V ) • - ' o Leto XXII., št. 286 LJubljana, nedelja 13« decembra 194*'XXI Cena cent. 89 Izhaja ritk dan razen ponedelika Ntroioitl znala mesečno Lir 18.—, n inozemstvo vključno s »Ponedeliskim Jutrom« Lit 36.50. Uredaiilfa: Puccmijeva ulica itev. 3. ker. 31-22. 31-23. 31-24._ _R o k o p i » i »e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pe» la pubbliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Nuove conquiste settore tunislno Puntate nsmlche respsnte — Foirte attaoco contro i pori! m Bcraa e Philsppeville — Un Incrodatore ingfcse e£3p£to met Mediterraneo II Qiiarlier Generale delle Forze Arma-te corrsuniea in data di 12 dicembre 1942-XXI il segruente bollettino di guerra n. 931: In Cirenafea una puntata di mezz? eo-razzati avversari e stata dceisamente re-spinta. Aerei bri*annici, nel corso di ten-tare a7?oni di mitragliamento svile nostre linee, veuivano intercettati dalia caecia germani^a obe senza proprie perdite dj-struggeva 7 anpareechi, nn a!tro preci-pitava al sunlo colpito dallartiglieria di tmita terrestri. Nel settore tunisino, in rinnovati eom-battimenti di earaffere loeale, abbiamo esteso la nosfra oecunazione, TTna fprnazfore di nostri bomhsrdieri ha comlotto un forte attacco notturno contro i porti di Pona e PhiTippevjHe cen-tranclone depns?ti e banehme, nari a*la fonda sonn fesa hanno centralo un apparec-ch!o che e enduto presso Fossero (Cuneo); un sottufficiale deTl"egu5pagsio e stato catturato. Lieviss;mi danni. Nel Mediterraneo, un nostro somroergi-bile attaccava nna squadra navale nemica eemnosta di due incrociatori e due cacciatorpediniere, colpendo un incrocia-tore. Ob prvi ©&3etrnki japonske intervencije — Radijski poslanici zunanjih, ministrov grsSa Člana in Ribbentropa Rim, 11. dec. s. Ob priliki obletnice podpisa zavezniškega pakta med Italijo, Nemčijo in Japonsko, je Hitler poslal Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko: »Ob današnji obletnici podpisa nemško-italijansko-japonskega zavezniškega pakta. prosim Vaše Veličanstvo, da sprejmete meje najbolj odkritosrčne in iskrene pozdrave, obenem z mojimi najboljšimi voščili za uspeh italijanskega orožja. V trdnem prepričanju, da bomo dosegli skupno kon?no zmago, izražam istočasno svoje prepričanje, da borta najina naroda kakor tudi .japonski narod po zmagoviti zaključitvi vojne šli srečni bodočnosti nasproti.« Hitler je poslal Duceju naslednjo brzojavko: »Današnji dan. ko se spominjamo obletnice podpisa zavezniškega pakta med silami Osi in japonskim imperijem, se obrača moja misel k Vam in fašistični Italiji v zvestem tovarištvu in prisrčnem zavezništvu. V zgodovini se zmaga vedno nasmeji tistim narodom, ki se v borb! za pravičen ideal proti preživelemu svetovnemu redu upajo boriti do zadnjega. Na tai način bodo Nemčija, Italija in Japonska izšle zmagovite iz te odločilne borbe. V trm neporušljivem prepričanju Vam pošiljam, Duce, tudi ob tej priliki svoje najbolj prisrčne pozdrave.« Berlin, 11. dec. s. Hitler je poslal japon-skemu Ce-arju naslednjo brzojavko: »Ob obletnic', ko so Nemčija, Japonska ln Italija svečano sklenile boriti se v tesnem bratstvu v orožju do končne zmage v vojni, katero sta jim vsilili Amerika ln Anglija, želim poslati Vašemu Veličanstvu svoje najbolj iskrene pozdrave. Želim omeniti ob tej priliki slavna vojaška dejanja zavezniških oboroženih sil, ki so jamstvo za našo zmago in za srečno bo-dečnost naših narodov.« Hitler je poslal japonskemu ministrskemu predsedniku Toju naslednjo brzojavko: »Ob današnji obletnici, ko so sile trojnega pakta, zedinjene v tesnem bratstvu v orožju v borbi za nov in pravičen svetovni red, pošiljam Vaši Ekscelenci svoje najbolj iskrene pozdrave. Slavni uspehi, doseženi v tem letu od zavezniških oboroženih sil proti skupnemu sovražniku, so najbolj gotovo jamstvo, da bo Evropa kakor Vzhodna Azija v borbi proti anglosaškemu izzivanju, kronana s končno zmago sil trojnega pakta. V tem neporušljivem prepričanju Vam pošiljam, Ekscelenca. tudi na današnji dan svoje najprisrč-nejša voščila za bodoče uspehe japonskega orožja.« Nemški zunanji minister von Ribben-trop je poslal zunanjemu ministru Cianu naslednjo h"7ojavko: »Pakt. ki je bil podpisan pred letom dni za skupno vojno proti Ameriki in Angliji. je zedinil sile Osi in japonski imperij v bratstvu orožja in neločljive usode Na današnjo spominsko obletnico Vam pošiljam, moj dragi Ciano, svoje najbolj prisrčne pozdrave. Istočasno izražam svoje trdno prepričanje, da bo skupna borba sil trojneea pakta odprla najinima narodoma ln japonskemu narodu pot v varno in srečno bodočnost.« Rim. 11. dec. s. Zunanji minister grof Ciano je poslal radijsko poslanico japonskemu rrsrodu ob obletnici vstopa Japonske in Nemčije v vojno proti Ameriki. Grof Ciano ie pričel svojo poslanico, omenjajoč besede, s katerimi je Duce v zadnjem govoru v Zbornici fašijev in korporacij označil intervencijo Japonske v vojni: absolutno jamstvo za zmago. Zunanji mini?»er je po*em poudaril, da trojni riakt, ki je danes močsn instrument vojaškega sodelovanja med Italijo. Nemčijo in Japonsko. ni bil podpisan v ofenzivne namene, temveč v namenu določiti bistvene ; potrebe treh narodov, ki so ostali brez prostora in zraka, zaprti med hude in skope hegemonije, in te cilje po možnosti doseči s poštenim razumevanjem ter aktivno medsebojno solidarnostjo. Ako ta pojasnjevalni in zaščitni namen ni uspel, je nadaljeval grof Ciano, se je to zgodilo samo zaradi zadržanja anglosaških sil, ki so trdovratno izigravale sleherno možnost za spravo. Skupen je torej v Evropi in na Vzhodu nastanek sedanje vojne, skupni so cilji in skupna trdna volja do zmage. V 12 mesecih po intervenciji beleži Japonska z upravičenim ponosom dolgo vrsto uspehov, ki so gotovo jamstvo za nadaljnji ugodni razvoj vojne na Daljnem vzhodu in za dosego končne zmage. Končno je zunanji minister omenil svečani poziv, s katerim je Duce zaključil , svoj zadnji govor, da se je treba boriti za j žive in za bodočnost, toda tudi za mrtve, j »Treba se je boriti, da žrtve naših mrtvih | ne bodo zaman. Mrtvi nam ukazujejo, naj | se borimo do zmage. Mi jih ubogamo!« . Tudi nemški zunanji minister von Rib-bentrop je naslovil radijsko poslanico na japonski narod. Krivca vofsse sta Esoscvett In Churchill Berlin, 12. dec. s. »Volkischer Beobachter« komentira radijske poslanice zunanjih ministrov trojnega pakta in piše med drugim, da ni doslej v zgodovini prokletstvo vojne odgovornosti še nikdar tako hudo in nedvoumno bremenilo vesti dveh poedin-cev, kakor je to danes primer pri Roose-veltu in Churchillu. Zlasti Roosevelt je v tem primeru prišel že v pregovor, tako pr; prijateljih kakor. sovražnikih, saj ga označujejo za moža, ki je pripravil konflikt, in sicer konflikt, kj se je izkazal kot škodljiv interesom ameriškega naroda. Churchill pa je vse svoje politično življenje porabil za to, da je zbiral sovražnike Nemčije s svojim^ govori, spisi jn deli. List »Borsen-Zeitung« piše v isti zvezi: Roosevelt si je vedno prizadeval, da je »pustil delati« žrtve svojih roparskih špekulacij vse dotlej, dokler se niso prizadete države znašle na robu propada, da je potem lahko prešel v odkrito borbo, ki je njegovi taktiki razbijanja sil pr pomogla k uspehu. Rooseveltova politika se je kazala v formuli: »prisiliti sovražnika, da vstop: v vojno v določenem roku, kakor to želi glavni stan ameriških oboroženih siL« Pred letom dni pa je Japonska prva porušla ta papirnati grad ameriških utvar. »Deutsche Allgemeine Zeitung« proučuje že več let znano Rooseveltovo taktiko, ko je Japonsko in sile Osi prikazoval kot napadalce, nakar pripominja, da so samo nezaslišana in stalna Rooseveltova izzivanja na Pacifiku na eni in na Atlantiku nS drugi strani, prisilila sile trojnega pakta, da so se uprle in razkrinkale edinega resničnega napadalca, namreč despota Bele hiše. Naloga sil trojnega pakta je sedaj, zaključuje list, da slednjič popolnoma zruši to politiko vojnih hujskačev. Odmevi v zagrebških listih Zagreb, 12. dec. s. Pod velikimi naslovi, ki pojasnjujejo politično in vojaško silo trojnega pakta, objavljajo listi radijske poslanice grofa Ciana, Ribbentropa in ministra Tanija o priliki prve obletnice vstopa Italije in Nemčije v vojno proti Zedinjenim državam. V svojih uvodnikih pa listi komentirajo sijajne zmage iroj-neea pakta, katerih namen je, di zajam-čijo narodom mir in varnost njihovega življenjskega prostora ter osvoboditev iz plutckratskega suženjstva. ! ^ Nove pridobitve na tuniSkem ods Sovražni napad! odbiti - Močen napad na pristanišči Bono in Philippeville - V Sredozemlju zadeta angleška križarka Glavnj stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 12. decembra naslednje 931. vojno poročilo-" V Cirenajki je bil sunek sovražnih oklopnih vozil odločno odbit Britanska letala so med poskusnimi napadj z obstreljevanjem in bombardiranjem naših črt pre-stregl; nemški lovci, k" s« brez lastnih Izgub sestrelili 7 sovražnih letal. N^^o nadaljnje leta'o je strm^rr^avilo na tla. za-defrt od strelov topnišk"h edinic. Na tuniškem odseku smo v novTi snopa-dth krajevnega značaja razširili naše zasedbe- Oddelek na?!h bombnikov fe irvedel močan no^n; nape d na pristari;fi"j Peni in PhilippevjUe, pri čemer so bili 73d«*- skla-dršča ?n pomoli, medtem ko .le nemško letalstvo poškedevalo tud; zasidrane ladje. Na .Tonskem morn so neš- Ifcvei nanadlj sovražna letala m nrisili'i k vrnitvi. Sovražnik i« včeraj prszno popoldne ponovno napade! Napeli ter povzroči občutno škodo v pr-slaniškem okraiu Jn mestnem središču. Med civilnim prebivalstvom ugotovljene zgube znašajo 57 mrtvih fn 138 ranjcn'h. Naši lovci, ki so sc dvignili v zrak. sc sestreMli tri šf?r5molorna 'etala. cd katerih je eno strmoglavilo na odprtem morju južno Capri ja, drugn v za!;vu Ca-stcllamaro pri Štabi; in tretje v bliž-ni Bal-la di Lucania. 