoraj neslišen šum prisilil, da sem odškrnila vrata. Deček je bil vstal. Stal je pri odprtem oknu, popolnoma nepremičen in z brado dvignjeno proti zvezdam. Njegov resni obraz je proučeval noč, včasih zbirajoč gube, včasih popuščajoč, kot bi bil iskal ponovno sodelovanje, kot bi iskal neko zatajeno zvezo... Bala sem se, da me ne opazi in zaprla vrata. Sele ob zori sem zadremala Kljub temu sem zgodaj vstala in takoj odsunila kuhinjska vrata, da bi že s prvim nasmehom pridobila dečkovo zaupanje in da bi mu pripravila topel zajtrk. Postelja pa je bila p razna in v dečjem netedu zapuščena. Nisem pogledala na vrt: vedela sem, da bi bilo brez haska. Istega jutra sem v krajevnem 'listu brala, da se išče rt n farmarja iz okolice: deček H let, ki je izginil, potem ko je v prepiru vrgel v globoko jezero svojega najboljšega tovariša, Neki deček, ki je bil priča tragediji, je pobegnil iz strahu, ker se je bil ustrašil izraza morilca, ki je sokame-nel» buljil v krog, ki se je širil. Dolgo po tem mi je bil pred očmi deček v mraku pred okenskimi križi. Edino, kar sem, ga pozabila vprašati, je bilo njegovo ime. CLAUDINE CHAUNET -— Mihec, tudi danes je treba ahtat, de bomo govorili bol pametne reči jen še rajše kašne žalostne! — Ja, ma Cankar je biu Ivan, ne miga Jože! — Bejzi, bejzi, kej mi-sleš, de be bli tiste besede rekli, če be biu Cankar Jože! Tu so — Kepej! Denmo reč, danes be blo druge, bol velike reči. Tle se gre za se prou govort, kej od taš al pej magari od peuskeh zborou. Se me zdi, de so tu zadosti žalostne reči. varvat «pehetracjei, de ne be pršlo kon-trabant na radjo kej tašnega, ke be blo ku rdeča propaganda. Gor forte gledajo Ma glih peuski zbori se zdej i.ekej na tu, de bo naše lutstvo slišalo samo forte napraulejo na nekšno tekmovanje, lepe, krščanske —- prouzaprou demokr- Jen tudi od nekšnega referenduma se ščanske — besede. forte govori. Zgleda, de so vselih začeli nekej migat. — Ma čuj, Jakec, kej se te zdi prou, de vse, kar je na rad ji, je zmiri dobro Ben, če tu nekam teče, ni za da- jen prou? Kej je radjo ana taku sveta našni dan. Se moremo zmislet kej druz- reč, de ne smeš neč reč? če je ki kašna ga. Morbet radjo. Tu je tudi ana bol jegra al kašen koncert, vsi pišejo jen žalostna reč. — Glih prou, ke si me zmislu! Znaš, de se je za tisto jegro od Jozetou jen od p’kla najdu še an Jože gor na radji, ke jo je kritizirou. Tudi njemi se je forte dopadlo jen ga ni pro uneč motlo, de so pokazali de je p’ku forte lep. Jen ke je uan forte pobožen! govorijo od tega. Tudi gor na radji prešacajo vsako reč jen hvalejo al pej šimfajo, ku se jem zdi. Ma gor na radji pej lahko jegrajo, godejo jen čekolirajo vse sorte jen zmiri je vse prou. Jen na-zadne nanka se ne more znat, če je kašen kej poslušou. Lahko jeh je poslušalo dosti, lahko pej nanka aden, zatu • t - ke kadar ke je pršla 'kašna šempjasta , JLlfc! L, ™ oddaja, so vsi zaprli al pej obrneli. Ka- du more tu znat! Ma soudi pej vselih tečejo. — Sej jemaš prou. Ma jest be reku, de jemajo ledje tolko drugeh skrbi jen de nimajo cajta bacelirat še sez radjem. — Ja, ma na to vižo uani nečko vlečejo te narodne: interese naprej. Mihec, jest sm že reku, de rata- jen pole vse drugo. Držijo vkep, a! Bol ku mi. — E, ni prou taku, ne! Vidi, ke gor na radji, če se jem t’kne narodne interese, ne poznajo nobenga. Nanka Jože-tou. Jen tudi kader ke jegrajo, denmo reč, kašnega Cankarja, ke je biu an forte fejst pisatel, gledajo, de ga na-malo popucajo, de se ne be naš dober narod frderbou ses kašno slabo propa- vaš žleht. Jest rečem, de smo danes že gando. Vidi, za prgliho te povem, de je zadosti čekolirali od žalostneh reči. Dejta Cankar štoru reč u ani svoji jegri mo rajše mislet na praznike jen voščet de Can,a- w »« iS .S K »Oflubano če-b S Z »>0 večerjala Č Jh 5 dr« >,>a vti*r)ala yitl ih nBe°B’ * s>^T'*tano p0' ' c<^uiTik0 p *°- ta on* veliki I C* «1*1 m- ne mo- v* C**i‘ii Ti°H' .N ‘Poj. tiarka > h * p„ P0-. X%. doltfi V rak°1 bom ** W«J za ta JIL **b' te0a > „„^0 od kod ***** °b , Nf bo- %'l*r l™™*«? ne mo- V 0< i„^°»pel bom. *o IT.1 rokt- N>" \ ”«li 01 h "a Široko ' Itj *D0(|k ' m« pripo- S lll» ° nePridipra-o»otniW. S C^Malo, n*določ«nini T!; »Oda ust-“ in e o iska- Potooči, Ta- Ob gostovanju ljubljanskega Eksperimentalnega gledališča «... To je bil najpomembnejši dogodek letošnjega začetka gledališke sezone... Če je tragedija dramatično navzkrižje, katerega začetki izvirajo iz globoke in presenetljive dvojnosti človeške usode, kakor je vse življenje sestavljeno iz nerazrešljivih in nepopravljivih epi-zod, potem moremo v zvezi z g| Reguiemom govoriti o tragediji.» VIKA GRILOVA (Nancy Mannigoe) «... Igra je, taka kakršna je, nič se ne bojim tega izreči, nekaj izrednega... Posebej očitno je v delu, zlasti v začetku, tragično usmiljenje, za kakršno je v sodobnem gledališču le malo primerov Ce trenutno v Parizu uprizarjajo kakšno delo, ki zaslu-zi, da si f/a ogledamo, potlej je to ,Requiem za vlačugo’.* ^vet brez^odpusčanja ' Res veliko gledališko delo.* » .. To delo zasaja korenine v največje globoči-človeške narave... To je svet brez prizanasanja. «... In to, ta umazan in klavrn življenjepis, je prava pesem, presunljiva skladba.* (Iz kritik pariških časopisov) sedaj že ogromna legalna kupčija s prometom okrog milijarde dolarjev letno in jo smatrajo za neformalno četrte vejo oblasti, poleg treh obstoječih, namreč zakonodajne in izvršne oblasti ter sodstva. Ce bi bilo ostalo le pri tem, bi se to vprašanje niti ne bilo postavilo spričo okoliščine, da je v tej deželi, kakor vse ostalo, tudi politika kupčija. Toda v majhnem obsegu niso v politiko vlagali investicij samo tisti, ki — kakor na primer sindikati — zastopajo interese širših družbenih slojev; zaradi neprimerno večjega obsega so bile dosti bolj učinkovite investicije tudi drugih korporacij. Ip že naj-mr-ij dve cloletji je stalno na tzpetu dejavnost te prv*adu-joče skupine, ki je kljub spremembi v metodi, stalno uporabljala podkupovanje kot najbolj učinkovito sredstvo. V prvem razdobju, do konca druge svetovne vojne, so se v ta namen uporabljala skrajno drastična sredstva. Po odkritju prvih primerov podkupovanja pred sto leti in mimo vrste drugih velikih škandalov, je lobistična dejavnost veiikih korporacij dosegla vrhunec med prvo in drugo svetovno vojno. Lobisti clružu za proizvodnjo alkoholnih pijač so z raznovrstnimi manevri uspeli doseči, da je vlada uvedla prohibicijo. Ilegalna prodaja alkohola je tem korporacijam prinesla bajne dobičke, ki so se ognili vsakršnemu obdavčenju. Iz takega položaja so nastale tudi druge daljnosežne posledice. Gangsterski trusti, ki so organizirali nezakonito prodajo alkohola, so bili hkrati tudi trdna osnova za tako imeno-"ani organizacijski kriminal, ki je — po ukinitvi prohibicije — razširil svojo dejavnost r.a druga področja: hazardne igralnice, prostitucijo in tihotapljenje mamil. Podkupovanje policije, ki se je začelo v času prohibicije, se je nato nadaljevalo in sedaj je to ena glavnih ovir za likvidacijo nevidne gangsterske vlade, katere poslovni obseg je uradno ocenjen na 20 milijard dolarjev. Vrhunec te dejavnosti predstavlja zaddva okrog vstopa ZDA v prvo svetovno vojno. Po 30 letih so odkrili, da sta na to odločitev vplivala kemični koncern sDupont* in bančni trust «Morgan», ki sta na ta način dosegla ogromhe profite. S pomočjo svojih lobistov sta ta dva koncerna napravila špekulacijo z obveznicami državnih inozemskih posojil, kar jima je prineslo ngilijardo dolarjev profita. A posledice so bile mnogo globlje. V vzdušju velikega ogorčenja je lobistom skrajno konservativnih organizacij uspelo, da je kongres odobril zakon o nevtralnosti, od katerega so edino korist' i-meli le sovražniki dežele. Obsežna literatura navaja tudi druge drastične primere. Lcbisti družb za proizvodnjo jekla, povezani s konservativnim senatorjem Bridgesom, so leta 1937 posredno povzročili krvavo intervencijo proti stavki industrijskih delavcev Pri. šlo je celo do poskusov, da ti si zagotovili mesto ,v samem kongresu. Lobisti glavnega delodajalskega združenja so bili podkupili šefa varnostne službe v poslanski zbornici in si zagotovili, da jim je sporočal zaupne razgovore med poslanci. Neki lobist iz te skupine si je celo zagotovil redno delovno mesto v pisarni podkupljenega poslanca in možnost, da vpliva na izvolitev varovancev tega združenja za člane važnejših parlamentarnih odborov. Leta lSod so končno odobrili skrajno omejen zakon proti lobistom. Po dolgem poga-jahju med obema strankama se je v kongresu s težavo u-stvarila večina za odobritev zakona, ki zahteva registracijo lpbistov in predložitev tri-mesičnih poročil o izdatkih, z oznako namena in priložit-vijo ustreznih dokumentov. Lcbisti so ta zakon takoj izigrali, Prijavljali so tako nizke vsote iždatkov, da je kongres imenoval posebno komisijo za pregled predloženih poročil. Ob tej priliki so ugotovili, da za »prepričevanje« zakonodajalcev lobisti prejemajo honorarje, ki gredo do sto tisoč dolarjev, kar znaša petkrat' več od letne plače a-meriškega poslanca. Ker predpisi kongresa niso omejili niti spremenili prejšnje prakse, so lobisti z ela-stičnejšimi metodami nadaljevali po starem. V ((intimnem in domačem vzdušju« so začeli prirejati čajanke za volilne člane kongresa, jim po- sredno in nevsiljivo pošiljali prijateljska darila in zanje organizirali brezplačna potovanja, da bi »proučili razmere na terenu«. Trgovske druž- be se obračajo na lobiste z visokimi strokovnimi kvalifikacijami, ki morejo z «doku- (Nadalje vanje na S. strani) nih zadevah in naštevali morebitne , recepte za posamezne obroke. Navedli bomo le splošna načela. V hrani morajo biti na prvem mestu snovi, ki dajejo telesu energijo in potrebno toploto. V to zvrst hrane spadajo sladkor, tolšče in močnate jedi (kruh, testenine, zdrobi itd.). Energijo, ki jo posamezna hrana daje, merimo s kalorijami. Zato pravimo, da ima sladkor na primer toliko kalorij, da ima most ali olje toliko kalorij itd. Skratka, ena vrsta hrane je s kalorijami bolj bogata, druga manj, to se pravi, da ima ena vrsta hrane večjo, druga manjšo kalorično vrednost. Druga važna snov, ki jo z živili dajemo organizmu, so beljakovine. Te neposredno ne dajejo toliko kalorij, so pa potrebne za. gradnjo in rast telesa, kar prihaja v poštev posebno pri otrocih in dora-ščajoči mladini, hkrati pa beljakovine služijo za obnavljanje celic in za proizvajanje življenjskih sokov. Nič manj važni kot prej o-menjene sestavine niso pri hrani važni vitamini. Brez njih bi človek niti ne mogel živeti. Res je, da nekateri danes celo pretiravajo z vitamini in da so ti postali že nekaka manija, dočim da nekoč n;so vitaminov niti poznali. Toda res je tudi, da nekoč vitaminov konkretno niso poznali, toda uživali so jih v bolj prirodni hrani, dočim se danes z njimi bašemo v raznih tabletah. Ne bomo govorili o vseh vrstah vitaminov, poudarjamo pa, da so neizpodbitno nujni. Da bi hrana bila popolna, mora vsebovati tudi določene rudninske snovi, Ki jih dobimo predvsem v zelenjavi. To velja za hrano v splošnem. Važno pa je še nekaj: ljudje, ki opravljajo naporno delo, potrebujejo veliko več energije, kot ljudje, ki opravljajo lažja dela. Pri tem pa se ne smemo ravnati po starem reku, da človek, ki o-pravlja umsko delo, ne potre- buje močne hrane. Nasprotno, umsko delo je pogosto zelo naporno in zato gre v tem primeru le za izbiro primerne hrane, to se pravi, da se umski delavec, ki opravlja večino dela pri delovni mizi, ne bo gatil s težko in obilno hrano, pač pa z manjšimi količi-rami močne, tečne hrane. Ce bi hoteli reči še besedo dve o naši povprečni hrani, bi morali ponovno poudariti, da pojemo pri nas veliko preveč močnatih jedi, predvsem kruha in testenin, mnogo premalo pa zelenjave in mlečnih jedi. V splošnem tudi velja, da so pri nas zajtrki preveč šib-k in kosila obilna, večerje pa sploh pretežke. Od Američanov in Angležev bi se zares r.iogli naučiti nekaj pametnega: obilneiše zajtrke! Organizem potrebuje energijo čez dan, ko dela, ne pa ponori, ko počiva. Nadalje bi morali biti o-broki razdeljeni tako, da ne preobremenjujejo želodca, posebno ne s preveliko obilico tclšč in močnatih jedi. Tista ženska, ki toži, da se je čez zimo preveč zredila, bo vsaj sama sebi priznala, da se je z užitkom najedla o-kusne jedi in potem sladko zaspala. Nič čudnega, med prebavo se kri zbere okoli prebavnega trakta, temu nujno sledi dremavo^J. Ker organizem med spanjem ne dela, se obilno kosilo ali večerja nujno spreminja v neprijetno tolščo. Ce bi se gospodinje znale ravnati po osnovnih načelih pravilne prehrane, bi nad o-bilno tolščo, ki jih zaliva, ne tožile. Prav tako bi ne tožile nad pomanjkanjem teka v poletnih mesecih one, ki tožijo, da so presuhp. Kar pa vel.ia za gospodinjo, bo v normalnih, zdravih razmerah veljajo za vso družino. «»------ Tudi ženske so sposobne za naporni šport — nogomet. Na sliki vidimo nekaj žensk, ki jih v novi šport uvaja znani trener NoM-ihl. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIItllllllfnilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllKllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllliliillllliliiiiiniiillliiii .t* * v, <** »i M Takšna je italijanska moda Oblekah in plaščih so zelo ve-1 ki in široki ter skoraj vedro pokrivajo ramena Obleke imajo tudi izreze, ki pa niso globoki, temveč gredo bolj v širino (od rame do rame). Ro- Italijanske modne hiše so ki so lahko iz istega blaga, ] kavi so široki in močno na ta oblekca za prihodnje toplejše dni bo zaradi svoje eno slavnosti in okusnosti prav go tovo ugajala vsem. že pokazale svoje spomladanske modne kolekcije in torej tudi svoje modne linije, ki se v raznih podrobnostih med seboj precej razlikujejo. Modna hiša Marucelli iz Milana si je, na primer,, zamislila linijo, iti naj bi poudarila boke, medtem ko bi moral biti videz gornjega dela telesa zelo ozek in droben. Pasovi na oblekah bi morali biti vedno zelo višdki, ovratniki pa želo veliki in odstopajoči. Vsi plašči in kostumi, ki jih je predstavila omenjena modna hiša, imajo široke pasove, ki so v životu bolj ali manj stisnjeni. Dolžina oblek ni pretirano kratka, ker so krila po navadi nabrana in so že tako n* v'“ dez nekoliko krajša." Marucelli toplo priporoča vsem ženskam dvodelne obleke, ki jih po želji lahko spremenijo tudi v lahke kostume. Vsi kostumi pa morajo imeti velike ovratnike, ki včasih celo pokrivajo ramena. Za popoldanske in večerne obleke pa svetuje Marucelli razne plis-seje in naborke, ki razširijo krilo, medtem ko jb gornji dal obleke raven in včasih celo brez rokavov. Večerne o-bleke imajo tudi visoke pasove, ki se tesno prilegajo životu, vendar so drugače gladke. K večernim oblekam priporoča Marucelli široke šale, kot obleka, ali pa tudi volne-| btani, tako da ramena še bolj ni. Vse obleke, ki jih je orne-j zožijo. Kostumi imajo zelo njena modna hiša izdelala, so z lahkega volnenega blaga, ki je enobarvno, še bolj pogosto pa črtasto in kockasto, ali pa iz šifona, georgetta. suraha, tafta ali platna. Jole Veneziani hoče žensko na vsak način pomladiti. Zato je pripravila vrsto zelo mladostnih kostumov, ki ima- temnih in močnih izogiba. kratke jopice, ki so podobne bolerom, ali pa imajo zelo dolge jopice, tako da skoraj pokrijejo krilo. Tudi pri oblekah je Antonelli napravil videz dolgih jopic, ki so pa prišite na krilo. Barve, ki jih An tonelli najbolj ceni, so svetle in pastelne, medtem ko se jo kratke jopice brez ovratnr kov in prav tako kratka in gladka ali rahlo zvončasta krila. Med kostumi je zelo o-riginalen kostum, ki ima tako dolgo jopico, da pokrije boke ter se nosi s pasom ali brez njega. K takšni jopici spada bogato nabrano krilo, ki je zelo kratko. Zelo zanimivi so plašči, ki jih je Jole Veneziani pripravila za letošnjo pomlad. Na pogled so podobni prej kostumom, ker so v pasu ali še bolj visoko rezani ter tvorijo tako nekakšno jopico. Vse obleke i-majo široka in bogata krila, ki so še podložena. Medtem ko je Marucelli za pastelne barve, priporoča Veneziani bolj močne barve in sicer od rdeče pa vse do vijoličaste, zelene in temnomodre barve. Modna hiša Antonelli pa je ustvarila kar novo modno linijo, ki nosi ime «New Ro-mantic Look«. Ovratniki na 1.500 knjižnic V Makedoniji imajo po vaseh, v delovnih kolektivih in šolah nad 1500 knjižnic. V 10 letih se je v Društvu knjižničarjev v tej republiki število članov popetori-lo. Na letni skupščini društva so ugotovil i, da deluje najbolje njegov odsek za množične knjižnice, ki prireja tudi razstave knjig. HOROSKOP ZA DANES____________ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Razum vam bo v napoto pri čustvenih zadevah. Neko srečanje bo koristilo BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dobro pripravljeno potovanje vam bo prineslo vse ugodnosti, na katere ste računali. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Za sedaj ne razkrivajte svojih načrtov in počakajte r.a ugodnejši trenutek. RAK (od 23. ti. do 22. 7.) Dobili boste razveseljivo vest; v prijetni družbi se boste počutili sijajno. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaše zadržanje bo naletelo na splošno odobravanje. DEVICA (od 23. 8. do 22. S.) Z ljubljeno osebo boste razpravljali o važnih vprašanjih, ki zadevajo vašo bodočnost. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Posvetite večjo marljivost eni sami dejavnosti; ‘ ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) Našli boste posrečen izhod za neko sicer malenkostno čustveno vprašanje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Sicer globoko nesoglasje glede nekega vprašanja ne bo imelo nobenih čustvenih posledic KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Uveljavili boste svojo osebnost, kar bo pospešilo vaše poslovne zadeve. VODNAR (od 21. 1. d0 19. 2.) Dan je izredno ugoden za vse, ki se pečajo z novinarskim poslom. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Našli boste osebo, ki se povsem strinja z vašimi okusi in nazori. — Ne vem, kako zve za čenče vse soseščine.. Seja goriškega občinskega sveta Diskusija o dveh interpelacijah: o Južni Tirolski in deželni avtonomiji Sporočilo Delavske zbornice Včeraj zvečer je bila seja goriškega občinskega sveta. Prva ura diskusije je bila posvečena interpelacijam. Najprej je prišla na vrsto interpelacija monarhističnega svetovalca odvetnika pedronija o dogodkih v Južnem Tirolu. Zupan je njegovo interpelacijo zavrnil, ker svetovalec skuša z njo vtihotapiti protide-želno stališče. Predlagal je resolucijo odbora, v kateri protestirajo proti metodam, ((zaradi katerih je trpela tudi Gorica» in želi odpravo vseh rporov, ki zastrupljajo odnose med sosednima državama. V diskusijo je najprej posegel svetovalec Krščanske demokracije odvetnik Calderini, ki je rekel, da zavrača Pedro-nijevo resolucijo, ker skuša iz dogodkov na Južnem Tirolskem kovati politični kapital. (Svetovalec je skušal prikazati nesprejemljivost ustanovitve deželne avtonomije. Op. ur.). Odvetnik Sfiligoj pa je rekel, da se bo vzdržal pri glasovanju. Opozoril je svetovalce, da Avstrija zahteva pravico za svoje narodne pripadnike v Južnem Tirolu, zavrača pa narodnostne zahteve koroških Slovencev. Prof. Zuccali (PSDI) je rekel. da bodo Italijani in Nem-c. imeli od evropskega sodelovanja samo korist in je zato priporočal rešitev vprašanja. Pri glasovanju so se vzdržali svetovalci KPI, PSI, svetovalec Bratuš in odvetnik Sfiligoj, vsi ostali pa so glasovali za resolucijo. Zupan je nato prebral predlog svetovalcev PSI in KPI za sklicanje predstavnikov naše dežele, ki naj zahtevajo od vlade ustanovitev dežele v skladu s prisego, da bodo spoštovali določila ustave. Prebral je sklep odbora da zavrača predlog levičarskih svetovalcev, češ da je za vlado žaljiv in da o njem ne dovoli razprave. Svetovalec Bat-tello je rekel, da so predlagatelji hoteli ugotoviti, če občinski svet še vedno priznava sklepa občinskega sveta od lanskega marca o avtonomiji, pc. mnenju svetovalca bi mo-_ rali deželni predstavniki določiti datum ustanovitve dežele. Prof. Zuccali (PSDI) pa je bil mnenja, da bi morali povedati svoje mnenje o tem vprašanju, ker se zdi, da sedanji parlament' ne bo nikoli dovolil ustanovitve dežele Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom. Sedaj bi lahko samo predstavniki treh pokrajin pospešili ustanovitev dežele. Predlagal je odboru, naj umakne svoj sklep. Odvetnik Sfiligoj je bil mnenja, da naj bi znova raz- pravljali o vprašanju na občinski seji in da je treba vlado opozoriti na našo zahtevo. Odvetnik Pedroni (monarhist) je izrazil željo, da bi se vsa vprašanja v zvezi z avtonomijami znova proučila in da bi se dežele dokončna odpravile. Po obsežni diskusiji je župan pripisal k prvotnemu predlogu odstavek, da je še vedno v veljavi sklep občinskega sveta glede dežele, ki je bil sprejet lanskega marca. O predlogu odbora so glasovali dvakrat: za prvi odstavek so glasovali demokristjani in desničarji, dva svetovalca sta glasovala proti, pet se jih je vzdržalo; za drugi del predloga so glasovali samo demokristjani, levica se je vzdržala, desnica pa je glasovala proti. Urnik trgovin za veliko noč Zveza goriških trgovcev Javlja, da bodo za velikonočne praznike trgovine odprte po sledečem urniku; v soboto 28. marca se zaprejo ob poljubni uri; nedelja 29. marca; razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure, bodo vse trgovine zaprte; ponedeljek 30. marca; pekarne in mlekarne bodo odprte, dokler ne prodajo vsega blaga; mesnice od 6.30 do 11. ure; trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure ter cvetličarne od 8. do 13. ure. Ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Pokriti trg bo v nedeljo zaprt, medtem ko bo v ponedeljek odprt do 11. ure. Javno kopališče bo v soboto odprto do 20. ure, v nedeljo in ponedeljek pa bo zaprto ves dan. Mestni avtobusi podjetja ATA bodo v nedeljo in ponedeljek vozili kot ob praznikih. Poštni uradi bodo v nedeljo odprti kot ob praznikih; v ponedeljek bodo dopoldne delali samo poštni in telegrafski uradi, pošto pa bodo dostavljali samo dopoldne. Proizvodno nagrado izplačajo pred prazniki Zavrnili ostale predloge predstavnikov FI0M-CGIL Odprt promet na novi cesti Zavije -Katinara Cesta bo služila zlasti industrijskemu pristanišču Dolga je 4.800 m, široka 10.10 m - Do sedaj je gradnja stala okrog pol milijarde lir - Kmetom pa niso še izplačali odškodnine za razlaščeno zemljo IZPRED SODISCA Josipina CetM( Tajništvo Delavske zbornice v Gorici je včeraj razdelilo kovinarjem livarne SAFOG letak, v katerem jih obvešča o poteku pogajanj na In-tersindu v Trstu med predstavniki sindikalnih organizacij in predstavniki tega urada glede izplačila proizvodne nagrade. Sporazumeli so se, da bodo izplačali delavcem 7.500 lir, delavkam 6.000 lir, vajencem pa 4.000 lir. Nagrado bodo izplačali pred velikonočnimi prazniki. Pogovorili so se tudi o reviziji tabel za delavce, ki delajo za odstotke in za delavce, k sodelujejo z delavci, ki delajo na akord. Ker je zahtevo predložila samo FIOM-CGIL, so jo predstavniki Intersinda zavrnili. Delavska zbornica ugodno o-cenjuje sporazum o izplačilu proizvodne nagrade, zlasti še, čc se upošteva, da ravnatelj stvo ni imelo namena izplačati nagrado zaradi slabega e-konomskega stanja podjetja. Uspeh je predvsem pripisati Pismo iz Nove Gorice Ohsežna gradbena delavnost Precejšnjo vsoto bodo vložili za izgradnjo kavarne in restavracije NOVA GORICA, 25. — V Novi Gorici, kjer je bilo v zadnjih dveh letih zgrajenih nekaj res lepih stanovanjskih in upravnih zgradb ter trgovskih lokalov bo letošnja gradbena dejavnost, po sedanjih predvidevanjih, še živahnejša. Na to se občinski organi in podjetja, tako tista, ki bodo denar investirala, kakor gradbena, dokaj skrbno pripravljajo. S sredstvi iz občinskega in republiškega stanovanjskega sklada, ki bodo letos na razpolago predvidevajo, da bodo dokončali 33 stanovanj, ki so v gradnji, za potrebe zaposlenih pri podjetjih in ustanovah pa naj bi letos začeli graditi še 72 novih stanovanj. Ob teh naporih za zmanjšanje stanovanjske stiske v tem malem novem mestecu, naj omenimo tudi precej živahno gradnjo privatnih enostanovanjskih hišic, saj je na področju Grčne, Solkana in Rožne doline trenutno v gradnji več desetin privatnih hišic. Precejšne vsote denarja bodo letos vložene tudi za nadaljevanje del pri dokončevanju izgradnje kavarne in restavra- gimnazijo, ki že raste iz temeljev. Razen tega je predvideno, da se bo začela gradnja novega hotela v neposredni bližini nove res modeme restavracije in upravnih poslopji za upravo carine in okrajnega zavoda za socialno zavarovanje ter poslovne zgradbe ob Delpinovi ulici, v kateri bo še nekaj lokalov za potrebe trgovine in obrti. Z združenimi sredstvi občine, posojili republike in prispevki podjetij bodo izvršena tudi nekatera prepotrebna komunalna dela, kot je zgraditev poti do novih hiš, ureditev kanalizacije, zunanje razsvetljave in podobno. V svrho nadaljnjega razvijanja proizvodnje pa se bo nadaljevala etapna rekonstrukcija Goriške strojne tovarne in livarne, ki bo po končani rekonstrukciji letno izdelala za okoli pol milijarde dinarjev različnih strojev. Povečanje obsega gradenj ni predvideno le v Novi Gorici, temveč na območju celega okraja, saj računajo, da se bodo gradbene storitve, letos povečale v povprečju za 15 odstotkov. Struktura gradbenih del pa se bo v primerjavi z lansko, zaradi predvide- cije, ki so v teku in za novo ............... It....... nuni................ Akcija za modernizacijo hlevov Prvo nagrado prisodili Aldu LaKoviču iz Doberdoba 24-letni nagrajenec je sklenil modernizirati hlev med obiskovanjem kmetijskih predavanj Pokrajinska uprava je leta 1957 razpisala natečaj za zboljšanje hlevov in dvorišč kmečkih poses -v v naši pokrajini. Na zadnji seji pokrajinskega sveta je odbornik Grigolon poročal o izidu natečaja. Razsodniki so pri podelitvi prvih mest upoštevali predvsem napore kraških kmetovalcev ter prisodili prvo nagrado Aldu Lakoviču za ureditev hleva. Diplomo in 100.000 lir bo prejel v prihodnjem mesecu, ko bo kmetijsko nadzorništvo nagradilo zmagovalce. Aldo Lakovič je še' zelo mlad. Dopolnil je komaj 24. leto starosti. S šestim letom jo izgubil očeta, kar ga je prisililo, da se je že zelo mlad začel ukvarjati s posestvom. Vse te okolnosti in pa marljivost, ki je ena izmed dobrih odlik naših kraških ljudi, so mu pripomogle, da je svojo majhno kmetijo, predvsem pa hlev, uredil zelo sodobno in s. s tem priboril državni prispevek v znesku 100.00 lir, ki mu bodo v veliki meri o-lajšale finančno breme za modernizacijo gospodarskega poslopja. Ko je Lakovič sporazumno s predstavniki kmetijskega radzorništva, ki so mu brezplačno izdelali načrt novega hleva, pričel z delom, je imel tudi precejšnjo smolo. Ko je dogradil svinjak in si nakupil ves gradbeni material, da bi uredil še hlev za živino, je 1957. leta padel z motocikla ih si zlomil nogo. Poleti 1958. leta je trdo delal, da je dogradil še hlev. Pomagali so mu tudi nekateri sorodniki in znanci, med njimi Sergej Pelicon in Stanislav Gergolet. 23. januarja letos je prišla komisija, ki je delo pregledala in izboljšave predlagala za nagraditev. Lakovičeva mati nam je povedala, da je sin že med obiskovanjem kmetijskih predavanj v Doberdobu sklenil hlev zboljšati in ga napraviti takega, da bi živina v njem čim bolje uspevala. Iz starega poslopja je res napravil vzoi%n hlev. Nad jasli je pritrdil plovečinaste školjke, v katare priteče voda, ko gove- do pritisne z gobcem in odpirač; ko pritisk pojenja, voda preneha teči. S tem je omogočil živali, da pije vedno čisto vodo, sebi pa je prihranil napajanje živine, ki je zelo zamudno. Na steno je pritrdil preparat, ki ga živina liže in tako zaužije snovi, ki jih potrebuje. Umni živinorejec je mislil tudi na higieno in na zdravje; namestil je pipo s školjko, ter omarico z zdravili, kar je nedvomno zelo redek, če ne morda edini primer v naši okolici. V svinjaku je prostora za dve živali, poleg njega je cementirano gnojišče, povedali so nam, da bodo uredili tudi senik, ki je nad hlevom, ko si bodo gmotno nekoliko o-pomogli. Na koncu naj še dodamo, da je v hlevu tromba, po kateri spuščajo seno. Razdeljena je na dva dela; za seno in za deteljo. Zapira se z železnimi vrati, ki pridejo zelo prav v primeru požara. Nagrada naj spodbudi tudi druge naše kmetovalce, da si hleve modernizirajo, ker je od tega veliko odvisno, kakšen je dohodek gospodarstva. Svinjak in hlev Alda Lakoviča iz Doberdoba, ki Ju Je moderniziral in si s tem priboril prvo mesto v nagradnem tekmovanju ter 100.000 lir. r.ih rekonstrucij obstoječih industrijskih objektov, nekoliko spremenila v korist kapitalne izgradnje. Od predvidenih 1820 milijonov dinarjev, kolikor je predvidenih za investicije, naj bi šlo nekaj nad 57 odstotkov za objekte družbenega standarda, ostalo pa za pospeševanje proizvodnje in prometa. Večja sredstva za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, ki so nastala z uvedbo tovrstnih skladov pri občinskih ljudskih odborih, so v goriškem okraju že lani omogočila tak razmah gradbene dejavnosti, da je bilo že v prvih dveh letih izvršenih že skoraj polovico gradbenih del, predvidenih v petletnem perspektivnem načrtu. Posebno je lani narasla izgradnja objektov za družbeni standard, saj je bilo porabljenih 66.7 odst. vseh investiranih sredstev prav v ta namen. Gradnja tovrstnih objektov je bila lani nad pričakovanji tudi zaradi tega, ker je bila kapitalna izgradnja manjša od predvidene. To velja zlasti za rekonstrukcijo tovarne cementa v Anhovem in rudnika živega srebra. Gospodarstveniki in občinski ljudski odbori, ki razpolagajo s sredstvi za stanovanjsko izgradnjo pa letos mnogo bolj kakor v preteklih letih, poudarjajo, da se mora pri izdelavi načrtov za nova stanovanja, močneje uveljaviti načelo smortne in enostavnejše graditve, ki naj bi bila tudi cenejša in hitrejša, vendar solidna. Občina v Novi Gorici pripravlja tudi tovrstni odlok, s katerim mislijo preprečiti gradnjo preobsežnih in dragih stanovanj. • * * Jutri se bo začela v dvorani kina «Soča» v Novi Gorici tretja okrajna konferenca Socialistične zveze, ki bo trajala dvg dni. Na razpravo o delu organizacije v okraju v preteklih dveh letih, in da začrtajo smernice bodočega dela je vabljenih 191 na občinskih konferencah izvoljenih delegatov in okrog sto gostov-pred-stavnikov gospodarskih, množičnih in društvenih organizacij, prosvetnih . in zdravstvenih delavcev, itd. Glavni referat bo imel predsednik okrajnega odbora Tine Remškar že dopoldne, popoldne pa bo konferenca nadaljevala z delom v treh komisijah. J. J. 76,5 milijona lir za gradnjo namakalnega kanala Minister za kmetijstvo je sporočil, da so odobrili znesek 76,5 milijona lir za gradnjo tretjega dela glavnega namakalnega kanala na kaminskem in gradiškem polju. «»—■— Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Veter ne zna brati«, D. Bogarde, loko Tani, v barvah. VERDI. 17.00: «Brez družine«, G. Cervi in P. Brazeu, v barvah. VITTORIA. 17.00: ((Maščevanje pošasti«, J. Agar, L. Nelson. CENTRALE. 17.00: «Nekdo z zahoda«, G. Roland, L. Chri stian. MODERNO. 17.30: «Reši svoje življenje«. «»—— DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine v Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. enotnosti livarjev, ki so olajšali delo sindikalnih organizacij in notranje komisije. Vsa ostala vprašanja bo FIOM predložila pristojnim organom ob prvi priliki. Sindikalna stroka kovinarjev poleg tega poziva delavce, naj bodo e-notni v borbi za svoje pravice, kot' so bili do sedaj. • «#------ Ukinjena proga Gorica-Vrtojba Avtobusno podjetje Ribi nam je sporočilo, da bo s 1. aprilom ukinilo avtobusno progo Gorica - Vrtojba. Trčenje avtomobila in motocikla na Korzu Včeraj ob 15.50 sta se na križišču Korza Italia in Ul. Buonarroti zaletela avto in motocikel. Fiat «600» z evidenčno tablico TS 28541, ki je last Igina Cosetta iz U-1. Romolo Gessi 24 v Trstu in ki ga je vozil 59-letni trgovec iz Trsta Giuseppe Gasparini, se je zaletel v motocikel znamke Nivan z evidenčno tablico GO 14869, last Do-roenica pillona iz Marjana, ki ga je vozil Adolfo Donatti, star 31 let, iz Drevoreda Co-lombo št. 6. Avtomobilist se je peljal proti kolodvoru, motociklist pa je prihajal od kolodvora. Nesrečo je zakrivil avtomobilist', ki je zavil na levo, ne da bi dal prednosti motociklistu. Donatti si je pri padcu poškodoval glavo, roko in nogo. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu rane obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v 15 dneh. «»------ Saje so se vnele v Podgori Včeraj ob 13.10 so poklicali gasilce v Ul. 4. novembra v Podgoro, kjer so se vnele saje v dimniku poslopja Ivane Govekar. Gasilci so požar kmalu pogasili. Škode ni bilo. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 17,5 stopinje ob 12,10; najnižja 7i stopinj ob 4,10 uri. Vlage 80 odstotkov. Od včeraj je odprt promet na novi cesti, ki povezuje tr-biško avtomobilsko cesto s cesto Trst-Koper, in bo olajšala zlasti težki tovorni promet iz Industrijskega pristanišča in čistilnice Aquila. Avtocisterne in težki tovorniki bodo zdaj imeli za 3.5 km krajšo pot do avtomobilske ceste m ne bodo več morali po Istrski ulici in po Ulici Baiamonti, da pridejo na avtomobilsko cesto. S tem bo razbremenjen in o-lajšan tudi splošni promet pri Sv. Soboti in ne bo več toliko nevarnosti za prometne nesreče. Nova cesta ‘je dolga 4800 m in ima 4 odst. vzpona ter 193 m višinske razlike, široka je 10.50 m, ovinki pa so zelo široki. Nad potokom pri Rovtah so zgradili velik most, ki je širok 13.50 m, dolg 96 m. visok pa 30 m. 2elezobetonska konstrukcija je arhitektonsko drzna in zanimiva. Gradnja te ceste je stala do sedaj 500 milijonov lir. Dokončati morajo še nekatera manjša dela za asfaltiranje malih odsekov, ureditev cestnih robov, nasa-ditev drevja itd. Kar pa še najbolj zanima prizadete kmete, morajo še izplačali odškodnino za razlaščeno zemljišče. Pravijo, da bo za to šlo približno 400 milijonov lir. Kakor smo pred časom poročali, so se zlasti kmetje v nii. jem predelu pritoževali, ker so jim za gradnjo ceste vzeli j lepe njive in pokvarili pride- Iz koprskega okraja Uspela kulturna prireditev italijanskih krožkov v Kopru Koncert Srednje glasbene šole iz Ljubljane - Promet v koprskem pristanišču - Prvi turisti - Perspektive gradbene industrije V soboto zvečer je koprsko občinstvo do zadnjega kotička napolnilo gledališko dvorano in s številnimi aplavzi nagradilo uspel nastop okrog 100 članov italijanskih kulturnih krožkov iz Kopra, Izole in Pirana. Nastopili so pevci, igralci, recitatorji in orkestri ter s svojim pestrim in tudi kvalitetnim programom dokazali, da je kulturno življenje v teh krožkih zelo razgibano. Na sporedu so bili odlomki iz italijanskih klasičnih proznih in pesniških del, domača sodobna in partizanska literatura z izvirnimi odlomki domačih avtorjev, razne parodije v obliki recitacij ali popevk, nekaj pesmi iz letošnjega in lanskega festivala zabavne glasbe v San Remu ter nekaj starih i-talijanskih romantičnih pesmi. Občinstvu je zlasti ugajala do. miselna burka «Moda v vreči«. Spored, ki je trajal skoraj tri ure, je vodil Aldo Brescan. Sobotna prireditev v koprskem gledališču je bil že tretji tovrstni nastop italijanskih kulturnih krožkov. Pred tem sta bili prav tako uspeli predstavi v Izoli in Piranu. Zdaj se italijanski kulturni krožki pripravljajo na skupen nastop v Izoli, Piranu in Kopru, s katerim nameravajo prikazati dejavnost svojih orkestrov, ba. letnih skupin in zborov. Prvi tovrstni nastop bo že v aprilu. * » • Po uspelem koncertu Srednje glasbene šole iz Ljubljane v Trstu je mladi ansambel pri. redil tudi tri koncerte v koprski občini. Dva koncerta so priredili za bolnike v Ankaranu in Valdoltri, enega pa za gojence glasbene šole v Kopru. Zal dvorana Glasbene šole v Kopru ni mogla sprejeti vseh, ki so želeli slišati mlade umetnike, m marsikateremu je bilo žal, da Zavod primorskih prireditev v Kopru ni izkoristil priložnosti in organiziral koncerte za širšo javnost, saj je minilo že preveč časa, da nismo slišali v Kopru nobenega koncerta. » • • V februarju je skozi koprsko pristanišče šlo 5573 potnikov. Priplulo je 132 ladij s 14.700 ton. blaga. Tovorne ladje so pripeljale največ južno sadje, in sicer pomaranče, limone in banane, za neko italijansko družbo v Bologni pa rožičevo moko. Iz Kopra pa so odpeljale razne vrste lesa. Istrska obala je zelo vab- ljiva tudi za turiste. Zato že lahko rečemo, da so prvi izletniki naznanili, da pirhajamo v novo turistično sezono. V soboto so prispeli prvi turisti iz Nemčije, čez nekaj dni pa pride okrog 400 otrok iz Francije. To bo že četrto leto, ki bodo preživeli velikonočne praznike ob modrem Jadranu. * * * Slovensko Primorje se vedno bolj uveljavlja v pomorstvu. Pretekli teden so v ladjedelnici ((Splošne plovbe« v Piranu ob prisotnosti člana CK ZKS Toma Brejca in predsednika piranske občine Davorina Ferligoja svečano splavili prvega od štirih tankerjev za tekoča goriva za rečno plovbo. * * * Podjetje (tOb.ilna plovba«, ki so ga lani ustanovili v Kopru, se skrbno prizadeva, da bi bilo do sezone vse pripravljeno za prevoz potnikov. V svoji lastni delavnici v Izoli so že popravili malo ladjo «Pino Tomažič«, zdaj pa obnavljajo še male ladje ((Lubnik« in ((Portorož«. Do konca aprila bodo preuredili tudi motorno jadrnico «Burjo». Razširili bodo kuhinjo ter preuredili kabine: Za daljša potovanja bo zdaj na «Burji» na razpolago 36 ležišč (prej 26) na progi Koper-Benetke pa razen 36 stalnih ležišč še 14 