10 severnoameriških letalcev, ki so tvorili posadko tega poslednjega letala, je bjlo ujetih. Protiletalske baterije. ki so krepko nastopile, s.i sestreTi'e še dve nadaljnji letali. Izgubljeno je bilo neko naše lovsko letalo, čigar pilot je bil hudo ranjen. Preteklo noč je bilo OdvrženTi neka.* bomb na ozemlju pokrajine Frosinone. v okolici Turina in v Va^lc d'Aosta. Obrambno topništvo je v Turjnu zadelo neko letalo, ki je padlo na t!a blizu Fossana (Cuneo); en podoficir posadke je bil ujet. Skoda je bi;a zelo lahka. V Sredozemlju je neka naša podmornica napadla sovražno pomorsko eskadro, sestavljeno iz dveh križark fn dveh rušileev, ter je zadela eno kri žarko. Zmagovite akcije naših čet v bsjih ob Donu S fronte ob Donu, 11. dec. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Na fronti, ki jo drži »Armir« (Italijanska vojska v Rusiji), se je udejstvovanje patrulj te dni skoraj neprekinjeno nadaljevalo. Ni manjkalo sovražnih poizkusov za prekoračenje Dona na več točkah, toda povsod so bili ti poizkusi preprečeni v kali. V nekem delu fronte, kjer je sovražnik posebno pritiskal, je naše topništvo potopilo eno ladjo. Neki oddelek, ki je dvakrat napadel naše črte ob podpori topništva in možnarjev, je bil potolčen ob protinapadu z občutnimi izgubami za sovražnika. Posebno aktivno je bilo naše letalstvo, ki je bombardiralo važna središča v zaledju, motorna sredstva ln vozila ter obstreljevalo s strojnicami sovražne postojanke pred našimi črtami. Maksimalna temperatura v odseku Armira je 2 stopinji nad ničlo. Na tem odseku torej ni kakega izrednega mraza. Tunlški Italijani prispevajo k zmagi Osi Rim, 11. dec. s. V Tunisu prebivajoči Italijani so bili poklicani pod orožje te dni, da opravijo službo pri naših Oboroženih silah. Je znatno število sinov Velike Italije, ki jim je tako izpolnjena vroča želja pomagati pri obrambi domovine, prispevati r. najboljšimi močmi k zmagi Osi. Hrabrim našim rojakom pozdrav vsega naroda. Odločen demanti drzne angleške laži Rim, 11. dec. s. Poročilo glavnega stana Oboroženih sil je obvestilo 4. decembra o torpediranju in potopitvi bolniške ladje »Citta di Trapani« z ugotovitvijo izgub. Slo Je za nov člen v dolgi verigi kršenj mednarodnih norm, ki so jih v sedanji vojni zagrešile angleške oborožene sile, Id niso prizanašale zdravstvenim napravam, reševalnim hidroplanom in bolniškim vlakom. in ki so že pred napadom na »Citta di Trapani« brutalno napadle in potopile prav tako druge bolniške ladje. V primeru ladje »Citta di Trapani« je nasprotna propaganda razširila vrsto podrobnosti. ki so prav tako lažne kakor senzacionalne in se je drznila trditi, da je ladja prevažala z znaki Rdečega križa vojne potrebščine, bencin in nafto. Te laži se odločno demantirajo. Ugotavlja se, da je bilo na ladji »Citta di Trapani« izključno samo zdravstveno osebje in sanitarne potrebščine. Vel. Kralj In Cesar sprejel v dar knjigo o Rimu Rim, 12. dec. Nj. Vel. Kralj in Cesar je sprejel v avdienci založnika eomm. Nella Palonbija in novinarja dr. Guglielma Cero-nija, ki" sta mu poklonila svojo najnovejšo knjigo »Rim, njegovi posamezni deli in njegova predmestja«. Nj. Vel. Kralj in Cesar jc darovalcema Izrekel svoje zadovoljstvo. _ Poglavnik odUlcoval generala Montagno Zagreb, 12. dec. s. Poglavnik je odlikoval generala Montagno z redom Zvonimirjeve krone I. razreda z meči. Ob izročitvi tega visokega odlikovanja je imel Poglavnik kratek govor, v katerem je izrekel svoje občudovanje nad Fašistično milico in nad hrabrim krvnim doprinosom te milice na hrvatskih tleh, pri čemer je poudaril, da s svojim odlikovanjem odlikuje v generalu Montagni vojaka in poveljnika. Slovesnosti izročitve odlikovanja so se udeležile visoke politične in vojaške osebnosti. m sovjetske izgube Z najvišjima sovražnimi izgubami razbit mačen sovjetski napad fuisso od Rževa — Sovjeti so samo v tej bitki izgu- bifi 170 tankov | Ankara, 12. dec. s. Predsednik republi-s ke je odšel na inšpekcijsko potovanje v 1 Srednjo Anatolijo. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Nemške, Italijanske ln rumunske čete so s podporo oddelkov strmoglavnih letal v južnem odseku vzhodne fronte odbile večkratne sovražnikove napade z Izgubami za nasprotnika. S pritegnitvijo novih sil so Sovjeti južno od Rževa začeli nov velik napad proti nemški fronti. Z uporabo Izredno močnih oddelkov pehote ln oklopnega orožja so skušali prodreti nemško fronto, toda napad se jo sesul ob najvišjih sovražnih izgubah. Edinice kopne vojske in letalstva so uničile v teh bojih 170 sovražnih oklopnih voz, od teh 127 samo v odseku ene pehotne divizije. Nadaljnjih 36 tankov je sovražnik Izgubil južno od Toropca, kjer lastni napadi napredujejo ugodno. Obkoljene sovražnikove sile so bile kljub vsem razbremenilnim poizkusom stisnjene v tesen prostor. Južno od Ilmenskega jezera so se izjalovili ponovni napadi sovražnika. V Cirenajld je bil zavrnjen sunek angleških oklopnih voz. Prt napadu angleških lovcev ter v letalski ln topniški obrambi je bik) sestreljenih 8 sovražnih letal. V Tunisu so nemško-itaijanske čete nadaljevale svoje napade. Mostišče južno od odseka Megerde, ki ga je sovražnik žilavo branil je bilo napadeno v naskoku ter njegova posadka popolnoma uničena. Luke za dovoz v Alžiru so bilo bombardirane podnevi ln ponoči, pri čemer so bE« večkrat zadete pristaniške naprave ln tamkaj zasidrane ladje. Nemška podmornica Je pred Oranom potopila ameriški rušilec. Čolni za zaščito luk in mornariško protiletalsko topništvo so sestrelili ob norveški in flandrijski obali tri angleška letala. Pro- tiletalsko topništvo Je preteklo noč nad francoskim zasedenim ozemljem zrušilo eno štirimotorno sovražno letalo. Preteklo noč so oddelki bojnih letal napadli važno pristanišče in gradilišče ladij Sunderland. Nastali so obsežni požari. Pogrešajo dve nemški letali. V pomorski bitki v noči na 12. decembra so lahke nemške pomorske oborožene sile v Rokavskem prelivu potopile en angleški rušilec in zažgale hitri čoln. V bojih jugozapadno od Kalinina sta se posebno odlikovala 78. pehotna divizija pod vodstvom generalnega polkovnika Faltysa in oddelek napadalnih topničarjev. Zoževanje obroča pri T&mpm Obkoljenih je več sovjetskih divizij, ki si brez uspeha prizadevajo, da bi se rešile Berlin, 12. dec. Približuje se trenutek, ko bo velika »vreča«, ki ^o jo stvorili Nemci s svojimi protinapadi v odseku Kalinin — Toropec, popolnoma likvidirana, nakar se bodo lahko objavile podrobnosti taimoš-njih operacij. Obroč obkolltve se zmanjšuje od ure do ure. Tvorijo ga pehota ln tanki, obenem pa zabija nemško poveljstvo na raznih straneh v obkoljeno sovjetsko množico kline, da sovražnika na ta način razdrobi ter mu vzame vsako možnost Z3 odpor. Tako razcepljene skupine izgubljajo zvezo med seboj ter so na milo-t in nemilost izročene napadalcem. „ Vreča, v kateri so obkoljeni boljSevilci je manj obsežna kakor so bile one, ki so jih nemške vojske lani in letos napravile na jugu Harkova, pri Kijevu in pri Bia-listoku. To pot ne gre za stotisoče ljudi obkoljenih z vsem njihovim orožjem. Vendar pa je število odrezanih sovjetskih divizij znatno in je njihova predaja neizogibna, kar pomeni hud udarec za vojaško moč so nastale v rdeč j vojski po izjalovljeni so ujeti častniki. Eden Izmed njih, po činu major, po rodu iz Moskve, ujet s celim svojim bataljonom, je pri izpraševanju dejal: »Zdaj je že nam vsem znano, da ne pomaga nikak pogum in nikakršno prelivanje krvi. Ničesar več se ne da rešiti. Prej ali slej se bo Rusija zrušila. Orjak je smrtno ranjen in njegove sile pojemajo polagoma, toda dosledno.« Rusi nadomeščajo Izgube s četami iz Perzije Ankara, IL dec. Doznava se, da so angleške čete v Iranu zasedle Teheran in nadomestile sovjetsko garnizijo, ki je bila doslej v iranskem glavnem mestu. Angleška zasedba se je opravičila ne samo z naraščajočimi izgredi izstradanega prebivalstva, temveč tudi zaradi številnega nenadnega odhoda sovjetskih oddelkov, ki so bil; poklicani domov, da b; izpolniti vrzeli, ki Sovjetske zveze. Res Je, da si je sovjetsko poveljstvo obupno prizadevalo, da bi rešilo obkoljene čete. Podvzemalo je silovite protinapade. jih ponavljalo dan za dnevom in jih ponavlja še sedaj, dasi so vedno bolj redki ln nimajo več prejšnje udarne sile. Položaj sovjetskih čet je vsega pomilovanja vreden. Duhovno in telesno so ruski vojaki popolnoma strti ln predaja jim Je dokončno dokazala, kako nepotrebne ln nesmiselne ao njihove žrtve. Zlasti pobiti Navodila za delovanje OND Pismo tajnika Stranke predsedniku Dopolavora Rim, 11. dec. s. V odgovor na neko brzojavko je poslal tajnik Stranke predsedniku OND pismo, v katerem pravi, da je prepričan, da bodo dopolavorjsti ponosno služili Duceju, vedno bolj strnjeni v vrstah Stranke. Nadalje pravi tajnik Stranke, da naj ukrep, ki daje zveznim tajnikom zopet pravico prednosti pokrajinskih Dopolavarov. znači prčetek novega globokega jn obširnega udejstvovanja OND, ki je po Ducejevih ukazih močno sredstvo Stranke za telesno in duhovno dviganje italijanskega naroda. Tajnik Stranke navaja potem navodila, katerih se mora predsednik OND držat'. Vojno udejstvovanje, Dopolavoro, Oborožene sile in autarkija se morajo razvijati z zastavitvijo sil, ki so na višini Ducejevega povelja: Borit; se do zmage! Povsod, kjer je delo. mora biti tudi Dopolavoro. Posebna skrb naj se posveti ustanovitvi in delovanju podjetnikih Do-polavorov tako v jndustr ji kakor v poljedelstvu ter Dopolavorov raznih kategorij. tako da prodre fašistična solidarnost povsod. Učinkovito, toda trezno, kakor zahteva vojni čas, mora biti razvedrilno udejstvovanje in scer ne, kakor, da je samo seb; namen, temveč kot sredstvo dviganja naroda. Negovati se mora šport v množicah in zlasti šport, ki pripravlja na vojno. Največji razvoj naj se omogoči kulturnemu in umetniškemu udejstvovanju. Podpira naj se umetnžko udejstvovanje dile-tantskega značaja, v katerem sta genialnost n velikodušne taljjanskega naroda združeni v tako spontani in simpatični manifestaciji. Kulturno delo naj bo obsežno n smotrno. Zanemariti se ne sme nobena oblika propagande; razširi naj se kinematografija. 5cn je moderno vzgojno sredstva Kino naj bo dostopen tudi manj premožna krogom fn zlasti tistim, ki ž ve daleč od večjih središč. OND mora izvesti Ducejevo povelje, da je treba iti med narod in postati vel ka fašistična družina italijanskega naroda. zimski protiofenzivi. Angleži nameravajo, kakor se zdi, z vojaško zasedbo Teherana utrditi odporno črto v severnem Iranu, spričo zmagovitega nemškega napredovanja v zapadnem Kavkazu in možnosti, da nemške skupine lahko spet napredujejo proti jugu. Krvavo odbiti sovjetski napadi na finskem odseku Helsinki, 11. dec. s. Finsko vrhovno poveljništvo poroča: «V zadnjih 24 urah so Sovjeti z velikim silami napadli v Južnem odseku fronte v vzhodni Kareliji. Po siloviti topniški pripravi je nekemu ruskemu bataljonu uspelo doseči finske žične ovire, od koder je bil pregnan in prisiljen umakniti se na izhodiščne postojanke v nereču po dveh urah silovitih protinapadov. Istočasno so bolj severno Sovjeti napadli z manjšimi silami, bili pa so krvavo odbiti. Rusi so izgubili v celoti 120 mož. Na ostalih odsekih fronte nespremenjeno obojestransko udejstvovanje majhnih oddelkov. Nad ožino Maaselkaje je finska protiletalska obramba sestrelila en Hurrican in en Tomahavvk. Uspehi rumunskih bombnikov Bukarešta, 11. dec. s. Po vesteh, ki jih je dobilo vrhovno poveljstvo rumunskih oboroženih sil, rumunsko letalstvo krepko prispeva k operacijam v odseku Dona. V zadnjih tednih so bile rumunske skupine bombnikov do skrajnosti aktivne ln so letele brez prestanka nad sovražnimi črtami ln nad najbolj občutljivimi točkami sovjetske oskrbovalne organizacije, na katere so odvrgle tone zažigalnih bomb. Rumunski lovci, ki so spremljali težke bombni'« so sestrelili več sovražnih letal. Goreče domoljubje vojnih prostovoljcev Duce je sprejel predsednika legije ,*Giu£o Cesare", ki mu je izročil pc^štls e delu vojnih prostovoljcev Rim, 11. dec. s. Duce je sprejel Eugenia Cosetechija, poveljnika italijanske 'legije prostovoil jcev »Giuilio Cesare«. ki je Duceju poročaj o deležu legije v vojni in^ mu izročil naslednji raport. katerega so člani narodnega poveljstva legije na svojem sestanku v Rimu 9. decembra odobrili: „Legija prostovoljcev Italije «Giuilio Cesare« (bivše narodno združenje vojnih prostovoljcev) predlaga ob pričetku leta XXI. naslednje poročiilo: 94.845 prostovoljcev iz vseh vojn, uvrščenih v 96 bataljonov, 100 centurij, 420 odredov in 250 eska-der, tvorijo organične oddelke, ki operirajo v 339 mestih in občinah Italije. Pri tem deluje 6965 oddelkov, izbranih v sporazumu z lokalnimi hierarhi PNF. v njiih so najbolj hrabri in požrtvovalni tovariši. Izmed 52.635 prosilcev za prostovoljni vstop od 10. junija XVIII do 28. oktobra XX jih je bilo sprejetih 27.841. Tovarišev, ki so pod orožjem m so prosili za obnovo vpisa, je v celoti dane® 44.725. Od teh jih je padlo 789 v borbah; 16 sij jih je pridobilo zlato kolajno. Na notranji fronti je cstailih 50 000 tovarišev. ki so prestari, da bi šli zopet v vojno, delovalo neutrudno in brez odmora. Delovali so na organizacijskem, političnem in propagandnem področju. Razširjenih je billo 30.000 izvodov brošure «Spominjaj se un pripravi se!» ter 50.000 izvodov brošure « Anglija prekletstvo sveta». Razširjeni so bili Ducejevi govori. Biilo • je 5873 predavanj o protid eraokrati čm, prot ipiuitok ra t; č -ni in proti bol j Je viski akciji, o izvoru vojne, o nujnosti sodelovanja in o razlogih neizprosnega sovraštva do sovražnika, o teritorialnih zahtevah ter o moralnih, socialnih in gospodarskih pravicah italijanskega na-ro-la, o žitni disciplini, o udeležbi pri vojnih posojilih, o proslavah ob zgodovinskih obletnicah ter ob proslavah tovarišev, ki so se žrtvovali za Domovino. Propagandno udejstvovanje je imelo velik uspeh Udeležba je bila ogromna in manifestacije za Ita'ijo, Duceja in hrabre vojake so bile navdušene. Po navodilih PNF je bila negovana soli-drrjost do tovarišev pod orožjem, s katerimi je billo izmenjanih 56.000 pisem in 100 tise« dopisnic. Družinam bojevnikov so bile razdeljene podpore v znesku 139.940 lir. Borcem na vseh frontah je biilo poslanih Sedaj, ko je tudi že povprečen Anglosas spoznal,' da so žalostno propadle vse nade, kj jih je zarali nekaterih prestižnih uspehov vzbujala) anglosaška propaganda zadnje tedne, si ni težko, ugotavlja neki ofi-ciozni nemški komentar, predstavljati nekaterih značilnih dejstev, ki obeležujejo tragični položaj, v katerem se je anglosaški svet znašel, ko so izostali pričakovani uspehi. Pesimizem, ki se je v zadnjem času polastil Zedinjenih držav, je treba pripisati zlasti naslednjim dejstvom: 1. Ofenziva v Afriki ni dovedla do pričakovanih uspehov niti v Libiji, niti v Tunisu. Oborožene sile Osi so gospolar položaja na obeh sektorjih. Najhujše anglosaško razočaranje v tej zvezi pa je morda naslednje: ameriške oborožene sile so v dosedanjih akcijah dokazalej da niso kos zastavljenim nalogam. Njihov prvi nastop na bojiščih proti Osi je bil za Američane katastrofalen. 2. Severnoafriška avantura je imela za posledico popoln razcep med francoskimi emigranti, ki se vedno bolj jasno kaže kot posledica angleško - ameriških nasprotij. Angleži so pri tem na slaibšem ln londonski list »Times« je bil pred dnevi prisiljen sprejeti ameriško stališče in tako odobriti tudi vse sklepe generala Eisenhowerja. 3. Izostale so vse moralne posledice severnoafriškega izkrcanja. Vichyjska Francija na vse to ni odgovorila, tako, kakor so v Londonu in Washingtonu pričakovali, kar najbolj zgovorno kaže dejstvo, da se je francoska vojska pustila razorožiti brez najmanjšega odpora. 4. Francosko vojno brodovje v Toulonu je v celoti izgubljeno za Anglosase, ni pa vse izgubljeno za Evropo. Celo ameriški mornariški minister je maral to priznati, ko je dejal, da predstavljajo ostemki toulon-6kega brodovja še vedno znatno moč za obrambo evropske celine. 