pomožnih ležišč. «Burja» ima za letošnjo sezono v načrtu 25 izletov Koper-Benetke ter 10 potovanj ob jadranski obali med Koprom in Dubrovnikom. * * * Poročali smo že, da se organizacije in posamezniki v koprskem okraju večkrat pritožujejo nad visokimi gradbenimi stroški. Vzroki pa seveda niso v visokih cenah storitev, ampak v visokih cenah gradbenega materiala. Ker je v koprskem okraju premalo opeke, jo morajo dovažati z drugih krajev Slovenije, to pa podraži vsak kos za deve" dinarjev. Zdaj se je ponudila lepa priložnost, da se industrija gradbenega materiala v koprskem okraju postavi na lastne noge in pokrije vse potrebe tega področja. Država je namreč razpisala posojilo za' gradnjo in razširitev obratov gradbenega materiala. V koprskem o-kraju ni bilo potrebno zgraditi opekarno v Obrovu, kjer je odlična glina, nadalje modernizirati opekarno v Ilirski Bistrici ter zgraditi moderno sušilnico v opekarni v Izoli. lek. Takrat so obljubili, da bodo vse pošteno plačali. Bomo videli. Nova cesta pa ni važna samo za razbremenitev težkega tovornega prometa. Na tem kraju do sedaj namreč ni bi-io še poštene prometne žile, čeprav je zelo blizu mesta. Zdaj je ta kraj valoriziran in povezan z ostalim svetom. Prve posledice se že opažajo. Nekateri so si namreč začeli zidati hišice. Ta predel je namreč zelo lep, sončna lega, zavetje, vrtovi, lep razgled. Prav gotovo bo nova cesta privlačna za kratke izlete z vozili, zlasti spomladi. Se večji promet pa bo, ko se bo tod razvil mednarodni promet. Kakor namreč pravijo, se bo po končani gradnji cestne magistrale Dunaj, Gradec, Maribor, Ljubljana, Trst usmeril promet iz Avstrije po tgj cesti namesto skozi Trbič, ker je razdalja znatno krajša. duccijey.e ulice Je 'sS :em vodila tobi Iznenada-pa la in začela Zato je moralo s»d ^ viti tobakarno pod ' in je v ta namen Roberta Ersimja nika. Dr. Ersini je svoj no izpolnjeval m ie- bra 1954. leta Je » ^ najlepšem redn stega leta pa 3 . vj je^ manjkljaj v blagajn^ po njegovem ‘' zadevo je ft nadrejenim orga. va 0 se je Cerkvenikov ^ pred sodnikom da je zapi-'- 1]t i bil pod nadzo j oblasti. Toda zen *» pod denar, pravila ^ čepraV žila obtožbe, PV^jiO' radi pomanjkanja Pred istim sod«*K moralo zagovarj . #j» od katerih so bile ^ j(„ ne spolzkih deja p(U prostoru in , samo spolzkih jji Od petih oseb „ mo dve prisotni, odsoten, dva Pa ki j1 že umrla. RazPr i* la za zaprumi ^ končala z oprosti'tv J ^ tožencev obtoz jf* janj, češ da nlS0 ra„Ji velja 34-letnega p na iz Ul. Gozzi * ^ dra Mozzija brez , vališča, za Pier®° * ^ Saule brez staln« JjA (slednja dva sta 31-letnega Tu" J . Jl^ Ul. Gozzi 7 'n jiUji* Marcella De P° g0dnik L colo delTEdera * ^ obsodil zaradi P ^ n! p.. in Rossija, m seca pripora. sicer > iiiiiiiiiiiiiiiiiiii imuni n imuna m n n milim umi n imiiuiiiiiiiiiiiiuiuinuiiiiiiiiiiiiinuuuimmitmi!4iuiiiiiiiiiniiii||,l>111 Izpred prizivnega sodišča V prizivu v celoti potrjena mož bo moral presedeti 6 let zap° Obsodili so ga zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb z britvico porezal obraz svoje znanke . Se ena potrjena i zadostovalo,^^ ral skrbeti za ** r« j' prijateljico. * ..Je ", Nekaj minut po 3i uri ponoči 4. oktobra je neka ženska vsa zasopla in krvava pritekla v pisarno dežurnega podčastnika na kvesturi in prosila, da bi jo odpeljali v bolnišnico. Stvar je bila resna, ker je imela ženska na levi strani lica globoko in tudi raz. meroma dolgo rano. Zato so jo nemudoma odpeljali Jc zdravniku, ki jo je pridržal na kirurškem oddelku. Med prevozom so od ženske izvedeli, ki se je predstavila za Marijo Marsich brez stalnega bivališča, da ji je njen znanec in ljubimec zasadil britvico v obraz. Druga skupina agentov je seveda takoj začela preiskavo in predvsem jim je šlo za tem, da nemudoma spravijo pod ključ napadalca, 49-letnega Guida Rossita iz Ul. Crossada 12, ki je bil agentom kar dobro znan. Mož je imel že tolikokrat opravka s policijskimi in sodnimi organi, da so ga morali poslati celo na prisilno delo. Agenti, ki so dobili nalogo, da ga aretirajo, so svojo dolžnost izvršili kaj hitro. Moža so našli pijanega na nabrežju in ga odpeljali najprej v bolnišnico in od tu na zasliševanje. Tajiti dejanje, je Rossit uvi. del, bi bilo nesmiselno. Zato si je zmislil verzijo, ki jo je predložil preiskovalnim organom v pretres. Izjavil je, da je hotel Marsichevo odtegniti s «pločnika», ker je želel, da bi opustila prostitucijo. Ona tega ni hotela in ga je celo zasmehovala. 4. oktobra zvečer jo je po dolgi ločitvi ponovno srečal. Skupaj sta hodila po barih in gostilnah Cavane, kjer sta precej pila. Čeprav sta se pre. p.rala, je ženska vseeno pristala, da bi prespala noč v njegovem stanovanju. Tu se je zaradi njegove ljubosumnosti .ponovno začel prepir in ker ga ženska ni prenehala zasmehovati, ji je iztrgal z rok britvico, s katero si je rezala kurja očesa, in jo zasadil v levo lice. Zenska je takoj zatem zbežala iz njegovega stanovanja, on pa ji je sledil do kvesture. Tu se je prestrašil in se je oddaljil. Marsicheva pa je drugače obrazložila dogodek. Do krvavega obračunavanja z njo je prišlo na postelji, kjer sta oba ležala. Iznenada jo je Rossit porezal z britvico po obrazu in ji rekel; «Sedaj lahko greš k tvojemu Flegu!«. On je bil namreč ljubosumen na Flega, ker ga je smatral za njenega ljubimca. Ko je prižgala luč, je Marsicheva opazila, da krvavi, za. radi česar se je ovila z brisačo in stekla na kvesturo. Rossit ji je sledil in med potjo jo je najprej prosil in ji r.ato prepovedal, da bi ga izdala. 2enska je tajila, da bi jo Rossit izžemal, kar je sicer že odločno tajil mož sam. Marsicheva je bila kakih 10 dni v bolnišnici, a rana ji je pustila brazgotino, ki jo bo nosila celo življenje. Rossit pa je šel v zapor in 2. decembra lani je moral pred sodnike, ki so ga zaradi povzročitve raje ure. Da bi »f v Q 13 , nančnega znac ' je stil sistem, časa sicer *-■> o( ki-aT'<' laJS a ^ končno, ko s° J* , je spravil v zaP {( j) Mož je spoznj pl/, podjetje ne „0 i odjemalcev ta j ter) blaga. Zato Jeg^jLI a denar m ]zr , spr’J ku, pač pa M* biti K žep, ki je mo ;šel J Da m čiTeioV!, Jr resnih telesnih poškodb obsodili na 6 let zapora. Kazen je presenetila Rossita, ki je takoj vložil priziv in sam sestavil razloge za rekurz. Vrhutega je poslal prizivnemu sodišču več pisem,- v katerih je osvetlil dogodek do potankosti. S tem je hotel doseči zmanjšanje kazni, ker bi mu morali priznati razne olajševalne okolnosti in provokacijo s strani ženske. Dosegel pa ni ričesar, ker so bili prizivni sodniki istega mnenja kot njihovi kolegi s kazenskega sodišča. Pred. — Nardi, tož. — De Franco, zapisn. — D’Andri, o-bramba — odv. Berton. # * * Tudi Nataleju Ungaru iz Ul. Michaelstaedter iz Gorice so sodniki v celoti potrdili kazen na leto dni in 4 mesece zapora ter na povračilo povzročene škode s predujmom 1.000.000 lir, na katero ga je januarja letos obsodilo goriško sodišče zaradi prilastitve tujega denarja. Ungaro je bil potujoči potnik grosističnega podjetja «1-sontina alimentari«. Imel je 60 tisočakov mesečne plače, a to lllllllllli(lllHlll,lllllll«iilll«lll,ll,lultl,lll,lilliatii,i«(iillllll»l,ll,,a>ll,< Po podatkih trgovinske zhornjff ;ijicv, - .voj*,« prel « rešil * j s'! »i Ji do' volje"* narja je nosti in — n0pu=- seveda, razne -a]o f ■:< kaj letih Je 472.701 >' ^ vem žepu 6.4 ^ Ungaro trdi, - le . p da si je PrlSV 0piist, ^ lir. Ostalo je P C* i rapravil trgov je P « ne ni važno, roi",, utrpelo preko ,u škode. Zato ■ jtr ,i vilo kot *■**£ a»i je doseglo nPbenča stenega uslu - tein ^ zaporno kaz* f0če#e povrnitev P° ,„ii lllf ..M" Kriza tudi v m industrijskih po Le nekatere panoge so polno in zadov<^jL-^ ji izkoriščali nazPado',“jLl<'! odstotka. N*a Podrobno smo že poročali o nezadovoljivi proizvodnji v večjih tržaških industrijskih podjetjih, kot to uradno ugotavlja poročilo tržaške trgovinske zbornice .za januar. Podoben pa je tudi položaj v mali in srednji industriji., čeprav obstajajo nekatere panoge, ki so bile zadovoljivo in celo dobro zaposlene. Tako so v čistilnicah petroleja predelali v januarju 105 tisoč 143 ton surovih mineral, nih olj in izkoriščali naprave 103.1-odstotno, Zadovoljiva je bila tudi proizvodnja v podjetjih, ki izdelujejo barve in lake in je bila na ravni preteklih mesecev, kar velja tudi za zaposlitev farmacevtske industrije. Poslabšala pa se je zaposlitev v mlinih, kot tudi v tovarnah testenin, ki so imele običajna, ne povsem zadovoljiva naročila V tovarni Dre-her pa so izkoristili naprave 85-odstotno, kar je zadovoljivo v tem letnem času. Zelo dobro pa so bile izkoriščene naprave v podjetju Stock. V podjetju Jutificio Trie-stino so v januarju naredili 2951 stotov tkanin iz jute in ni, ki je °‘‘;ecih. />fr prejšnjih I".nJa f di proizv0 rfrie5 iJieM «Industna / Tessili«, *jf j# tOP « tilna vla^”r,atura„7 lin. 10? je izkoristi8 v te" naprav m so naprav s‘- J predelal. •«“ ,j fj nih vlaken. prjf.,ir'y V januar)« ind J i ti v iavelJ* {[ovo jtd pristanišču o podjetje p< A do zg radi n v ^ kvadratnih podjetja «*'. tu«*1 na«, ki sc orav*- ,)j s je svoje n P v L f / Sva“ i je bila zafndUS‘"VV gradbene htta - irnenvre}Sen^ Tune na predvaja danes 26. t. m. t začet*0111 Fo* barvni IH®1 «David in Betsa \/P. Igrajo: GREGORY PEČK in SUSAt* Absurdna teza Članek «Ljudske pravice» o tožilčevem govoru v Florenci presoja, resnica moč- 1 asa javnost je mirno, a ^!»rno sledila razpletu pro-v Porotnim sodiščem orencj proti 47 v glav- tetiili m Pr'Padnikom Bri-I ,.®nea'te5a odreda. Spričo I 1 'dušenj iz polpretek-a obdobja je upravičeno VIad, U’ da bo tokrat Pre' k., a 3 stvarna presoja, da . ..materialna 2* 0d ^-uv obtožnice, saj od vi-B*i? “bdolžitev pod pri-J, ,m *!varnih dejstev ni jav 0 d°besedno nič. Sam dr-lj. 1 Pravdnik je bil prišita , Posredn° priznati, da gre aih a°tlSen skupek nesmisel-insinuacij, da so imela jt m!n’rana dejanja obelež-itij .“}ne borbe proti naci-°kupatorjem. bkovlt"0 b* bilo torej pri-«i, da bo državni pravd- ob,?° tem splošnem zlomu tev ?*e .Predlagal iznice ’ v*h. ki jih »ovarstvo oprosti-je maščeval-ju “-“»»ivo nekaterih (v Vij”6”1 kolaboracionistov iz H0 a' Posadilo na zatožno jrjav Sodilo se je obratno: tki n’ Pravdniik je v svojem «;i nein govoru sicer zavrtost, nekatere ‘®8hronizme, 0*koan'co in jo postavil to n0V°’ n‘a manj protislov-vinscnovo- Priznal je zgodo-'taba ozadie> menil, da je krat raz.mere vrednotiti s tata jeVeliavnimi merili (kar Priznal5 .samo polovično), je bila borba «Ha-*trani • državljanov« ob Hov ^neslovanskih partiza-»btoieakonita> vendar i® tb felri,]'06’1' naprtil krivdo nui ]* (PO 241. členu ka- preveč očitne a hkrati izpre- Zensk, vrs Vtstne®4 zakonika) po svoje-m »dvojnem kriteriju«, ko, So se sicer borili proti pa podpirali tie ,pS-l0Vanske aneksionistič-, ^e obdolžitve je •C?’hkrati °kuPac' n°Ve teze 0 <Sa>>’ k* da nima niti. nzfrot'5ugoslovanske o-a. ucitni - tav, °ini namen teze o J6 Ovaciji* pa je rav- 9šistjz 1 Jun°slavijo in pro-Wn° borbo etnično slo-PeJki Sla0 Prebivalstva v Be- *Udi Sl dokaznim postop-'!rtaj Procesu je prišlo do dejstvo j rično zgodovinsko ''Sacii, * imela nemška Nvn- 2 ustanovitvijo ttas,.nl en°te trikliu* nd» v' Ptrtb6’ da so se sloven- ^ naku m borili Pmti »e kinu bu skupno z itali-aa it8i ?0rt'2ani, da je le- Ve,niji. u- «Adriatisches }asno namen !Sc‘aliirska viada p°ka- a,9 sv sePtembra 1943) oboroženim si- la, % °zerni «Sj ju na okupiranem d ban. i?r'ključi jo lokalnim enotam. Skrat- '. daanSkim i°d *av!-bi!a torej NOV on->niw'*ka vojska, ki jo '*» 1 Narodnoosvobodil- ‘ijtt ,_°dbo *(lčii lka, ta, Pa Vito sodei0. državnega clNAI, ko je po- vanje s to #zma- l: kola'i.*Zn’sko vojsko#, šiit, ' Dnu rac'j° z okupator- postopek je .."'lilo "r.v* ie narodnoosvo-i-jtaniji ! .ie v Beneški 0VaniuZViiial° V ‘‘CSnem *t>o nih t na temelju taeazumovJ!!n° Preciziranih ‘k MnskeRr jU’ fiv lijahnt Partizanskega bbja jn j,'a odporniškega ^ ^/n da bikr Ibnske sictt i,ya n.0, s° tudi podrobne ^^CLNAI-^^ takratne vlade. l_e te sporazu-kot pred-legitimne 'k* I Predsto podrobne taa (si«to Vnikov italijan- "tavn istence C , bleste postavile na Vb 0 Vre/"0 pc,litično in bit 6 "a nost partizanske Nh tako p. (za Nemce stra- ^ OHrmbnem) P°d' baa t«. onja niso le (ti. ‘love- r10 sodelovanje C Paru! . in Italijan-V hlu ^n^nskimi enotami, ti^^VanJe.® tuje kakršne 'H «U, *ti{ni e težnje ali na-* 'bdi sPredsodki, mar-b» Priznanjem opo-bot^artsk iSWo' da le bor-N . išala Partizanskih e-^iiaLnastanok in raz-H ^ Reaia‘once, na tago okr#t Povojna Italija % •Voje 'občevala za do-a»Clje.Je btednarodne reha- >- Ce povza- S5 - je bilo podel splošne oorbe. Sodelo- C« vanje s slovenskim in italijanskim osvobodilnim gibanjem pa je temeljilo na skupnem interesu borbe proti okupatorju. CLNAI kot legitimni predstavnik italijanske vlade ni le priznaval NOV v vzhodnih pokrajinah in pozival Italijane v teh krajih, da z njo sodelujejo,' marveč je tuai poudarjal narodnostno načelo kot vodilo za povojno ureditev mejnih vprašanj, pri čemer je že takrat priznaval jugoslovansko ljudsko civilno oblast na osvobojenem slovenskem etničnem ozemlju. Italijanska Resistenca je torej v obravnavanju vzhodnih pokrajin in v stikih z jugoslovanskim narodnoosvobodilnim gibanjem izhajala iz.na-rodnostnega načela, za razmejitev pristojnosti ni jemala državljanskega kriterija, marveč je upoštevala kriterij etnične pripadnosti. Slovenskemu prebivalstvu je bila torej priznana pravica do samoodločbe, kar je bilo v skladu s cilji, razglašenimi v Atlantski listini in Deklaraciji Združenih narodov. Razen tega pa je tudi Ustanovna listina OZN kasneje uzakonila to načelo kot enega izmed svojih temeljev, za bistveno pomemben pogoj za o-hranitev svetovnega miru. Ne glede na vsa ta zgodovinska in pravna dejstva je državni pravdnik v Florenci skonstruiral tezo o nekakšni jugoslovanski okupaciji, ki naj bi bila prišla do izraza «v postopnem spreminjanju položaja na inkriminiranem področju za kasnejšo priključitev#. To je pripisal obtožencem in zahteval, da je treba pri slehernem posamezniku presoditi, «koliko je določenim namenom delal v korist ozemeljskih interesov Jugoslavije#, pri čemer je salomonsko razsodil, da so se vsi tisti, ki so imeli politične funkcije ali naloge, kakor tudi člani organov Osvobodilne fronte ((zavedali dvdlično-sti svoje vloge#. Z dvema besedama, skonstruiral je nekakšno politično diferenciacijo organizmov osvobobodilne borbe, pri čemer je ločil o-perativno vojsko od organov zalednih vojaških, političnih in civilnih oblasti. Kakor sta bila CLN in OVL organska celota, tako so bili odbori OF in enote NOV neločljiv sestavni del osvobodilnega gibanja, katerih akcije so služile skupnemu enotnemu smotru — borbi proti nacističnim okupatorjem in njihovim zaveznikom. Vojaška nuja je narekovala, da so si partizani prizadevali onemogočiti sleherno aktivnost od Nemcev postavljenega kola-boracionističnega upravnega aparata. Na kakšno zaledno oblast naj bi se bila aicer o-prla NOB? Tudi državni pravdnik je to posredno priznal, ko je zavrnil obtožbe glede uničevanja občinskih uradov, mobilizacije, rekvizi-cij itd. Posebno poglavje pa je pravdnikova psihološka utemeljitev «krivde» po 241. členu. Po njegovi interpretaciji je zadostoval «namen preloma zvestobe državi, ki naj bi posameznika kot italijanskega državljana vezala na Italijo#. S to absurdno abstraktno metodo je lahko pač prišel le do enakovrednih absurdnih rezultatov, «da so bili obtoženi sicer hrabri partizani, toda izdajalci#. Kako je sploh moč o tem govoriti izven splošnega okvira, ki ga je priznal državni pravdnik, ko je izjavil, «da živi v Beneški Sloveniji etnično slovensko prebivalstvo, na katerega so izvajali hud raznarodovalni pritisk#. S kakšnega moralnega in pravnega stališča je moč prebivalstvu, ki je prestalo toliko gorja, odreči pravico, da se upre nasilju, ki mu je kratilo temeljne človečanske in narodnostne pravice? Kako je moč temu prebivalstvu jemati pravico do samoodločbe, ki so jo razglasili zavezniki v minuli vojni za enega glavnih vojnih ciljev? »Obtoženci# niso storili drugega kakor to, da so ravnali med drugim tudi v skladu z razglasom CLNAI, «da se sleherni narod, ki se bori za svojo neodvisnost in svobodo, bojuje hkrati za skupno stvar vseh zaveznikov#. Skratka, izdajalci so bili tisti, ki so hlapčevali nemškemu okupatorju in ki so bili med glavnimi pobudniki te anahronistične obtožbe. Politični in moralni lik tako imenovanih obremenilnih prič že sam na sebi priča, da so bile njihove o-vadbe poizkus 1 nekakšnega legalnega, sodnega maščevanja nad ljudmi, ki se med vojno borili proti' njim in njihovim gospodarjem, proti vojski in oblasti, ki j° je tudi takratna Italija štela za okupatorsko. Sodišče v Florenci sl pač lahko po vsem tem ustvari jasno sliko o »krivdi# obtožencev. Spričo vsega tega ni zdaj, kakor tudi ni bilo v začetku procesa, nobene ovire, da bi uveljavili člen 16 mirovne pogodbe, zlasti ker je ta zahteva obrambe spričo ne-ovrženih dejstev, ki jih je o-svetlil dokazni postopek, še bolj jasna in neizpodbitna. Razen tega — ali ni celo v vprašanju resnične akcije za odcepitev (primer Treves v Val d’Aosta) in to po koncu vojne, ko je bil sovražnik že poražen, izrekla italijanska judikatura oprostilno razsodbo, pri čemer je že logični smisel člena 16 zadostoval, da zavrne tožilčevo tezo. Kakršen koli drugačen pravdo-rek ne bi pomenil samo hipoteke na Ugodno se razvijajoče odnose med obema sosednima državama, marveč bi pomenil klofuto italijanskemu in sploh vsemu odporniškemu gibanju med minulo vojno. Ustvaril bi precedens za nove podobne procesne izpad« in razpalil žerjavico za raznotere manifestacije šovinistične prenapetosti v obmejnih krajih ter s tem škodil tudi resničnim italijanskim interesom.# DAYTONA BEACH, 25. — Načelnik službe za raketne izstrelke pri ameriški mornarici admiral Hayward je sporočil, da bosta ameriška mornarica in letalstvo v letošnjem in prihodnjem letu izstrelili vrsto satelitov, ki naj služijo pomorstvu in letalstvu. S pomočjo teh satelitov bodo ladje in letala mogle ob vsakem trenutku izračunati svoj položaj z največjo možno napako 400 metrov. žl IMI m < Mili Mac Millanu, ki se na washingtonskem letališču poslavlja od Dullesovega namestnika Herterja, je padel klobuk na tla; toda zdi se, da tega še opazil ni, medtem ko zunanji minister Selwyn Lloyd hiti pobirati klobuk. Enotnost in odgovornost črnske kulture V Rimu II. kongres črnskih umetnikov Na kongresu okoli 200 pisateljev, umetnikov, časnikarjev, sociologov od povsod, kjer žive črnci RIM, 25. — Jutri- se bo v Rimu začel drugi kongres pisateljev in umetnikov črncev, ki so prispeli v Rim iz vseh predelov sveta. Davi jih je pozdravil generalni tajnik italijanskega zavoda za Afriko dr. Donati, nadalje senegalski pisatelj Thomas Diop in predsednik afriške družbe za združenja za kulturo prof. Prince-Mars, ki je bil nekoč veleposlanik v Parizu in rektor vseučilišča v Port-Au-Prince. Na tem kongresu se bodo zbrali najvidnejši predstavniki črnske kulture iz Gane, Jamajke, Trinidada, Serra Leone, Tangani-ke, Nigerije, Kenije, Britanske Gvajane, Senegala, Gvineje, Kameruna, s Haitija, s Sl-onOkoščene obale, Južne Afrike, Martinika, Madagaskarja, z Antvlskih otokov in ZDA. Skupno bo okoli 200 pisateljev, novinarjev, umetnikov, sociologov. Kongresu bo prisostvovalo tudi nekaj najbolj reprezentativnih osebnosti nove Afrike, kot na primer predsednik republike Gvineje, predsednik republike Malgaske, veleposlanik države Haiti v Etiopiji, predsednika Vzhodne in Zahodne Nigerije, pesnik Sedar Senhor, ki je poslanec pariškega parlamenta, in član posvetovalnega sveta Evropskega sveta. Tema kongresa, ki bo trajal teden dni, bo enotnost in odgovornost črnske kulture in njena uveljavitev ter obramba proti vsakomur, ki jih žali ali omalovažuje v njihovem razvoju. Kot jugoslovanski predstav-nik-opazovalec se bo tega kongresa udeležil tudi Petar Gu-berina, univerzitetni profesor iz Zagreba. Profesor Guberina se je udeležil tudi prvega kongresa črnskih umetnikov, ki je bil pred nekaj leti v Parizu. «Lobisti» in podkupovanje v ZDA (Nadaljevanje s 3. strani) Začel se je turistov z onstran naval meja V Milan bo v teh dneh prispelo 71 posebnih vlakov - Največ je Nemcev, ki prihajajo že tudi kar poletno oblečeni MILAN, 25. — Z velikanskim dotokom tujih potnikov, ki so dobesedno preplavili glavni kolodvor, se je davi začela velika turistična sezona, za katero menijo, da bo letos posebno bogata. Ze v preteklih dneh so prispele prve skupine tujih turistov, posebno z vlaki iz Chiassa in Do-rr.odossole, danes pa jih jt prispel pravi naval. Za jutri in pojutrišnjem pričakujejo iz Švice posebne vlake, ki se bodo vračali predzadnjega in zadnjega marca. Gre v celoti za 71 vlakov, katerih 56 se bo ustavilo v Milanu na glavnem kolodvoru, ostali pa bodo skozi Lambrate nadaljevali pot proti Srednji Italiji ali proti rivieram. Za velikonočne praznike so rezervirali posebne vlake za delavce, dočim bodo služkinje italijanskega porekla, ki služijo v Švici, prispele s posebnim vlakom. Kar se tiče tujih turistov, so na prvem mestu Nemci, ki jih je okoli 70 odstotkov; povečini nameravajo v Florenco, Rim in Neapelj. Na drugem mestu so Švicarji, ki so ob teh ■praznikih po tradiciji usmerjeni na ligursko obalo. Tudi na Južnem Tirolskem in v ampezzanskem predelu se je r zadnjih dneh povečal dotok turistov. Cele kolone tujih avtomobilov, večinoma nemških, so usmerjene proti Meranu, Ortisei, Cortini ter proti krajem ob Gardskem jezeru in drugih jezerih. V glavnem mestu Južne Tirolske se zbirajo številne skupine turistov z onstran meje, ki ustvarjajo na ulicah dokaj neskladno sliko. Med meščani, ki kljub mili temperaturi nosijo lahke površnike, se opažajo skupine Nemcev, ki so oblečeni povsem poletno in v pisane barve. V nasprotju z njimi pa prihajajo Avstrijci v smučarskih hlačah in težkih volnenih puloverjih; ti gredo seveda v zimskošportna središča Južne Tirolske. Dotok turistov iz Avstrije se dnevno veča. Številni vlaki in avtobusi vozijo čez Brenner večinoma kar proti Rimu. «»------- Stavka v rudnikih skupine Maremma GRGSBETO, 25. — Davi se je začela stavka v vseh rudnikih skupine Maremma družbe Montecatini. Stavka se je začela v znak solidarnosti z rudarji rudnika Ribolla, ki bi z 11. aprilom morali ostati brez kruha in so zato včeraj zasedli rudnik. Avtomobili z radarjem NiEW YORK, 26. — V letu 1964 bo mogoče avtomobil« o-premiti z radarsko napravo, ki bo omogočila največjo varnost, tako da bo vozač mogel med vožnjo tudi mirno zadremati. Tako zatrjujeta elektronska strokovnjaka družbe «We-stinghouse# Yaohan Chu in P. Buford, ki izpopolnjujeta novo radarsko napravo, za katero menita, da je »najbolj sigu^ na in najbolj praktična od vseh, kar so jih doslej napravili#. Z radarskimi antenami opremljeni avtomobili bodo sledili kovinski črti ali črti, ki bo z barvo črtana na cesti in to tako, da bodo radarski napravi sproti prihajali znaki ki bodo avtomatično popravljali smer in brzino. Radar bo celo označeval voznost ceste vse do 100 metrov pred vozilom in to ob vsakem vremenu, podnevi in ponoči. Ko bodo te radarske naprave delali v serijah, bo vsaka stala okoli 250 dolarjev, to se pravi približno 150 tisoč lir. Za 113 milijonov globe FERRARA, 25. — Sodišče v Ferrari je obsodilo 6 oseb na globo 105,200.000 lir in na 8 milijonov lir globe zaradi ne- prijavljenih davkov. Prva globa se nanaša na tihotapljenje, oziroma na sodelovanje pri tihotapljenju nafte in strojnega olja. Qsem oseb, ki so se morale prav tako zagovarjati v tem procesu, ki se vleče vse od leta 1954, pa je bilo oproščenih, ker niso kaznivega dela izvršile, 6 pa zaradi pomanjkanja dokazov. «»------- Fašistična junaštva MILAN, 25. — Preteklo noč je nekaj »veliko obetajočih# mladeničev skušalo zanesti požar v ljudskem domu v Vi-mercate. Proti ljudskemu domu so ti izrodki pognali nekaj steklenic z bencinom in nato odšli na glavni trg naselja in tu uničili stenčase komunistične partije, socialistične stranke in demokristjanske stranke. Karabinjerji in čuvaji ljudskega doma so požar takoj pogasili, tako da je bila škoda manjša. Policija išče krivce tega »junaštva#. Ce bo zares Bomo res prihranili 30 odstotkov bencina? Odkritje italijanskega tehnika v Argentini BUENOS AIRES, 25. — Neki italijanski tehnik, ki živi v Argentini in ki se imenuje Irmo Mason, je odkril nov vplinjač za avtomobile, ki bo prihranil okoli 30 odstotkov doslej potrebnega bencina. V času ko je Irmo Mason služil vojsko pri italijanski mornarici, je opazil, da je s priključitvijo določene naprave postal bencin mnogo bolj vnetljiv, ker se je indeks oktanov zvišal od 80 na 100. Po sedmih letih napornega dela je Maso-nu uspelo najti revolucionarni vplinjač, ki ne le zmanjša potrošnjo bencina, ampak izloči iz motorja tudi vse ostanke, ki se zbirajo med izgorevanjem goriva. Italijanski tehnik se sedaj pogaja z neko argentinsko družbo, ki namerava njegovo odkritje izkoriščati. Elizabeth Duncan ni umobolna VENTURA (Kalifornija), 25. — Vrhovno sodišče Kalifornije ni