5. Terorist5čni napadi na Italijo niso niti najmanj preplašili italijanskega naroda. Churchillove grožnje so le še ojačlle voljo italijanskega naroda za dosego končne Berlin, 12. dec. s. Čedalje pogostejše vesti o resnih neredih v Iranu dajejo nemški »Politično-diplomatski korespondenci« priložnost za pregled položaja, ki je nastal v tej deželi po angleško - boljševiški zasedbi. O priliki napada na Iran, ki se je izvršil s pritiskom Roosevelta, poudarja korespondenca, so v Londonu izjavili, da je bil ta ukrep potreben za odstranitev nemške »pete kolone«, ki da je ogrožala postojanke na Bližnjem vzhodu in na kav-kaškem področju. Kasneje pa so zatrjevali, da so za okupacijskimi četami prispele velike količine živil, kolikoršne ne bi zadoščale le za angleške in sovjetske vojake, temveč tudi za civilno prebivalstvo. Angleški zunanji minister Eden je tedaj izjavil dobesedno: Naše čete so pravkar zasedle deželo. Preskrba dežele s hrano je že zagotovljena in so živila na potu ne le za vojake, temveč tudi za prebivalstvo Irana«. Od tedaj je minilo leto dni in prehrana dežele je postala tako katastrofalna, da prebivalstvo ne prejema v redu niti skromnih količin kruha, ki bi jih moralo prejemati po nakaznicah. Tako se nered veča ln vedno bolj razširja ter često zavzema obseg pravih uporov, zatrtih v krvi. Navzlic tem primerom, o katerih se lahko preveri ves svet, pa »združeni narodi« še nadalje nesramno uporabljajo svojo slepil-no formulo na škco drugih držav in drugih narodov. 12.272 zavojev v vrednosti 353.442 Er kot dokaz bratske solidarnosti legija Prostovoljci so prispevali tudi pri zbiranju volno in starega železa kakor tudi časopisnega papirja za bojevnike na ruski fronti. Prostovoljci legije «Giuilio Česane® so bili v vseh urah vseh dogodkov izpodbujevalci ki so vedno verovali v Domovino, v zmagovitega in modrega Kralja, v Duceja, ki je dvignil Italijo, v dostojanstvo Imperija z njegovimi neustrašnimi ladjami, neukrotljivimi krili in vojsko, ki je napnanrila iz src vojakov nepremagljivo orožje V tej udeijstvuijoči veri naj bo dovoljeno ugotoviti, da prostovoljci legije cGiuflio Cesare, pod orožjem na vseh frontah aili na budni prednji straži v notranji fronti, ponosni boilj kakor na to, kair so storili v preteklosti. na to, kair hočejo še vedno storiti v predanosti Italiji dvigajo svojo spoštljivo misel vsem tovarišem, ki so slavno padli na bojišču. Posvečajo svojo vero v Mussolinija, izpričujejo svoj ponos, da so bo»rei fašistične revolucije, ter ugotavljajo, da je vera v zmago enaka veri v Boga. Opozarjajo, da sita nad sebičnostjo čas m usoda Domovine, ter se spominjajo, da so sovražniki, katere bijemo, isti, ki so vedno in sistematično oviralli Itallijo v prizadevanju po osamosvojitvi in v hotenju po blagostanju njenega naroda, tisti, ki so nam zanikali pravične sadove zmage leta 1918., tisti, ki so se zoperstavili sveti pravici po Fhumi leta 1919., tisti, ki so skušali s krivičnimi sankcijami ovvrati našo misijo omike in dela v Etiopiji, tisfei, ki so proti našim junaškim legionairjem podpirali v Španiji brezbožne divje tolpe. Spominjajo se nadalje, da je ta vojna voina proti boljševizmu. uničevalcu vere, družine m dela, ter zaradi tega temelji na bistvenih življenjskih razlogih blagra in časti vseh resnično omikanih ljudi. Kličejo naijneizpirosnejšdr kazen na vse tiste, ki bi brez občutja do najvišjih dolžnosti te svete vojne zanikali ali izdali kakor koli Domovino ali na kakršen koli način delovali in špekulirali v škodo Domovine in zmaga Verujejo, najtrdneje verujejo v veliko jn zmagovito Italijo, ki bo zopet prevzela tisočletno poslanstvo rimske krščanske in fašistične omike, ki jc luč reda modrosti in pravice za vse ljudi na svetu." zmage. Upi, da bi bilo mogoče zabiti klin v južni bok evropske trdnjave, so se tako povsem iz j žilo vili. 6. Odkritja o napadu na Pestri Harbour na Daljnem vzhodu so odprla oči onim, ki so doslej verjeli ameriškim vestem, medtem ko so smarali japonska poročila za netočna. 7. Nova ruska ofenziva ni dovedla do nikakega vidnega uspeha. Nasprotno, nemška prožna obramba je znova dokazala svojo učinkovitost, saj je ne le preprečila sleherni sovražni poskus vdora v obrambne črte, temveč je sovražnika s protinapadi celo pregnala nazaj preko izhodnih oporišč. 8. Podmorniška vojna postaja od dne do dne bolj smrtono:na za anglosaško brodovje. Dne 8. t. m. je na primer lord Wolton priznal, da »podmorniška nevarnost ni bila nikdar tako resna, kakor je sedaj, niti ne v najbolj kritični dobi prve svetovne vojne*. Nasproti tem dejstvom, ki kažejo stvarni položaj brez olepšavanj sovražne propagande, ne merejo Anglosasi postaviti prav nobenega pozitivnega dejstva, s katerim bi lahko uspavali svojo javnost. Zato je povsem razumljivo, zakaj se je naenkrat pojavil tolikšen pesimizem v Zedinjenih državah, da o Angliji, ki mora Itak samo capljati za ameriškimi »bratranci«, niti ne izgubljamo besed. Tega stanja ne morejo spremeniti še tako rafinirani poskusi zavijanja resnice in vsa ona propaganda, ki skuša z utvarami vzbujati vtis, kakor da je položaj »združenih narodov« bistveno »boljši« sedaj kakor pred nekaj mesecL Dejstva govore drugače in ta jezik dejstev je navsezadnje tudi zapeljanemu javnemu mnenju anglosaških držav vedno bolj razumljiv, kakor to kažejo pesimistične ln skeptične opazke, ki jih je v anglosaških listih od dne do dne več. Mussolinijev geni) |e geni] naroda LausanUe, 11. dec. s. »Gazzette de Lau-sanne« objavlja članek, v katerem poudarja, da sta si Churchill in Mussolini stala v zadnjih govorih nasproti ne kot teoretika, ki branita svoje politično, gospodarsko in socialno stališče, temveč kot prava borca, ter dodaje: »Ne sme se pozabiti, da se je Duce pred 20 leti pojavil kot živ simbol najbolj plemenitih in najglobljih aspiracij italijanskega naroda Njegov genij je bil genij naroda Tolmačil je vročo voljo polotoka, iziti iz položaja zastoja in mrtvila. Zrcalil je narodne aspiracije zlasti po dvigu Italije v vrsto evropskih velesil in po zagotovitvi velike bodočnosti za Italijo. Cesto se zgodi, da voditelji naroda samo povza-mejo značaj namere, inteligenco in genij naroda. Od tod izhaja presenetljiva fasci-nacija, ki jo je Mussolini imel na svoj narod. Vsak čas se je Italijan v njem spoznal. Oba sta iste krvi, istega mesa, iste možganske substance in Mussolinijeva tradicija se je rodila v ljudski duši. Zaradi tega je zaman stremljenje ločiti Duceja od italijanskega naroda.« Spanci občudujejo vojne napore Italije Madrid, 12. dec. s. Listi opozarjajo v svojih poročilih na italijanske vojne napore, omenjajoč zlasti mobilizacijo industrijskega delavstva, ki je bila pred kratkim odrejena. Ta ukrep, pišejo listi, odgovarja totalitarnemu značaju vojne, kakor ga je označil Duce v svojem zgodovinskem govoru in bo ogromnega pomena v okviru skupnih naporov naroda, saj postavlja državi neposredno na razpolago ogromne množice ljudi in najboljše delovne sile. Vojska in civilno prebivalstvo bosta tako tvorila trden blok energij v izključi:! službi vojni, za dosego končne zmage. Bukarešta, 11. dec. s. Mešana rumunsko-bolgarska komisija za proučevanje zgraditve mostu čez Donavo med Ruščukom ln Džurdževom je včeraj zaključila prvo zasedanje ter določila prve načrte za Izvedbo misli direktne zveze med Rumunijo in Bolgarijo. Prvi sestanek sveta pokrajinskega Združenja kmetovalcev Opozorilo lastnikom hiš in lokalov Tiskovni urad Visokega komisarijata sporoča: Po sporazumu z merodajno vojaško oblastjo se odreja, da morajo dotični lastniki do 14. t. m. skrbno odstraniti razne objave in razglase ter temu podobno, tičoče se zastarelih dogodkov, nalepljene na stalnih mestih ali izvešene v trgovinah in javnih obratih. Ta odredba se ne tiče stenskih listov »Nova Ljubljana« in »GILLa«. Ako bi to do označenega roka ne bilo izvršeno, bo za odstranitev poskrbela občina na stroške dotičnika, ki ni storil svoje dolžnosti. Oskrba gospodinjstev in obratov z drvim Vse one upravičence, ki še nimajo pripadajoče množine drv v zalogi, vabi mestni presrbovalni urad, naj drva čim prej prevzamejo pri onih trgovcih s kurivom, kjer so se prijavili. Za nakazovanje drv za dobo ol 1. oktobra do 3L dceembra t. 1. so dobili trgovci posebne sezname upravičencev ter so na podlagi teh seznamov prodajali drva. Toda po teh seznamih bodo upravičenci drva, ki jim letos še pripadajo, dobili samo do 10. januarja 1943. Kdor do tega roka ne bi šel k trgovcu po drvi, bo izgubil pravico za dodelitev drv za dobo od 1. oktobra do 31. decembra t. 1. Ker pa je, sedaj ugodno suho vreme, vabimo vse upravičence, naj ne odlašajo ter takoj prevzamejo drva, ki so jim bila za to dobo nakazana pri trgovcih s kurivom Poleg tega opominja mostni preskrbovala! ural tudi one upravičence, ki so Že d^uili nakaznice za kurivo, naj gredo tudi po ono množino drv, ki jim je nakazana za dobo od 1. Januarja do 31. marca prihodnjega leta k trgovcu, ki je napisan na nakaznici za kurivo. Ce bi ta trgovec morda ne imel več drv, jih stranke po predložitvi nakaznice za kurivo lahko dobe kar na mestni pristavi v Povšetovi ulici 12. Spet opozarjamo lastnike Javnih obratov, zavodov in poslovnih prostorov, da dobe žagana drva na mestni pristavi, cela polena pa na športnem igrišču S. K. Ljubljane na Ciril-Metodovi (prej Tyrševi) cesti. Izpred vojnega sodišča Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti: Žagarju Robertu, sinu Jos:pa in Cecilije Kramar, roj. v Sheboyganu (Amerika) 7. VIII. 1922., bivajočemu v Doljnjem Pod-borštu pri Mirni peči št. 7, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) zločina (po čl. 1. Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1941), ker je v Mirni peči od februarja do julija 1942. sodeloval prj združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in družbenega reda v državi; b) zločina (po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah sodeloval kot obveščevalec v oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; c) zločina (po čl. 2. Ducejeve naredbe z 24. X. 1941) ker je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah brez dovoljenja nosil puško sistema Mauser s pripadajočim strelivom; d) zločina (po čl. 7. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je junija meseca v Rogu poskusil napad na pripadnike Oboroženih Sil tekom napada, ki ga je izvršilo njegovo krdelo protj italijanskim četam. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Roberta Žagarja za krivega članstva pn prevratni združbj ter sodelovanja v oboroženem krdelu, kakor tudj nedovoljene posesti orožja, ter ga obsodilo na dosmrtno ječo, na trajni preklic opravljanja javnh služb, na zakoniti preklic, na izgubo opc-ročnosti očetovske in soprogovske oblasti, na plačilo razpravnjh stroškov in pristoj- bine za sodbo. Oprostilo pa ga Je c.bdol-žitve pod c). zaradi nedostajanja dokazov. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku v »Jutru« in v »Piccolu«. Ljubljana, 9. decembra 1942-XXI. Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti: Koširju Stanku, sinu Josipa ln pok. Frančiške Medic, rojenemu v Novem mestu 23. VII. 1909 in tam bivajočemu, trgovcu, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) zločina (po čl. 1 Ducejeve naredbe z dne 5. V. 1941), ker je v Novem mestu v nedoločenem času do 9. avgusta 1942 sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in družbenega reda v državi; b) zločina (po čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je od 5. januarja do 9. avgusta 1942 bil član oboroženega krdela, ustanovljenega z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; c) zločina (po čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941). ker je v istih časovnih okoliščinah brez dovoljenja bil v posesti orožja in vojnega streliva. Iz teh razlogov je sodišče Koširja Stanka spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov ter ga obsodilo na dosmrtno Ječo, na trajni preklic opravljanja Javnih služb, na zakoniti preklic, na izgubo oporočno-sti, očetovske in soprogovske oblasti, na plačilo razpravnih stroškov in pristojbine za sodbo. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku v »Piccolu« in v »Jutru«. Ljubljana, 9. decembra 1942-XXL V petek 11. t m se je prvič sestal svet Združenja kmetovalcev. Prisotni so bili korporacijski nadzornik ing. Masera v zastopstvu Eksc. Visokega komisarja comm. dr. Allatere v zastopstvu predsednika fašističnega združenja kmetovalcev in stro-knvniak samega združenja dr. Ottavio Gheri. Ob 10.30 je podpredsednik pozdravil predstavnika zveznega predsednika, korporacijskega nadzornika ter oba strokovnjaka zveze in združenja. Zahvalil se je navzočim za udeležbo ter prečital zanimivo poročilo, ki ga je nato ravnatelj podrobno obrazložil. Razen točk, ki so bile v razpravi, so se obravnavala tudi važna tehnična, gospodarska in organizacijska vprašanja, od katerih nekatera se že uresničujejo. Razni člani sveta so poročali o smotrnem krmljenju živine, o nadzorstvu nad mlekarsko proizvodnjo, o smotrnem gnojenju, o izboru semen, o njivskem redo-sledju, o kmetijski površini, o razdelitvi posevkov, o zboljševanju in kmečkih zgradbah v meji gospodarsko proizvod-stvenih možnosti ter o prehrambenih potrebah pokrajine. Znatno je bilo delo s statističnimi podatki, ki jih je objasnil ravnatelj Združenja ter jasno pokazal koristnost zbranega materiala ln v zvezi s tem izdelal iniciativne predloge. Z velikim zadovoljstvom je bilo sprejeto sporočilo, da sta v Združenju kmetovalcev sprejeta Slovensko čebelarsko društvo ter Slovensko sadjarsko društvo, ki bosta na ta način poslej važen del enotnega organizacijskega in gospodarskega sistema naše pokrajine. Revijo »Orač«, ki jo izdaja Zveza kmetovalcev " in ki ima tradicionalno prvenstvi, bo še naprej izpopolnjena v očitno korist kmetovalcev Ljubljanske pokrajine, ki že davno pravilno ocenjujejo to važno propagandno sredstvo za izpopolnitev poklicnih tehnikov. Svet je z vzklikom na novo potrdil predsednika in je izvolil oba podpredsednika, člane izvršnega c " ora in kolegii- županov. Izvedenec Zveze delodajalcev je nato podčrtal razne probleme, ki jih mora v organizacijskem področju rešiti Združenje kmetovalcev in je izrazil svoje polno razumevanje za potek dela in izvršitev smotrov, ki so bili zaupani Združenju. Dr. Gheri je pojasnil mnoga vprašanja, ki zanimajo stroko in je navzoče zagotovil, da bo Združenje nadaljevalo svoje delo v prospeh vseh področij poljedelskega življenja v pokrajini z navdušenjem m žilavo voljo. Navzoči so z živim zadovoljstvom vzeli te izjave na znanje in so zagotavljali svoje polno sodelovanje. Podpredsednik je ob 13.30 proglasil sejo za zaključeno. Popoldne se je dr. Allatere podal v Vladno palačo in Liktorski dom, da bi Eksc. Visokemu komisarju in Zveznemu tajniku izročil pozdrav predsednika Fašistične zveze poljedelecv. Raztegnltev obveznosti poseka gozdov ob cestah Smatrajoč za potrebno, da se raztegne obveznost poseka tudi na pasove ob drugih cestah pokrajine, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoje dosedanje naredbe z dne 8.. V., 6. VI., 10. VI. 1942-XX in 23. XI. 1942-XXI izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 9. t m. in je na ta dan stopila v veljavo. Obveznost poseka, odrejena z naredbaml z dne 8. V., 6. VI., 10. VL 1942-XX in 23. XI. 1942-XXI, se razširja na naslednje pasove na obeh straneh vse proge: 1) vzdolž ceste štalcerji—Novi Lazi—Kočevska Reka _Gotenica—Grčarice—Rakitni ca—Dolenja vas; 2) vzdolž ceste Mirna peč—postaja Mirna peč. Za posek pasov iz prednjega člena veljajo nespremnjene določbe naredbe z dne 8. maja 1942-XX, prav tako kazni iz te. naredbe za kršitelje. (Po čl. 3 naredbe z dne 8. maja 1942-XX se nalaga obveznost poseka lastnikom m posestnikom drevja ali njih zakonitim zastopnikom, ki morajo začeti sekati v 10 dneh od dne, ko stopi naredba v veljavo, v 60 dneh pa se mora posek dokončati in se mora z vse poseke pospraviti posekani les.) Pomanjkanje surovin, živil in delovnih moči v Zedinjenih državah Zaradi gospodarstva s surovinami in z živili se v Zedinjenih državah cd tedna do tedna množijo vojno-gospodarrki uradi, ld imajo namen dirigirati vso proizvodnjo. Kakšen birokratizem se tu uvaja, nam najbolj zgovorno priča vest, da je sedaj v vojno-gospodarskih uradih Zedinjenih držav že 2,300.000 nameščencev. Spričo japonske zasedbe vzhodno azijskega otočja, zlasti pa Nizozemske Indije, so Zedinjene države najprej občutile pomanjkanje pri kavčuku m raznih kovinah (pri kositru, kromu, volframu, bakru itd.). Zaradi velike potrebe železa pa se je že zgodaj občutilo pomankanje tudi na tem področju, kar je že lani dovedio do uvedbe si-tema prioritetnih dobav. Ameriška železarska industrija občuti tudi pomankanje btarega železa, kar je dalo povod za intenzivno zbiranje starega železa po deželi. V tem pogledu je značilna izjava, ki jo je dal vodja vojnega produkcijskega urada Donald Nclson. Ta je mnenja, da se morajo stroji, ki se sedaj ne uporabljajo zaradi omejitve proizvodnje za civilno prebivalstvo, oddati kot staro železo, kar je zlasti v krogu avtomobilske industrije izzvalo odločne proteste, češ da bo treba po končani vojni 9 do 13 mesecev čakati proden bodo izdelani in postavljeni novi stroji in bo mogoče izdelati prve avtomobile za civilno potrebo. Navzflic pospešeni gradnji številnih tvornic za oboroževalno industrijo se oboroževalna proizvodnja ne razvija po načrtu. Nove tvornice ne morejo izkoristiti svoje kapacitete in jo izkoriščajo sedaj le do 50 odnosno 60%, to pa zaradi nezadostne oskrbe s surovinami, deloma pa zaradi pomanjkanja delavcev. Predstavniki ameriške vojne industrije so že prejšnji mesec postavili