priznalo, da bi bila 54-let-na Elizabeth Duncan umobol- na. Kot smo že poročali, je bila Duncanova obsojena na smrt, ker je naročila umor svoje snahe, ki ji je baje »hotela odtujiti sina#. Kruta tašča je sklep vrhovnega sodišča sprejela brez nobenega razburjanja. —:—«»----1 Amfibijski helikopter proti podmornicam STRATFORD (Connecticut) 25. — Ameriška mornarica je prvič pokazala javnosti svoj novi amfibijski helikopter na turbinski pogon. Gre za helr kopter vrste Sikorsky HSS-2, ki je bil zamišljen za borbo proti podmornicam. Helikopter bo opremljen z napravami za odkrivanje podmornic. Nosil bo navadne in tudi atomske bombe. Ing. Sikorsky je izjavil, da v njegovih studiih pripravljajo načrte za helikopter, ki bo mogel nositi tudi od 18 do 20 ton, to se pravi 4 ali celo 5-krat več kot more nositi helikopter HSS-2. hotela, ji ne bo težko jih najti, mfiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHniiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiuiiii Zaloge radioaktivnih kovin v podzemlju okoli Catanie? Radioaktivnost so ugotovili v materialu, ki ga uporabljajo za gradnjo hiš in ki ga pridobivajo v kamnolomih v okolici Catanie o geotermičnih cen- CATANIA, 25. — Po vsej verjetnosti so v podzemlju na področju blizu Catanie zaloge močno radioaktivnih kovin. Znaki te radioaktivnosti se pogosto pokažejo tudi v stanovanjih Catanie, kjer zabeležijo višjo radioaktivnost, kot j« normalna. Pojav so odkrili med nekaterimi laboratorijskimi poizkusi, ki se še nadaljujejo in ki jih vodi prof. Renato Ricamo, direktor sicilijanskega centra za jedrsko fiziko. Umrl te dobitnik Romeo Giacin 245 milifonov Ob 18. uri v torek je potekel rok za morebitne ugovore - Vest o nekem drugem trkiajstkarju s Sicilije je brez podlage CORTINA D’AMPEZZO, 25. — Pol ure po polnoči Je umrl Romeo Giacin. ki Je pred dvema tednoma dobil na totocai- ciu 245 milijonov. Zena, ki mu Je bila ob strani do zadnjega trenutka, se nahaja v težkem stanju pobitosti. RIM, 25. — Vesti, da se je nekje pri Palermu pojavil še en trinajstkar po 28. kolu, ki se je odigralo 15. marca, so se izkazale kot neutemeljene. V torek je namreč ob 19. uri potekel rok za morebitne ugovore. Toda nihče, ki bi res imel v rokah obrazec s «13», ne bi toliko časa čakal. Sicer se že pri pregledovanju v, posameznih središčih totocalcia ugotovi, kje so obrazci, ki so zmagali. Toda lahko bi se zgodilo, da bi kdo imel v rokah «13», na odrezku, ki ga v uradu totocalcia kontrolirajo, pa bi zaradi napake pri prepisovanju ne bilo trinajstice. Zaradi morebitnih takih primerov je določen rok, v katerem se eventualne reklamacije upoštevajo. To pot se nihče ni oglasil in od danes ima pravico do 245 milijonov Romeo Giacin, ki je napravil «13» in pet «12». Trenutno pa sta Giacin in njegova žena bolna in se že nekaj dni nahajata v bolnišnici. Ali je vest o toliko milijonih tako hudo učinkovala? Kot je znano, se je najprej govorilo o 19 zmagovalcih, potem se je število omejilo le na Giacina in nekega njegovega prijatelja, toda sedaj je pa Že kar prevladalo prepričanje, da je zmagovalec Giacin sam. MAR DEL PLATA (Argentina), 25. — Med petimi osebami)* ki so umrle pri nesreči, ko je neki avtobus padel v morje, je bil tudi Italijan Gae-tano Milia. Do nesreče je prišlo včeraj v bližini Mar del Plata v Argentini. Poleg omenjenih petih žrtev so zabeležili še kakih deset ranjencev. Poizkuse, ki so privedli do tega odkritja, so izvajali po metodi filtraže, to se pravi, da so s posebno metodo črpanja atmosferskega prahu ta prah dovajali k posebnim filtrom in nato merili radioktivnost s števci Geiger-Mueller, ki so bili povezani z elektronskim; števci. V prihodnjih dneh bodo pojav preizkusili še po nekem drugem postopku. Ko pa so poizkuse izvajali na odprtem v trikotu Catania-Etna-Caltagirone, so ugotovili, da je radioktivnost ozračja normalna. Isti rezultat so dala merjenja morske vode. Iz tega sklepajo, da povečana radioktivnost v notranjosti stanovanj v hišah Catanie ne more priti niti iz zraka niti iz morja, ki sta dovodnika radioaktivnost; Dosledno s tem preostaja veljavna le domneva, da prihaja ta radioaktivnost iz podzemlja neposredne okolice Catanie. U-gotavlja se namreč v materialu, uporabljenem za gradnjo hiš in pridobljenem v kamnolomih okrog mesta. ■ «»------ Mednarodna konferenca študentov tehnike TURIN, 25. — Mednarodna konferenca študentov tehnike, ki je bila sklicana ob stoletnici turinske politehnike, in sicer pod geslom »Viri energije#, se je začela s predavanji prof. Sartorija z državnega elektrotehničnega zavoda Galileo Ferraris, ki je govoril o temi nasploh, in s predavanjem prof. Brunettija o hidro-električnih centralah. Popoldne sla govorila ing. Cesoni o ter-monuklearnih centralah in ing Gennari tralah. Med 200 visokošolci, ki prisostvujejo kongresu, so predstavniki visokošolcev Italije Jugoslavije, Mehike, Nemčije Francije, Španije, Holandske Švice, Belgije in Anglije. mentiranimi# študijami uspešneje braniti interese delodajalcev. Vse to se kombinira z že preizkušenimi sredstvi neposrednega podkupovanja. Dva državna sekretarja v Eisen-howerjevi vladi sta morala podati ostavko, ker so demokrati odkrili, da sta prejela podkupnino od družbe za proizvodnjo elektrike, in podobno. Pred tremi leti so družbe za proizvodnjo zemeljskega plina s podkupnino treh in pol milijona dolarjev uspele odobriti zakon o povečanju cene zemeljskemu plinu, s čimer bi bili potrošniki oškodovani za 20 milijard dolarjev letno. Eisenhower Pa je odklonil svoj podpis na ta zakon in tako si je, poleg ostalega, tudi s tem zagotovil ponovno zmago na predsedniških volitvah leta 1956. Kljub velikemu hrupu se je vsa ta stvar končala brez vsakršnega sklepa. Lilema je bila za kongres nerešljiva; če se uvede ostrejši kriterij za prejemanje prostovoljnih prispevkov, kako bi potem zbrali tako velika sredstva za drago volilno kampanjo? Resno omejiti dejavnost lobistov bi pomenilo prizadeti hkrati tudi tiste, ki se, kakor pretežni dpi. sindikatov, brez vsakršne korupcije borijo v kongresu na edini mogoč način za dosego »vojih pravic. Ranila je zaročenca RIM1N1I, 25. — 22-letna Gio-vanna Neri iz naselja Santa Maria in Cerreto je s strelom iz samokresa ranila svojega bivšega zaročenca, 32-letnega Guglielma Bianchija. Dekle, ki je pred 20 dni porodilo sinčka, je moža ustavilo in ponovno zahtevalo, da jo vzame za ženo ali da vsaj posinovi otroka, ki naj bi bil po njenem njegov. Ko je Bianchi to odklonil, je dekle potegnilo samokres in mu ga pritisnilo ob levo uho. Ko se je Bianchi zavedel nevarnosti, je naglo zgrabil dekle za roko in ji jo potisnil proti tlom. Vtem se je sprožil strel, ki je Bianchija zadel v desno stegno. Kljub rani je Bianchiju uspelo razorožiti dekle. Nato je odšel do. mov in ob bratovem spremstvu od tod v bolnišnico, kjer so mu zdravniki vzeli iz rane kroglo. Dekle pa so policijske sile aretirale in jo prijavile sodišču za poskus umora. Njijsjij". i * FLORENCA, proti Egidiju 25. — Proces je bil odložen za 13. april. Do tega sklepa je sodišče prišlo zaradi tega, ker je zbolel dr. Falchi. Razprava se je davi začela normalno in odvetniki ter obtoženec so bili že na svojem mestu, ko je predsednik sodišča dr. Serra javil, da ima dr. Falchi visoko temperaturo. Po kratkem posvetu je predsednik razpravo odložil za 3. april, ko bo verjetno izrečena razsodba. (Na sliki Egidi pred porotnim sodiščem; ob njem sedi njegova žena.), « Nenadna smrt ravnatelja gledališča Pergola Ko se je včeraj predstava »Comica finale# v gledališču Pergola v Flo. renči bližala kondu, je postalo nenadoma slabo gledališkemu ravnatelju Aladinu Tofanelliju. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, toda izdihnil je že med prevozom. Zadela ga je srčna kap. To-fanelli je imel 66 let in je vodil gledališče Pergola od trl924. Soraya se pripravlja na dolgo bivanje v Italiji Nekdo z iranskega veleposlaništva v Zahodni Nemčiji je izjavil, da bo lahko bivanje princese Soraye v Italiji trajalo dolgo. Podnebje se ji vsekakor prilega, je dejal, vse pa je odvisno od tega, ali bo dobila primerno stanovanje, tako namreč, da se bo lahko izognila radovednosti časnikarjev in fotografov. Po praznikih bosta z belim princesinim «Chryslerjem» odpotovala v Rim tudi njena sobarica in šofer, ki bosta pripeljala mnogo oblek. Ostalo obilno prtljago pa bodo iz K81-na poslali v Rim z vlakom, Tržačanka Condo sposobna za opero Eksperimentalno gledališče v Spoletu je po XIII. natečaju za petje na podlagi rezultatov avdicij proglasilo 18 pevcev in pevk za sposobne, da jih vzamejo v poštev za uporabo v operah, ki jih bodo v septembru izvajali v občinskem gledališču v Spoletu. Med temi kandidati je 8 sopranistk, 2 altistki, 3 tenorji, 3 baritoni in 2 basa. Na prvem mestu jč med altistkami imenovana Tržačanka Giuseppi* na Condo, gojenka tukajšnjega konservatorija. Tistim, ki ne bi mogli dobiti nobene vloge za omenjene opere, bodo izdali posebno spričevalo o usposobljenosti. Ni bilo sreče s 60 milijoni totocalcia S 60 milijoni, ki sta jih dobila na totocalciu, ni prišla sreča v zakon Alfreda Castellana in njegove žene Vere Mel-chior. V marcu 1955 je 22-letni Castellano z zaročenko igral na totocal-cio in dobila sta 60 milijonov. Julija naslednjega leta sta se poročila, toda takoj so se začela nesoglasja. Castellano je trdil, da je ves denar njegov. Zeno je primoral, da je stanovala pri starših, potem pri tašči in končno pri sestri. Rele s sodnim posegom ji je uspelo, da je dobila stanovanje, toda Castellano je še kar naprej spal v delavnici, ki si jo je napravil. Komaj pet mesecev po poroki je Vera že morala iskati zdravniške pomoči zaradi poškodb, ki jih ji je prizadejal mož, ko jo je natepel, ker si je kupila krznen ovratnik. 2ena je vložila tožbo za ločitev. Sodnik je obsodil Castellana na 20.000 lir globe In sodbo je potrdilo tudi prizivno sodišče. Sedaj, ko se je končal kazenski proces, se bo začel civilni proces. Nevarno se je opijanil s parfumom Duh po čebuli, ki jo je jedel za večerjo, je bil nekemu holandskemu, komaj 20-letnemu mornarju verjetno zelo malo všeč, če se je odločil, da ta duh prežene na ta način, da spije steklenico parfuma. Stvar se je pa obrnila precej nerodno. Prepeljati so ga morali v bolnišnico v Genovi zaradi nevarnega opijanjenja. Zdravniki se niso še nič izrekli e njegovem stanju. ^zFort Lep 5 prirodo k novemu človeku» a razstava in poučna tabornikov «Modrega vala» Bogat in urejen prikaz petletnega obstoja in delovanja V »Gregorčičevi dvorani« v Ul. Homa je te dni odprta razstava tržaških tabornikov. Čeprav je »taborništvo« mladinska organizacija, ki s svojim programom daleč presega okvir telesnovzgojnega delovanja, lahko vendarle smatramo telesno vzgojo za onega izmed glavnih temeljev njenega delovanja, posebno še, ker pojem telesne vzgoje «i vezan izključno na šport kot tak pač pa tudi na usmerjanje mla-dega človeka v življenje, ki naj bo vsestransko vzorno, kakršno bi tudi moralo biti življenje vsakega resničnega športnika. Ta ugotovitev se mi je zdela potrebna zato, da bi kdo izmed čitateljev ne tolmačil napačno dejstva, da ob>av-Ijamo neke vrste poročilo o tej razstavi ravno na športni strani, čeprav sem mnenja, da bi lahko bilo objavljeno na katerem koli mestu lista, ki je ves posvečen življenju in delovanju našega življa in še posebno naša mladine, ki je vendar naša bodočnost. »S PRIRODO K NOVEMU ČLOVEKU« Ta napis te pozdravi ob Vhodu v prvo razstavno sobo in ti je obšnem takoj tudi smiselni vodič oz. nekaka opora za presojanje vsega, kar se nudi obiskovalčevim očem. Delovno torišče «taborništva» sta človek in priroda oz. človek v prirodi. To bi lahko tudi zvenelo kot paradoks, toda v času moderne tehnike, ko je motorizacija osvojila mladino, ritem življenja pa jo odtujuje naravi, je to de jansko program, ki diha no samo iz razstavljenih fotografij, risb, predmetov, pač pa celo iz »mrtvih«, a vendar tako zgovornih grafikonov, s katerimi se moramo pobliže seznaniti, da bomo imeli jasno predstavo o tržaških tabornikih rodu »Modrega vala«. NASTANEK IN RAZVOJ Edčn izmed grafikonov v prvi razstavni sobi prikazuje rast članstva od formalne u-stanovitve organizacije poleti 1954. Takrat je bilo v enem samem rodu 19 deklet in 23 fantov. Januarja prihodnjega leta, t. j. 1935, je število deklet ostalo isto, število moških članov pa se je povečalo na 53. Konec istega leta se je taborniški rod «Modrega vala« povečal na 21 deklet in 56 fantov, leto pozneje na 3)4 deklet in 69 fantov, 1. 1957 na 35 deklet in 80 fantov, 1. 