zahtevo, da je treba uvesti prioritetni sistem tudi glede zaposlitve razpoložljivega delavstva. Sedaj poročajo iz New Torka, da Je predsednik Roosevelt s posebnim odlokom imenoval Pavla Maca Nutta za izrednega pooblaščenca za razpolaganje z delavnimi močmi. Novemu pooblaščencu :o bila dana izredna pooblastila, ki mu omogočajo, di lahko razpolaga z vsemi razpoložljivimi delovnimi močmi v Zedinjenih državah in zlasti lahko odvzame civilni industriji delavstvo ter ga dodeli oboroževalnim podjetjem. Istočasno je predsednik Roosevelt izdal vojnemu ministru Stimsonu in mornariškemu nvnistru Knoxu navod-lo naj mimo zakona o vojaški dolžnosti r.e sprejmeta v vojsko odnosno mornarico nobenih mož v starosti od 18 do 37 let, da bodo ti mežje na razpolago za delo v industriji. Vsi ti Ukrepi kažejo, da se je akutnemu pomanjkanju surovin pridružilo te pomanjkanje delovnih moči in potrjujejo svojčas izraženo mnenje, da za oboroževanje ne zadostujejo zgelj mil'jardni krediti za vojne svrhe, če ni istočasno mogoče v primernem obsegu povečati vojno proizvodnjo. Pomanjkanje delavstva v oboroževalni industriji je tem občutnejše, ker obstoja prepoved povišanja mezd v večjem obsegu kakor so narasli življenjski stroški. Ta ukrep je bil že izdan v maju. S tem je bilo omogočeno oboroževalni industriji, da bi s ponudbe višjih dela/vsltih mezd privabila delavstvo iz drugih strok. To naj se sedaj doseže z omenjenimi oblastvenimi ukrepi, ki so v ameriški javnosti vzbudili precej vznemirjenja, češ da ti ukrepi pomenijo omejitev osebne svobode. V Zedinjenih državah, Iti so vedno živele v izobilju, pa je pričelo primanjkovati tuli raznih živil. Kakor napoveduje ameriški tisk bodo v kratkem izdani ukrepi za ostro racicniranje najvažnejših živil in tekstilnega blaga. Te ukrepe napovedujejo že za januar. Po informacijah ameriških listov je vlada dala natiskati 162 milijonov živilskih kart. Racioniranje naj bi obsegalo mast, maslo, margarino, slanino, jedilno olje, sadne in ribje konzervei sir in verjetno tudi mleko. Kava in slaikor sta kakor znano že racionirana. Končno je predvideno racioniranje oblačilnih predmetov in obutve. Ves sistem racioniranja bo uvelen po evropskem vzorcu. Tretji roman »DOBRE KNJIGE« je dotiskan. Naročniki ga bodo prejeli prihodnje dni. Knjiga bo prinesla nordijskega pisatelja Trygve Gulbranssena slovito delo IN VEČNO ŠUME GOZDOVI Vsebina romana je visoka pesem na mogočno naravo skrajnega evropskega severa in na njene močne ljudi. t*ri tem pa je polna napetega dogajanja, tako da jo boste do konca brali z največjim zanimanjem. Naročite se na »Dobro knjige« MMMM»MMMMMtMM»MM<«MM*M«»» Gospodarske vesti e= Italijanski strokovnjaki za melioracije bodo odšli v Bolgarijo. Kakor smo že poročali, je bil nedavno ustanovljen Italijan-sko-bolgarski institut za zboljšanje zemljišč s sedežem v Sofiji. Generalni tajnik bolgarskega kmetijskega ministrstva prof. Ilijev se je v tej zvezi mudil v Rimu, kjer se je razgovarjal o vprašanjih, ki so v zvezi s pričetkom poslovanja tega ins^J-tuta. Prof. Ilijev je izrazil svoje občudovanje giede velikih uspehov Italije na področju zboljšanja zemljišč in melioracij. Bolgarija do skušala uvesti enak sistem, kakor se je že uveljavil v Italiji. V ta namen je bilo prof. Ilijevu obljubljeno, da bodo v kratkem poslani v Bolgarijo italijanski strokovnjaki in tehniki, ki imajo izkušnje na področju izboljšanja zemljišč. =Nazadovanje ovčarstva v Angliji. Ker so v Angliji obsežne površine pašnikov zlasti na škotskem preorali in posejali žito, je spričo zmanjšanega uvoza nastopilo pomanjkanje krme za živino. Pri tem je najbolj trpelo ovčarstvo. Po najnovejših podatkih je številčno stanje ovac nazadovalo od 26 na 17 milijonov glav. Mussert v avdijenci pri Hitlerju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. dec. s. Hitler je sprejel 10. t. m. v svojem glavnem stanu šefa nizozemskega narodno-socialističnega gibanja Mosserta. Musseita je spremljal rotterdamski župan in opolno-močenec stranke Miiller. Avdience so se udeležili nemški komisar za zasedeno nizozemsko ozemlje minister dr. Seyss Inquart. minister in šef kancelarstva dr. Lammers. ravnatelj strankine pisarne Borman in šef SS oddelkov Himmler. Evropska mladinska odposlanstva v Španiji Madrid, 12. dec. £ Odposlanstva evropske komisije »Mlaidina in družina« so v spremstvu nacionalnega direktorja španske mladinske fronte in pokrajinskega voditelja Falange v Toledu obiskala mesto Tc-ledo in se zlasti zadržala pri ruševinah gradu Alcazar. Po vrnitvi v Madrid ao se oo-poslaniki udeležili sprejema, ki ga je njun na čast priredila občina in ki so se go udeležile vse oblasti in vsi hierarhL Gani odposlanstev so nato odpotovali v Sovttlo, Prijatelj Seidl j >Dragi prijatelj! še se nisem bil .zahvalil za Tvoj prijateljski p set v "Novem mestu 15. t. m., pa m=> je že prijetno iznenadilo Tvoje pismo s 24. t. m. Lamko leto (1940) nam je žal vzelo oboževanega prijatelja Pavla Gros-Ija, nepozabnega ln nenadomeščenega. — Najina korespondenca je letos (1941) obtičala pri razmišljanju o antropomorfnosf mojega članka o regratu (taraxacum cff.) Ne boš mi vzel za zlo, ko si pokrajin ki lirik ako se letim vprašanja o izvoiu m bistvu te oblike lir ke. — V mislih imam pcetiške oblike, metafore, ki segajo celo v prozo, tako da sem navedel celo velikega znanstvenika Izaka Newtona, da je »an-tropomorf: ziral« vpliv Solnca na planete in gcvoril, da Solnea planete »privlačuje« in nasprotno. Prihaja mi sledeče premišljevanje. V glavnem s pokončno hojo označeni človek biva na Zemlji že najmanj 400.000 let: diluvij 380.000, aluvij 20.000 let. Od zgolj čutilskega zaznavanja (sinnliche Eipfmdungen) in afekta je začel in dospel do današnjega kritičnega mišljenja. Ko se je človek že duševno nekoliko razvil, se je čutil povsem za člana prirode. ki je torej vsa z njim živela. Še celo mogočno Solnce mu je bilo živo bitje, ki vsak dan v nedoseglj;vi višini prehodi svojo po. na nebu pri tem pa vse vitli, vs« ve včasih oplodi Zemljo z drobnim dežjem kakor človek žensko, drugekrati Zemljo v strah vzame z gromom in bliskom in tudi vžge, da drevo s plamenom zagori. Na živali to rastline je gledal človek kakor na sebi slična bitja, celo gorski potoček se mu je rodil iz Zemlje in je glasno žuboreč po gorskem bregu odhiiteval v nižavo. Tako je človek živel v harmoniji s prirodo in je povsod videl le sličnosti pojavov s človeški življenjem. Ce se je vrnil z lova ali karkoli iz proste narave k svojim sorodni k :im ali svoji družbi — je vse skušal povedati kakor je videl, pa govoril zgolj v metaforah — kar nam je danes poetiška obl;ka, njemu pa je bila edma oblika mišljenja in opazovanja, umevanja in — govorjenja. Pozneje šele se je razvila stvarna proza in so prvotne antropomorfoze in slični tro_ pi poetska olepšava. Tako berem v Brez-nikovi slovnici, 1940 na strani 162. »Mojstra metafore sta Prešeren in Župančič«. V mojem članku o regratu (Proteus) so antropomorfoze, ki bralcu oživijo znanstveno snov. Tako postopajo tudi drugi poljudno-znaxt£)tveni pisatelji, pa tudi — L. Newt°n! Kaj praviš k temu? S prisrčnimi pozdravi Tvoj Seidl 1. r.« še se je oglasil potem in končno še letos koncem avgusta, ko mi je poslal s pismom svojo izpopolnjeno biografijo, svoj čas napisano na željo prijatelja Pavla. Pisal mi je kakor v — večno slovo. »Dragi mi pobratime! Po dolgem molku se oglašam s prisrčnim: pozdravi Tebi — našega ljubeznivega Pavla, žal, ni več med nami —! Upam, da se dobro počutiš — zdrav, gibek, toplo vdan Tvoji mehki krajinski liriki Neposredni povod, da se oglašam, je tale. Razširil sem svojo biografijo, svoj čas napisano na željo Pavla in Ti io prilagam temu pismu. Prosim, da jo sprejme? in v spomin name hraniš. Prosim lepo, da biografijo shraniš za vse slučaje. Biografija je sedaj čisto osebna stvar, kedar uimrjem Ti bo prijate^ski spomin name in — druge. Saj je tu*i antropološko zanimiva. če prideš kaj v Novo mesto — prosim, oglasi se! S prisrčnimi pozdravi Tvoj zvesti —« In še je pripisal: »Moje zdravstveno stanje je primerno visokemu številu mojih let 861/2 (r. 10. III. 1856). Sluh, vid, mišice me zapuščajo. O ebe, ki jih srečam, spoznam šele prav od blizu. Pot do gimnazije me že utrudi, da moram počivati. Telesna temperatura nizka, vsa presnova v telesu zaostala, zatorej le počasi pridem naprej. (Temperatura zjutraj 35° Cil!) Odtod kmalu utrujenost. Dva oroda (organa) pa še zado-voljata: srce in žel°dec! Ta dva me še držita!« Tudi jaz sem se zanašal nanju in sem upal, da ga vendarle še enkrat v!dim živega. Tako je »vzel slovo« od mene moj zvesti in mi cbenem olajšal pisanje ne-krologa. Saj ga ne morem lepše predstaviti ln se v javno ti posloviti od njega, kakor da sem priobči prav njegovo zadnjo korespondenco, ki ga kaže prav takega, kakršen je bil: duhovno bitje, ki tudi v svojem 86. letu ni izgubil stika s prirodo. zemljo, soncem in s poezijo in vsem, kar je s tem v zvezi. Zapustil mi je najdragocenejše, kar morem imeti po njem: korespondenco, ki sega več ko 20 let nazaj: lz nje odseva vsa njegova duhovnost in odno i do moje malenkosti in pokojnega Pavla Grcšlja, katerega se vedno, še prej živega in pozneje mrtvega, spominja Prav ta korespondenca kaže izrednost tega moža. Vsak? pismo njegovo je tako rekoč znanstvena, ali literarna razprava na vseh mogočih poljih, najrajši seveda na ožjem prircdoslovnem, geološkem in filozofskem. Lahko rečem, da so ta njegova pisma zanimivejša in'— last not least — morda zabavnejša in v celoti instruktivnejša kakor mar ikak biografski roman. Kakor iz njih vseh odereva cela svetla podoba moža, kakršen je bil vse svoje življenje: Se;dl-prirodcslovec-poet! čisto nenavaden človek, ki »iz znanstvenega in čustvenega gledanja na prirodo sploh« — da se tako izrazim — prišel«. Celo njegovo življe-njs je bilo tako prežeto duševnega dela in premišljevanja, da za kaj drugega, k;kor drugi navadni ljudje, sploh skoraj ni imel čas. Pri tem pa je bil tako vsestranski! B'l je idealist, ne pa materialih! Pa to je poglavje zase. »Prava izobrazba ni v mrtvem znanju in prazni spominski šari, nego v živem razvoju čustva in presojajoči sili razuma.« (Hackl.) To je bila tudi njegova teza. če ima učenjak Ratzel prav, ko pravi, da brez estet ke podlage, to so pravi po Helmholtzu brez umetniške intuicije tudi ni prave znanosti, potem moramo pritegniti tudi Goethejevo tezo, da mora biti velik pesnik tudi velik značaj. To je bil Seidl ne le kot znanstvenik- estet, nego kot cel nedeljen človek: njegova pot je vedno ravna, vedno navzgor, po? njej stopa neoma-hujoč, vedno svoboden in neustrašen, čeprav na videz ikromen, ponižen *n ves takten, a kljub temu nikdar za las. popuščajoč od svojega svetega prepričanja na potu resnice. Vedno isti: vzor poštenosti, nesebičnosti in zaačajnosti Seidl kot tak nam Je tem dragocenejši, ko nam služi kot Orjaški planeti v decembru pitni pridemo tudi, če opazujemo planet Saturn, ti se sveti desno nad Jupitrotn v Tudi v kradjestvu zvezd vladajo nasprot-stva med videzom in resničnostjo, kajti drugače bi morali govoriti o bodjših planetnih svetovih, če se ozremo v ranih nočnih urah na nebo. kjer vidimo na vzhodu v podobi dvojčkov vzhajati veličastno zvezdo. Sijaj tega planeta, ki ni nihče drug kakor Jupiter, je zares kraljevski. Na nebu zaznavamo Jupitra kakor žehtečo kapljo, ki je kanila na temen baržun neba. Že stari narodi so ta planet ki kroži po peti živalskega kroga, pripisovali svojemu najvišjemu bogu. Moderno zvezdoznanstvo, ki je razčistijo mnogo vprašanj tudi v pogledu zvezdnatega neba, pa odgrinja resnično mračno sliko o Jupitru Ta premic ni ca. ki je v primeru z nami več ko petkrat oddaljena od sonca ter potrebuje za svojo pot okrog sonca celih dvanajst let, je ogromna krogla, ki ji gre eno prvih mest med planeti. Za primer Jupitrove velikosti naj povemo samo> to, da bi stiLačiili v njegovo maso ceiliih 1300 zemeljskih obel. Vzporedno z Jupitrovim ravnikom, vidimo na njem še neke temne proge, ki nam jih odkrije lahko že razmeroma majhen opazovalni instrument Toda "te proge, nekaka svetli madeži, niso ndč trajnega. Smatrajo jih samo za tvorbe oblakov, ki obdajajo t» pianet. Dolgo časa so si laiki in zvezdoznanci belili glave, kakšni plini obdajajo telo te ogromne premičnice. V zadnjih letih nam je spektroskop pojasnil tudi to uganko. Domnevajo, da tvorita ozračne plasti te velezvezde metan in amonijak Metan je. kakcT znano, tisti plin, ki se ga zaradi t reška vi ce bojijo posebno rudarji Drugi sestavni plin, ki obdaja Jupitrovo telo. ie amonijak. plin. ki nastaja pri procesih razpadanja. Kakor vidimo, ne vejejo okrog Jupitra nobene posebno prijetne sapice, marveč ga obkrožajo nevarni smrdljivi m duši j i vi plini. K vsemu temu lahko pridružimo še silen mraz. ki nastaja zaradi nekakšnega dežja iz amonijaka. Poskusi, da bi žmeriili temperaturo, so pokazali, da je na površini Jupitra do 145 stopinj mraza. Navzlic tej nizki temperaturi pa se odigravajo v ozračju Jupitra silne spremembe. Tako so na primer leta 1941. opazili v njegovem kompleksu madež temne rdečerjave barve, ki je zvezdoglede opozorili nase. Do danes si tega pojava se ne moremo pojasniti. Do podobnih ugotovitev kakor pri Ju- Interrogatorio di prigionieri sovietici. Fa da interprete nn ragazzo russo raccolto dai soldati italiani sul Dnieper — Izpraševanje sovjetskih ujetnikov. Za tolmača je ruski deček, ki so ga pobrali italijanski vojaki ob Donu. likfišftfe in muki praktičnega vrtsaarja N;i vseeno, kdaj in kako zemljo obdelamo, kdaj in s čim jo gnojimo, čitamo v glasilu našega Sa-djarskeoa in vrtnarskega društva. Napačno je, gredi-oe ali ce'e ko>e vrta, ko smo jeseni pobral; z njih vse sadeže, pustit čez zimo neobdelane. J°-seni, oiriobra aii novembra — če vreme ugodno, lahko še decembra — je trebi* zemljo na globoko obrniti in potem, bolj plitvo sicer, snra- iti vanjo hlev -kj gnoj ter jo pustiti v grudah^ da čez zimo premrzne in se gnoj razkroji. Le tiste gred:oe. ki imamo na njih sadaže, kateri ostajajo cez zimo na prostem, obdelamo šele pomlad Navadno zadostuje, ako j h pognoj mo z umetnim gnojem, še bolje pa z zrelim kompostom. Svež hlevski gnoj naravnost izpod živine v hlevu, ako čez zimo n; v zemlji, al; se vsaj nekaj mesecev ne eod na kupu. ne prija skoraj noben: zelenjad; Napačno je. ako bi jeseni obrnjeno n pognojeno zemljo pomlad; spet obračali Dovolj je. da z rshljačem preciredemo površje. nato ga poravnamo s grabljarm. pa je pripravljeno za setev in saditev. Važno je tudi, da obdelujemo zemljo le ob suhem vremenu. Glede semen in setve daje isti pisec vrtnarjem naslednje nasvete: Polovica vseh zelenjadnih semen, ki sem jih iz raznih vtov čez zimo nabral, je bila deloma nepravilna ali pa nepristna. Od korenje-vega semena je kali'o kemaj 10 odstotkov, pa še tisto je dalo same dolge ^repe. Pe-tršilj je bil nekaka zrnena z visoko cimo in rogovilasfimj koreninicami. Solata »le-denka« ni bila ledenka, tudi »majski čudež« ni bil nikak čudež, ampak neka ve-hasta zmena, ki ni naredila n kakih glav. Preskrba kaljivega, zlasti pa semena v pristnih sortah je danes najtežje vprašanje. Poiščimo kolikor mogoče že čez zimo zanesljive vre za najvažnejša zslenjadna plemena. Opustimo pa setev take zelenjad:, od katere potrebujemo le malo sadik in ki zahtevajo za setev zaprto gredo. Jaz na priliko nikoli ne sejem zšiene, pora, paradižnikov, paprike, pa tudi ne prav rane solate, cvetače, ranega zelja, novozelandske šp:nače, glavičastega kapusa. Sadike teh zelenjadnih vrst rajši kupim od zanesljivega vrtninarja. V lahko sprsteninasti zemlj; seme mnogo prej vzkali nego v težki mrzlj, ilovnati zemlji. Priporočljivo je torej namakati jn n a k a 1 t i vsa tista semena, ki nerada in počas; kale. To so predvsem: petrš:lj, korenje, pesa. špinača, motovileč, grah, fižol itd. Ta semena velja namakati v nekoliko mlačni vodi 24 ur. Potem vodo odce-d mo. še mokro seme pa zmešamo z vlažno — ne mokro! — prstjo. Mešanico pustimo na zmerno toplem kraju, na primer v kuh nji ali zakurjen sobi, tako dolgo, eta kožica poči in se jamejo kazati klice. Takoj nato je treba sejati. Ce b; bilo za ta posel neprimerno vreme, moramo postaviti posode s kalečim semenom nekam na hladno. da se nadaljnji razvoj ustavi, dokler ni pril .ke za setev. Mnogo setev se je letos skvarilo. ker je bilo vreme vedno sončno jn vroča ter setve njso bile pokrite al: obvenčene. Na sonce in vlago velja torej paziti. Petršilj, korenje, peso, bervko. redkvico, čebulo, česen pa tudi grah in bob se-jemo po možnost' č m prej na pomlad, to je konec februarja ali vsaj v začetku marca. Ne smemo se pa prenagliti s fižolom, paradižniki n kumarami. Koleraba gre rada v cvet, ako jo sad:mo prezgodaj. Rok za setev in sad tev najbolj občutljivih zelenjadnih rast"in je sredi maja, ko minejo »leden rnnž'2« Skoraj v e zelenjadne rastMne dobro uspevajo ie na sor.