1958 na 39 deklet in 80 fantov, letos februarja pa kar na 74 deklet in 123 fantov. Nagel $kok v letošnjem letu je treba seveda pojasniti. Doslej so bili člani roda samo mladinci in mladinke nad 14 let starosti, letos pa so bili med »tabornike« vključeni tudi otroci od 10-14 leta starosti, ki so združeni v dveh ločenih družinicah »Medvedkov« (dečki) in «Cebelic» (deklice). kovlje, »Sokoli s Selivcan — Opčine, «Sumeči bori« — Prosek, »Zapadni mejniki« — Nabrežina. Seveda ima vsaka od teh družin svoj prapor in grb s skupnim elementom — morjem. Zelo zanimiva sta tudi grafikona, ki prikazujeta starostni in poklicni, dejansko socialni sestav članstva. Iz njiju zvemo, da je med člani 72 dijakov, 12 delavcev, 11 učiteljev, 11 visokošolcev, 10 vajencev in 3 uradniki, ki so po starosti razdeijoiii takole: od 10-14 let 74, od 15-18 let 70, od 19-21 let 40, nad 21 let 15. TABORI IN ZLETI ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Na pcsebnem zemljevidu tržaškega področja so nalepljeni grbi, ki predstavljajo posamezne družine rodu »Modrega vala« in njihove sedeže. Obiskovalec, ki doslej ie ni imel priložnosti seznaniti se z našim »taborništvom« na ta način zve (sicer pa mu to pojasni tudi uniformirani vodič), da je rod »Modrega vala« razdeljen v sedem družin, ki so naslednje: »Beli galebi« — Dijaški dom, »Jadranski delfini« — mesto, »Žareči slap« — Skedenj, »Morska zvezda« — Bar- Dve izmed glavnih aktivnosti »tabornikov« so zleti oz. izleti' in prirejanje vsakoletnih taborov. Prireditelji razstave so i oskrbeli, da se obiskovalec tudi s to dejavnostjo seznani na kar najbolj pla-siičen način. Na 'zemljevidu so s posebnimi znaki (majhnimi šotori) naznačeni kraji vseh dosedanjih taborov, zopet na drugem zemljevidu pa so začrtane smeri izletov. Prvi tabor so imeli nasi »taborniki« 1. 1954 na Polzeli pri Celju, drugega 1. 1955 na pri Belopeških 'ezerih. Krojna okolica teh gorkih jezerc je zvabila rod «Modrega vala« v svoje naročje tudi naslednje leto: leta 1957 pa so šli na zimovanje v Gorenjski raj na Otočec in na Golico. Leta 1958 so postavili svoje šotore in kurili svoje taborne ognie v Gozd Martuljku, ki je znan kot eden najlepših taborniških krajev v vsej Evropi. Toda tam so bili v glavnem mlajši člani, starejše pa je še enkrat zvabila lepota Belopeških jezer in vrh Triglava, medtem ko je tretja skupina zimovala na Pohorju. Številni zleti in izleti so popeljali naš taborniški rod v Ljubljano, na Ostrožno, na Dunaj, na Pule pri Sarajevu, lani pa kar na celo turnejo skozi Beograd, Skoplje, Štip do Ohrida in po ;stj poti nazaj. Povsem logično je seveda, da so obredli tudi vse kraje in naselke. vse ceste in stezice, vse dolinice in vrhove našega ozkega a vendar tako pestrega in lepega tržaškega področja, kar dokazuje na gosto prepreženi zemljevid od Devina do Socerba in še prek meja. NAMEN IN VLOGA TABORNIKOV Prirejanje taborov in zletov ima za »taborništvo« se- veda osnovni pomen in namen, saj prav ti dve dejavnosti omogočata praktično uveljavljanje gesla «S prirodo k novemu človeku«, poleg tega pa seznanjata tabornike z. drugimi deželami in s taborniki drugih narodnosti, kar pospešuje medsebojno spoznavanje,. razumevanje in spoštovanje, plemeniti odnos človeka do človeka in uresničuje geslo »Obdajmo svet s prijateljstvom«. Naši taborniki so to priložnost temeljito izkoristili, kar je ng, razstavi razvidno iz številnih fotografij in iz drugega dokumentarnega gradiva, ki priča o stikih s poljskimi, angleškimi, švedskimi, italijanskimi, jugoslovanskimi in taborniki drugih držav. Posebno koristen je bil v tem pogledu zlet na Dunaju, kjer so se zbrali taborniki skoraj iz vse Evrope in si izmeniali izkušnje, misli in poglede. Najbolj, prisrčen in bratski pa je seveda vsakokratni stik s taborniki matične države, kier taborniška organizacija zelo močno razvita po vseh republikah. Življenje na taborih in zletih ie prikazano DOdrobno s nomočio fotografij, maket, nc?nmeznih prgdmetov, z imitacijami raznih aktivnosti kot je na primer kurjenje taborniškega ognja itd. Posebno zanimiv je kotiček, ki ponazoruje, kaj vse mora dober tabornik vedeti pri polaganju izpitov. Tu so raz-tavljene (v obliki ročnih iz-, delkov tabornikov samih) raz> ne vrste lesa, potnih znamenj, vozlov, sredstva za prvo pomoč, načini, kako se ta pomoč nudi, signalni znaki in seveda tudi razna literatura, iz katere je mogoče vse to znanje črpati. Nekoliko naprej je razstavljen šotor z vso opremo in vodič ti kaj rad pove, da ima rod takih šotorov sedaj že precej, da pa si jih je v začetku moral zposojati in da si je pač pomagal tudi z mnogo bolj preprostimi, samo da so služili svojemu namenu. Slikovit je prikaz tabornega ognja na sredini prve sobe. Vodič ti razloži, da je tabornih ognjev več vrst in da je to tako imenovani «pagod-ni» ali slavnostni taborni ogenj. Na vrhu kope je zapičena brinova veja in ko ta zagori, začno taborniki, ki so zbrani okrog ognja, peti znano taborniško himno: «Dviga plamen se...« I kar smo utegnili navesti, razstavljenega še mnogo drugega vsakovrstnega graidiva, od pesmaric do raznih diplom, nagrad, pokalov, risb in umetniških fotografij ^ pokrajinskimi motivi. Ogromno je vsega, toda tako smotrno je vse urejeno, da nimaš niti najmanjšega občutka prenatrpanosti. V vsem je pristni «taborniški red« in čas, ki si ga porabil za ogled, te je lahko prepričal, da se taborniki rodu «Modrega vala« res držijo taborniških zakonov, ki se glasijo: »Tabornik je odločen in vztrajen, skromen in varčen, discipliniran in zvest, vzdržen in čist, je delaven in utrjuje telo, preprosi in ljubi naravo, pošten in govori resnico, pravičen in iskren, stremi k napredku in znanju, je dober tovariš in pomaga drugim, je vljuden in gosto^uben in veder in se veseli življenia.« j. k. > >/** « Taborni ogenj v obliki »pagode« z brinjevo vejo na vrhu. V ozadju šotor s popolno opremo. n mu mu n imunimi Mladinski nogometni turnir FIFA • # * Seveda pa je poleg vsega, Italija-Anglija 3:0 (1:0) v prvi kvalifikacijski V drugem srečanju prvega dne je Romunija premagala Turčijo s 5:0 SOFIJA, 25. — V otvoritveni tekmi letošnjega mladinskega nogometnega turnirja FIFA je Italija v B skupini premagala Anglijo s 3:0 (1:0). Tekmi na sofijskem stadionu je prisostvovalo 35.000 gledalcev, ki so bili priče odlični igri italijanskega moštva, ki je prevladovalo skoraj ves čas, posebno pa v drugem poL času. V vodstvo je prešlo italijansko moštvo v 14' prvega polčasa z golom Novellija, potem pa se je igra umirila na sredini igrišča z lahno terensko in tehnično premočjo Italijanov. V drugem polčasu so Italijani dosegli še dva gola in sicer v 22’ in v 28’, oba po Ferrariju, v preostalem času pa so se zadovoljili z ekshibicijo lepe in dobre taktične igre. Ferrari je bil med najboljšimi na igrišču. Ker je Anglija veljala poleg Italije za glavnega favorita B skupine, je zelo verjetno, da si je Italija s to zmago že zagotovila vstop v Vito Svetina, Vida Pahorjeva, Inko Starc in Vojko Mijot. najstarejši taborniki rodu »Modrega vala«. najaktivnejši polfinale, vendar pa bo imela nevarnega nasprotnika v Romuniji, ki je v drugi današnji tekmi iste skupine v Dimitrovu premagala Turčijo z visokim rezultatom 5:0 (2:0). NOGOMET Kako bo organizirano svet. prvenstvo 1962 ZUERICH, 25. — Glavni tajnik FIFA Kurt Gassman je v zvezi s svetovnim nogometnim prvenstvom, ki bo 1. 1962 v Čilu, izjavil, da na zadnjem sestanku FIFA v Parizu niso razpravljali o organizacijskih vprašanjih v zvezi s tem prvenstvom. «0 teh vprašanjih — je dejal Gassman — bo mogoče razpravljati šele tedaj ko bo znano število in geografska pripadnost udeleženih držav. Pač pa je bil v Parizu določen način vpisovanja, ki bo enak kot je bil za prvenstvi 1. 1954 in 1958. Države, ki se bodo hotele udeležiti prvenstva, bodo morale poslati svoje prijave do konca leta 1959. Določitev posameznih skupin bo izvedena januarja ali februarja 1960 verjetno v Zuerlchu na sedežu FIFA. Disciplinski ukrepi MILAN, 25. — Disciplinska komisija FIGC med svojinji današnjimi ukrepi ni izključila nobenega igralca A lige, pač pa je nekatčre kaznovala s strogim in navadnim opominom. Med temi so: Strogi opomin: Zaglio (Roma), Colombo (Juventus). Navadni opomin: Schiaffino (Milan), Invernizzi (Inter). Globe: 40.000 lir Juventus, Padova, 150.000 lir Barletta, 120.000 lir Anconitana itd. Komisija je zavrnila priziv Brescie proti diskvalifikaciji njenega igrišča za tri efektivne nedelje ter jo kaznovala z proti sodniku in stranskemu sodniku ter zaradi poskusa o-samljenega vdora na igrišče. PORDENONE, 25. — V tekmi za prvenstvo rezerv sta se B moštvi Pordenona in La-nerossija razšli z neodločenim rezultatom 3:3 (1:1). VESTI IZ RINGOV HOLLYWOOD, 25. — Mehikanec Jose Toluco Lopez, tretji na svetovni lestvici peteli-nje kategorije, je izgubil dvoboj s Filipincem Dannyjem Kiddom po točkah v 10 rundah. Glavni sodnik in eden oo razsodnikov sta prisodila zmago Kiddu, drugi razsodnik pa se je izrekei za neodločen izid. • * « HOLLYWOOD, 25. — Organizator Jackie Leonard je izjavil, da namerava stopiti v stik z evropskim prvakom pe-telinje kategorije Pierom Rol-lom, ki naj bi se boril s Filipincem Dannyjem Kiddom. Državno prvenstvo rezerv Teiieila-Triestina 1*0 Po obojestransko slabi igri so gostje dosegli edini gol tekme >z 11-metrovke v zadnjih minutah drugega polčasa STRELEC: v 38’ drugega polčasa Maschietto (V.) iz 11-metrovke. VENEZIA: Giannatasio; Mo-iolli, Sgorbissa; Voltolina, Pa-van, Parisatti; Danieli, Pado-van, Maschietto, Baldo, Muz-zio. TRIESTINA: Bandini (Bug-gini); Modolo, Merkuza; Puia. Dudine, Rocco; Auber, Tortul (Comisso), Rigonat, Cazzaniga, Comisso (Forti). SODNIK: Blasig iz Čedada. » » * Srečanju med B moštvoma VeAezie in Triestine je prisostvovalo lepo število gledalcev, ki so prišli na občinski stadion predvsem zaradi Tor-tula, ki je bil vključen v domačo formacijo v prvem pob času in pa zaradi Merkuze, ki bi v primeru potrebe lahko zamenjal poškodovanega Bra-cha. Toda če izvzamemo nekaj dobrih strelov Tortula, je bila tekma na skrajno nizki ravni, predvsem po krivdi domače enajstorice oz. njenega napada, ki ni bil sposoben izkoristiti številnih priložnosti pred vrati gostov. Najslabši tla igrišču je bil brez dvoma Comisso, ki je delal prav začetniške napake, poleg njega pa Rigonat, Dudine, Rocco in Modolo, medtem ko se je Cazzaniga rešil predvsem s svojo prizadevnostjo. Merkuza na mestu branilca ni prepričal in bi bil vsekakor slaba zamena Brachu. Gostjg so se predstavili kot bolj^vigrana celota z dobro o-bratnbo* in čvrsto Tenisko vrsto toda brez odločnih strelcev Poteku igre bi zaradi tega bolj odgovarjal neodločen rezultat, vendar pa tudi tesna zmaga gostov ni nezaslužena. Prvi polčas je potekel v terenski premoči domačih in že v 8’ je Tortul silovito streljal naravnost v drog. V 12' je Tortul izvedel strel z roba kazenskega prostora in žoga je za las zdrsela nad prečko. Ti dve akciji sta bili praktično najpomembnejši v vsem polčasu, čeprav je imela Triesti-na še nekaj ugodnih priložnosti s Cazzanigo in prizadevnim Auberjem na krilu. V drugem polčasu je trener Petagna zamenjal vratarja Bandinija z Bugginijem, Tortula pa s Fortijem, ki je potem zamenjal mesto s Cazzanigo. Igra je bila sedaj bolj uravnovešena, vendar pa še bolj skromna na dogodkih. Edini gol je bil dosežen v 40’, ko je Puia v kazenskem prostoru prestregel žogo in s tem povzročil 11-metrovko. Realiziral jo je s plasiranim strelom Maschietto. Zadnje minute so potekle v ofenzivi domačih, toda vratar gostov je ubranil dva strela Cazzanige in Rigo-nata. KOLESARSTVO Krožni progi za olimpijske dirke RIM, 25. — Tehnična komisija mednarodne kolesarske zveze, ki jo sestavljajo Stamphli (Švica), Dupin (Fr.), Paul (Belgija), Binda (Italija), se je pod predsedstvom predsednika in tajnika Rodonija in Chesala, sestala z odgovornimi za organizacijo olimpijskih iger 1960. Namen tega sestanka je bil dokončno izbrati dve progi za olimpijski cestni dirki in določiti podrobni program iai urnik za cestno in dirkališčne dirke. V ta namen so si člani komisije ogledali progo, ki so jo predlagali organizatorji in sicer krožno progo pri Grottarossi za cestno dirko ter krožno progo v Ul. C. Colombo za kolektivne dirke na kronometer. Komisija je ugotovila, da obe progi popolnoma odgovarjata namenu. Zaradi tega bo ekipna dirka na kronometer 26. avgusta 1960 na gi v Ul. Colombo s Olimpij- in ciljem pred novim v skim dirkališčem, ki J „e gradnji. Ker dolžina P bJdo sme presegati 100 km, J ^ nekoliko skrajšali, tako dolga 33.33 km in da tri. morali kolesarji PreV krat' u "0 avgust« Cestna dirka bo w. gr0t- 1960 na krožni progi Pr‘ tri- vilnam tarossi v skoraj Pra.v“,“vjjr1)0 ttard*-deluUl.C!f kotu od Ul. Flaminia , start in cilj) po Ul- G sa in po zadnjem 15 k®’ sia, v dolžini okrog -- v0. orali Vt.. | To progo bodo jn< riti 12-krat v skupni okrog 175 km. — «»• Terruzzi - Faggfo vodit* na 6-dnevni dirki v N. Yorku „ — Po * 20. " \ w 6-dneVno^ NEW YORK, urah vožnje za lesarsko dirko dv°' ]jjafl* Yorku sta v vodstvu yrstflt Terruzzi in Fag|in- (It.) red: 1. Terruzzi - Fagg pjaptz 275 točk, 2. Wagtmans tajr (Niz.) 131 točk, 3 2 * -GaSs-kom enega kroga^Mei. ^ ..n- ner (Sv.) 189 točk,^^B,«r Stankom 1 kroga . son (Fr.) 96,8 točke, w zaostanka imata točk3’’”' 11111" rettini in Ogna s Hokej na kotalkah v Montreuxu Danes prve tekme za pokal „narodo^ Nocojšnji nasprotnik Italije bo Angkjo , MONTREUX, 25. — Jutri zvečer se bo začel s slavnostno otvoritvijo 12. tradicionalni mednarodni turnir v hokeju na kotalkah za «Pokal narodov«. Reprezentance Švice, Portugalske, Španije, Anglije, Nizozemske, Francije, Nemčije in Italije so ze prispele v Montreux in nekatere od njih so imele danes tudi lažje kondicijske treninge. Italija je doslej sodelovala na vseh turnirjih. Dosegla je tudi lepe plasmaje, vendar pa nikoli boljšega od tretjega mesta, na katero se je uvrstila blla. lest"’ iiittiiiiiiiiiiiii mi m ih milnim im tiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii iii n umili iiiii um n iiiiii 111111111111 milni Primorsko nogometno prvenstvo LONDON, 25. — «British Bo-xing Board of control« je prepovedala Brianu Londonu, da bi se boril s svetovnim prvakom Pattersonom za naslov. • * * RIM, 25. — Evropski prvak peresne kategorije Sergio Ca-prari je danes ob 12,55 odpotoval z letalom iz Rima v Ca- Zmage fa v vseh srečanjih zase. «Nova Goriea» razred predviden poraz Kopra v Ne- Idriji V drugem kolu spomladanskega dela prvenstva primorske nogometne lige so se vsa srečanja končala z zmagami racaš, kjer se bo 6. aprila bo- fpvorftov. Nekoliko je preše- * * * I Posamezni rezultati nedelj- MONTREAL, 25. — Svetovni!skih srečanj so naslednji; No-prvak srednjetežke kategorije \a Gorica Branik 7:0, Ru- Archie Moore je danes podpi-j 5. Ilirska' sa. noeodbo za dvnhni z ve-1 »•*& mo Brescia - Atalanta na nevtralnem terenu zaradi žaljivk sal pogodbo za dvoboj z ve ljavnostjo naslova proti Kanadčanu Yvonu Durelleju, ki bo 15. julija na stadionu za baseball v Montrealu. Prvi dvoboj med Moorejem in Du-rellejem so ameriški kritiki označili za «dvoboj leta 1958». Organizator upa, da bo za ta globo 500.000 lir v zvezi s tek- | ponovni dvoboj inkasiral skup- po okrog 450.000 dolarjev (okrog 280 milijonov lir). 2:1 in Tabor — Aonovo 3:1. Tudi to kolo je pokazalo, da je Nova Gorica razred zase, saj je z odlično igro premagala Branik. Njeni uspehi v prijateljskih tekmah z ljub. Odredom, Juventino in Ljubljano so bili jasen dokaz, da se je moštvo čez zimo odlično pripravilo in da bo spomladi žetev še bogatejša kot je bi- ANDREJ BUDAL ŽUPAN ŽA G AR U 34 «Vas je sklenila...« je ponovil Žagar počasi. »Katera vas?» »Naša«, je odvrnil Brenčič naglo. »To ni mogoče«, je izjavil Žagar. »Ce ni mogoče«, je povedal Brenčič suho in kratko, »nisi več naš župan. Vas je tako sklenila«. »Vas ni sklenila ničesar«, je ometal Žagar, »ker je ni. Vas je raztepena po svetu. Komaj desetina nas je doma«. »Kar prekliči«, je pljunil Sardoč. «Ne razdirajmo nepotrebnih besed«. »Ne morem«, je dejal Žagar odločno. «P®tem pa tudi v vas ne moreš«, je sporočil Brenčič. »Občina ne mara takega župana«. žagar ni vedel, ali bi verjel ali ne. Počasi se je dvignil z mehkega gosposkega sedeža, se za vrati znova otovoril in stopil molče na cesto. Možje so urno vstali, stopili za njim, ga prehiteli ter mu zaprli pot. »Umakni se«, je rinil Žagar v Brenčiča. Ta se je ustopil predenj trdo kakor kol. Sardoš je zabrlizgal. Iz vasi se je privalila gruča ljudi. Žagar je stal in gledal. Pred gručo je stopal Brdač in vpil: »Za mano! Ne sme v vas!« Tudi nekaj žensk je bilo v gruči. Nekateri so imeli palice in krepela. žagar je stal mirno pred možmi, ki so si podali roke in tako pregradili cesto. Množica se je naglo bližala. Po številu je žagar sodil, da jih je morda nekaj več ko polovica vseh, ki so se že vrnili. Iz gruče so se trgali surovi klici: •Nazaj, nazaj! — Od koder je prišel, tja naj gre! — S tistimi drži, ki so nam vse pobrali. — Pahnite ga nazaj! S tatovi nas je zmerjal. — Presit je, predobro se mu godi —■ naj se pobere!« Hrumenje je naraščalo. Množica se je privalila do mož s sklenjenimi rokami, pretrgala njih vrsto in potiskala žagarja nazaj. «Vaščani», je zaklical žagar, ki ga je ljudski val izpod-našal ter se huje in huje zaganjal vanj. Med umikanjem je govoril v ljudi: «Ne bodite nespametni! Vojne je konec. Pri nas je ni več. Rešimo, kar se rešiti da. Gosposka bo vse po- • pisala. Ne jemljimo, kar ni naše! Saj nismo divjaki«. »Proč! Proč! Molči!« je donelo iz gruče. Nekdo mu je iztrgal kovček. Od nekod se je iztegnil kol ter ga sunil v ramo. Besnost preganjalcev je prekipevala. Žagarja je spreletel podoben občutek kakor ob izpraznjeva-nju, občutek, da se naraščajočemu zlu ne more ustavljati. Njegov glas je tonil v kričanju. Obrnil se je s hrbtom proti drhali, da ga je nahrbtnik nekoliko ščitil, in pospešil korake. Na uho so mu udarjale kletve in psovke. Kakšna pest ali palica je padla po njegovem nahrbtniku. Pritegnil je oba jermena ter se sključil vase, kakor bi iskal zavetja pred ploho s točo. ,,- - Pri jarkih z vodo je bilo treba skakati čez luže. Tam se je tolpa ustavila in ni več pritiskala za njim. »Tožit nas pojdi! Bomo videli, kaj dobiš«, je vpil Brdač za njim. Takega sprejema bi si Žagar ne bil nikdar obetal. Vedel je, da divji glasqvi, ki ga zmerjajo sem čez jarke, niso njegova občina, vendar pa ga je presenečalo, da je moglo vojno zlo toliko njegovih okužiti. Smilili so se mu bolj ko tisti, ki se še niso vrnili. Upal je, da se po večini ne zavedajo svoje krivice in jih je naščuvalo nekaj brezvestnih lakomnikov, ki so prvi pridrli domov, da bi čim več nagrabili. Vedel je, da bi se lahko prav po ceni maščeval in se vrnil še tisto noč z oboroženo četo v uporno vas. Ta misel mu je sama od sebe zablisnila za trenutek, a zavrgel jo je takoj. «Sam naj kličem orožje nad te ubožce, ki so se ga komaj rešili?« se je zgrozil. «Potrpimo — jutri bo morda bolje«. Zdaj je hodil laže proti mestu knkor malo prej proti vasi. Kovček ga ni več vlekel k tlom in poslednji prizor mu je izbil tudi vso utrujenost. V mestu je prenočil v preprosti gostilni. Drugo jutro je gosposki razložil, da ga vaščani ne marajo, in pripomnil, da se jim noče vsiljevati. Sinočnji dogodek je opisal v mnogo milejših, nedolžnejših barvah. «Ljudje so podivjali. Tudi od drugod dobivamo podobne vesti«, je kimal gladki, cvetovi gospod v naslanjaču. »Jaz bi šel sam in si to reč ogledal, če bi ne bilo tukaj toliko posla. Tudi v mestu imamo prepire zaradi tega Včeraj sta se dva delavca na ulici stepla, ker je eden prinesel stensko uro iz nekih jarkov in je drugi trdil, da je njegova. Ljudi nimamo, da bi vse razneseno pohištvo pobrali, spravili v skladišča in delili vsakemu, kar je njegovega. Vrnite se popoldne. Do tedaj že kaj odredimo«. Popoldne so poslali z žagarjem dva gospoda in enega orožnika. Vas je bila kakor izumrla. Spotoma je eden izmed gospodov stopal v kolibe in podrtije in povsod oznanjal, naj se ljudje zbero pred Cerkvijo. Vsi, ki nisO bili na polju ali pod skalami, so prišli. Večino je prignala radovednost. Rogoviležev prejšnjega večera je bilo malo med njimi. V prvi vrsti je izzivalno stal Brdač in gledal žagarja skoro zaničljivo, češ: »Le ukaži, naj me zapro — boš že videl«. Žagar se je razgovarjal z gospodoma. Eden izmed teh je stopil na tretjo stopnico vzvišenega prostora pred cerkvijo in rekel množici: »Za nas je vojna zdaj končana. Bodite dobri, pomagajte drug drugemu, spoštujte se med seboj, spoštujte tujo lastnino in gosposko, ki vam bo rada pomagala. Mnogo ste trpeli. Ta vas zasluži boljšo usodo. Pomoč bo prišla" Ne ovirajte obnove. Včerajšnji neredi se ne smejo ponavljati, županski razglasi se morajo izvajati. Nepokorščina bi le sama sebe kaznovala, bi le vam samim škodila. Združimo svoje moči, da bo vsem bolje«. Ljudje so kimali. »Vse b «Vse blago in pohištvo po vojaških barakah se popiše in zabeleži. Kar kdo ima, naj pazi, da se ne pokvari, doaler ne doženemo lastnika Novega blaga ni treba odvažati. Bilo bi prazno delo. Vse bo treba vrniti«. »Mi nismo naredili vojne Kdo nam plača, kar smo izgu- bili?« je drzno vprašal Brdač. (Nadaljevanje sledil. la jeseni. To sta na svoji koži občutila že Rudar in Branik, malo verjetno pa je, da bi se tudi druge enajstorice mogle uspešno upirati. Čeprav je Rudar igral doma, pa je vendar njegova zmaga nad Koprom majhno preše, nečenje. Idrijčani so že dalj časa v krizi in domače občinstvo se je na poraze že navadilo. V nedeljo pa je bilo vendarle po dolgem času prijetno presenečeno, saj so domačini v prvem polčasu odlič. no zaigrali in dosegli vodstvo 4:1. Čeprav so se gostje pozneje popravili, se porazu niso mogli izogniti. V njihovo opravičilo bi povedali le to, da so nastopili s tremi rezervami. Nizka zmaga Postojne nad Ilirsko Bistrico govori o slabi igri domačinov. Zanimivo je. da so igralci Ilirske Bistrice imeli točko že skoraj v rekah, saj je bil rezultat 'deset minut pred koncem igre 1:1. Postojna je zmagala s skrajnimi napori. Kaže torej, da se je moštvo Ilirske Bistrice dobro pripravilo čez zimo in da so minili časi, ko je odhajalo z dvoštevilčnimi rezultati z igrišča. Precej težav so imeli tudi Pirančani, preden so odpravili borbene Tolminčane. Tekma je bila zelo borbena, zlasti pa se je odlikoval požrtvovalni vratar Tolmina. Kaže, da Piran ne bo imel tako pomembne vloge v spomladanskem delu prvenstva, kakor so napovedovali. Zmagi Primorja in Tabora nad šibkima ekipama Adrio in Anhovem sta bili pričakovani. Lestvica primorskega nogometnega prvenstva je trenutno naslednja: N. Gorica Postojna Tabor Sidro Primorje Koper Tolmin Anhovo Rudar Branik Adria U. Bistrica 13 12 1 0 13 10 2 1 13 13 13 13 12 13 13 13 13 12 8 1 4 7 2 4 7 2 4 7 1 5 4 4 4 4 1 8 3 1 9 3 1 9 3 1 9 0 1 11 69:15 25 46:10 22 34:26 17 29:14 16 34:24 16 31:35 15 34:25 12 21:32 9 33:50 7 17:37 7 20:44 7 13:69 1 V nedeljo bodo na sporedu naslednja srečanja: II. Bistrica — Sidro, Tolmin — Rudar, Koper — Nova Gorica, Branik — Tabor, Anhovo — A-dria in Primorje — Postojna Najbolj zanimivi tekmi bosta vsekakor v Kopru in v Ajdovščini, šestkrat. Trikrat jc je* dvakrat peta in e-nKr (ck^ Program letosnjes-* Vanja je naslednji: ,,ev; Četrtek 26.: 20,10: o ■ 20,30: Španija - N>* p* 21,30: Nemčija - sv'ta: *>■ Francija - Portugals* Anglija - Italija. ka ; Petek 27.: 15.: Niz°z. gvic«; Po h Italija; 15,50: Francija 16,40: Anglija - JPgZ** 20.30: Francija - 22,l0' Nizozemska - ^vi Španija - Anglija. {jji’ Sobota 28.: Španija: 15,50: AngbJ3 . P<£ cija; 16,40: \ N'- n iiv*'v Aiia » tugalska; 20,30: Ne*®Lgalsk?. zozemska; 21,20: Pu.r . JtaW, Švica; 22,10: Španija cija _ Nedelja, 29.:, 15-; .*‘^iJ* . Nizozemska; 1°,^ - švlV Italija; 16,40: AngliJ? 2l7; 20,30: Nemčija-FrancU „i)8 Italija - Švica: 22,10- 89 Portugalska. x^oTll^i)• S K, Ponedeljek 303 RAnglii®, - Portugalskas?a0>^ m $&SA,,W SAHOVSKI portuga*' vestNiK Jugoslavija ■ U.5‘S-5 BEOGRAD, 25, — 3 M9' - - nlea \e ni šahovski dvoboj^..^ ^ džarsko in Jugosia^‘gg0gra j bil 21. in 22. t.m. V Via, na 10 deskah, se J j-ez <8 z zmago Jugoslavije^ tom 11.5:8.5. V P u s Jugoslovani zmagal^ ^ ^ drugem kolu Pa Glede na to, kratkim sovjetska tanca premagala ma r samo z dvema toc u» ke, je to vsekakor za Jugoslovane $ „ t-ola:,,,]'*' Rezultati prveO0 n n8“ 1;0, S roo p gorič-Szabo remi . Jjp0rti" (po vanju), Matanovic- j j • ifnnnvic 1 r. Barcsa-Trifunovic nadaljevanju), , rUrl,1:,v»' remi, Matulovič-DeJ* nad8^pii- lič-Forintos 1::0 .^“rija^.Vg nju), Bertok-i ,, Karaklajie-IIag renY’]ievafl Szily remi (P« "9 „:1 Janosevic-dr. Ben »Iti* Rezultati druffriJ. K9 .pl1' tis-Matunovič ■tuf1’’ jič-Hag remi. Fuderer-Bilek ie vič-I3arcza remi, TT0Jifi Deli 1:0, Ddovcicr* (po ^ Gligorič-Szabo re ,t^ daljevanju), For^ B*r mi (po nada)jeva Florijan remi. VAfXo' i*ri. * * * BEOGRAD. 25- ,1, y na 14. jugoslovan b0 cp, skem prvenstvu, Vraf!u.J (Ji1' do 25. aprila v^ojl&ifunj; velen,o! fr' asi so prijavili: v.a‘ jr * JF1 gorič, Matanovic, ^ojst1 0jstf. vič; mednarodni .. J tok, Udovčič, M1' S