črih gredicah Kakršna- ozvezdju bika kot jasna zvezda Na dan 1. decembra je ta planet bil v opoziciji proti soncu. To je bila konsteiacija. ki j« omogočala njegovo vidljivost skozi vso noč. Ce pogledamo Saturn zdaj skozi daljnogled, nas preseneti dejstvo, da ima razklenjen obroč, ki ga obdaja V resnici se kopičijo v tem prostoru majčkene lunice. ki krožijo okrog tega planeta v siino brzem te-mp«u. Njih posebnost pa je. da se drže »te ravnine. Tudi plašč Saturna, ki je nekoliko manj-& od Jupitrovega, je sestavljen iz podobne mešanice kakor ozračje Jupitra namreč iz amonijaka m metana. Mraz pa le na Saturnu še mnogo hujši kakor v obližju Jupitra. Bele lise. ki jih vidimo na Saturno-vem ekvatorju, niso najbrže nič drugega kakor sneg, ki ga povzroča navzočnost amonijaka. Poleg obroča, ki obdaja Saturna, ima ta planet se kakšnih destt mesecev, trabantov, ki ga stalno spremljajo. S tem seveda še nismo izčrpali vseh skrivnosti teh dveh velikih planetov, ki sta zdaj posebno zanimiva, ker sta Milno pripravna za opazovanje na decembrskem nočnem nebu kol* senca neugodno vpliva na solato, paradižnike, papriko, kumare, čebulo, na nekatere kapusnice, krompir jn špinačo. Senčne lege se mora torej jskušeni vrtninar čim bolj ogibati. Neizkušen^ vrtninarji sejejo navadno prego6to. Ponekod je krivo slabih uspehov tudi pomanjkljivo obdelovanje zelenjadl. Ni dovolj, da to al,- ono zelenjad enkrat okopamo. Okopavati, se pravi plitvo rahljati zgornjo plast zemlje, bi morali prav za prav za vsakim hujšim nalivom ne glede na plevel. Zelenjad. ki poganja korenine jz stebla in rada poleže, le treba osutl To velja posebno za grah, paradižnike, zelje, karfiole in krompir. — Povzeli smo te nauke izkušenega ljubitelja vrta v nadi, da ustrežemo tudi marsikateremu naSemu C;-tatelju, lq si obdeluje košček lastnega ali najetega vrtiča. r Žive ribe v ledu Rim, decembra. Ali je možno konzervirati ribe, -ne da bi se jih prej usmrtilo? In jih žive prepeljati na trge? Danes ne. Tcda, kakor izgleda, bo v bližnji bodočnosti možno tudi to. Sicer je taka nvscl tudi danes nekoliko predrzna. Da bi pa bilo kaj takega sploh mogoče, dokazujejo najnovejši poizkusi, ki so jih izvedli v Vrhovnem zdravstvenem zavodu prestolnice. Poizkusi so zelo zanimivi. V stekleno posodo, ki je polna morske ali sladke vode, polože nekaj rib, ki so najprej zelo živahne in pekaj krat sa z glavicami zalete v steklene steoe, ko pa vržejo v posodo najprej nekaj zdrobljenega ledu, ki se hitro stopi, in takoj nato nekaj večjih ko3ov, ki plavajo na površini, se njihove kretnje vidno umirijo. Potem se ledena skorja zdebeli od površine proti dnu m toplota se bliža ničli. Obenem postanejo ribe negibne, dokler ne obstanejo na dnu. Tudi dihanje, ki je vidno pojemalo, je povsem prenehalo. Ribe le^e nagnjene na dnu, kakor ladja, ki je nasedla ali pa ima več tovora na eni stilni kot na drugi. Do sem je vse razumljivo in enostavno. Toda, evo čudeža, čez nekaj minut jih potegnejo iz njih ledenega groba in potopijo v vodo z ravadno toploto. Počasi se obnovi življenje v telesih, ki so v ledu povsem otrdela, oko zaživi m dihala začno v redu delovati. Ko da b: se zbudile iz hudih sanj. so ribe v začetku tako šibke, da ne morejo niti plavati, kaj kmalu pa si opomorejo od cmame in postanejo spet čile. Dve. tri pa niso oživele. Niso mogle vzdrzatl strašnega doživetja. Poizkusi so ugotovili, da vre vrste rib niso dovolj odporne in da vse ne vzdrže tak h eksp.rimertov In tudi, da ne učinkuje na vse enako. Celo primeri iste vrste se med poizkusom obnašajo različno. Za neškodljivo potovanje v kraljestvo mraza in srečno vrnitev je potrebna posebno močna se tava ustroja. Kako se to skrivno tno vstajenje vrši, še ri povem jasno. Dovoljena pa je trditev, da se vse dogaja, kakor bi ribe padle v neKakšno omrtvčenost aH navidezno smrt, v stanje, da se življenjski organi, čeprav dihala prenehajo dihati, ne poškodujejo. Posrečilo se je opraviti v življenje tudi ribe, kf so bile dalj časa »ubite« z mrazom. S potrebnimi opazovanji Je bilo doseženo še več. Doslej pa se še nI pesrečilo podaljšati »ravidenzo smrt« preko določene meje. Nastopila je prava smrt. Na podlagi raziskovanj obstoječih skrivnosti življenja v temperaturi okrog ničle, ni izM.učeno. da Je bo na pcdlagi dosedanjih poizkusov v bi'žnji prihodnosti posrečilo ohraniti ribe za dalj časa žive v ledu zgled neumorne, nesebične delavnosti, požrtvovalnosti, idealne vztrajnosti, ki ed na nam mere pomagati preko temne naše dobe v boljšo bodočnost preko vseh črnogie-dov. Zdrav optimizem ima svojega vtele-šonega pred tavnika v našem Ferdinandu Se;dlu in ta niegov zdravi optimizem je; ki se druži pri njem s človekoljubnostjo in nepokolebljivim zaupanjem tako, da izhaja iz njega blagodejen fluidum v duše drugih ter ijh dviga, da ne obupamo in ne oklevamo. Nič zato n;emu, da mu je b;la domovina nehvaležna, ko ga je prezrla zdaj tu, zdaj tam, ko je delila drugim priznanja m dobrote, on pa je ponosno trpel in nikdar ni tožil, nego vedno hodil le navzgor po svoji poti in dosegel v šinot ki jo mora doseči le resnično velik človek. In kar je zapisal o Hacklu eden njegovih stvarno najostrejšjh kritikov (profesor Walter May), lahko zapšemo tudi o našem Sedlu: »Nikdo. kdor je le enkrat imel priložnost z njim stopiti v oseb-nj stik, si ne bo upal vreči kamna proti temu plemenitniku.« * Pot naju vodi pod Gorjance gori na Ms-hovo: on hodi s krepkim zdržnim korakom :n zdi se mi, da hoče tudi on »navaliti« na staro razval:'no. obujajoč želje in temperamentni opis Trdinov o navalu slovenskega kmeta na ta stari fevdalni grad. Dasi več ko 20 let mlajši ga sopi-hajoč komaj dohajam. Ko pa sem ga lani sicer duševno čistega spet videl, sem ve- del :n.jkolj več! In vendar me je vest o njegov smrti tr.ko pretresla, da sem io komaj mogel verjeti. To je nekaj čudnega: ti veš. da se bo nekaj neizogibnega zgodilo, a vendar, ko se zgodi, te pretrese in se ti zdi neverjetno! Zaveš se da s: nekaj :zgu-b 1. da nekoga r-; ver. Trda njesova duhovnost je: le la videz, da ga telesno ni pretrese. Čim bližji ti je duhovno b'l, tem hujše te zadane Hodim z njim 'po Kapiteljskem grču. On sanja o diluv alnerri jezeru, k da ie segalo prek vre Panon je in še dalje Misel mu saga t soče n milijone let nazaj, ko je Trig'av še ion:l na dnu morja Opozarja« me na to in ono v naravi, zdaj na to in ono lin:jo v gorcviu. obi ko gVoelj in sestavno ravnine. Povede me nazaj v pradavne čase. pri tem pa n kdar iz vidika puščajoč estetske lepote prirode. ki je bila od nekdaj. je n bo v vsaki formi Opozor me na bore rastl nico in njeno borbo za življenje, zdaj na smotrno, a obenem arhitektonsko lepo zgradbo dreves — v boju za ravnotežje. Vs-e pa tako prijetno in mimogrede, kakor zna to samo on Odpira na vseh straneh knjigo prirode na šireko. obenem kazoč na njeno vsestransko lepoto. Vidim ga v Ragovem logu nad Krko. Zre v zeleno vodo. se napaja ob njen lepoti, mjsel pa mu uhaja za tisoč let nazaj 'jn mu čara pred oč; delo gorotvornih sil, k_ so ustvarile razpoko: v njej si je izdolbla ta zelena voda svojo sedanjo strugo. * Vidim ga v železniškem kupeju dolenj-ca ob oknu sedečega. »Meni je vožnja od Novega mesta do Ljubljane n nazaj vedno največji užitek. Skozi okno motrim to milo, mehko terciarno pokrajino in se je ne morem nagle-dati. Ne razumem ljudi, ki govore o dolenjskem dolgem času. Meni pa je prav ta vežnja vedno prekratka!« To je Seidl, ves, kakršen je bil. — tako različen od drugih navadn h ljudi, tako visoko nad njimi in vendar spet blizu v svojem ljudo-milem in ljubeznivem občevanju in kramljanju z njimi! Pavle jn jaz sva ga razumela, zato mi je danes po njem tako hudo. * Oni dan pa se mi je zdelo, da se je nekaj zganilo v prirodi. da je zašeleste-lo v Ragovem logu nad Krko. da je tudi tiha voda žašumela. Duh najvemejSega sinu prirode se je poslavljal od nje, šinil prek Kapiteljskega griča, prek Polj In livad. prek gozdov in hrbov, prek cele njegove tako ljubljene gorske domovine tja na grebene Kamniških planin, se pomudil ob njihovih skladih, kj jim je zapel poleg alpske ftjre svojo pesem, splaval preko Julijcev in Zlatenske ploče na vzhod in zahod, sever n jug... S Pavlom sta si podala roke. Jaz pa sem ostal sam. JoKp C. ObUk. ter jih potem nepoškodovane prodaj: oddaljenih trgih. Preizkuševalci v rimskem zavedu prav zaradi tega znanstveno raziskujejo pojav, da bi mogli ugotoviti poedinosti in ga čini bolj izkoristiti v praktične namene. Moda in dom Torbica iz belega blaga Okolnosti ustvarjajo novo modo. Tako je letošnja zimska sezona porodila svojega najmlajšega otroka: torbico iz blaga. Se- veda ne gre tu za gladko, dolgočasno torbico iz črne ali temnorjave tkanine, temveč se Je moda odločila za torbico iz živo-barvnega blaga, ki učinkuje živahno in originalno, da pa je še bolj svojevrstna, jo prešijemo v progastem ali križastem vzorcu. Torbica, ki jo vidite na naši skici, ima moderno obliko in jo nosimo čez rame kakor pismonoše. Prešite jopice Ali bi se rade pokazale, da ste oblečene res po zadnji modi? Dovolj drugih skrbi imamo, boste dejale. Pa-recimo, da vas kljub vsemu spet enkrat zagrabi želja, da bi zaigrale elegantno damo! Ali veste, kaj pomeni »matelasse« ? Matelasse so po francosko naše prešite posteljne odeje, ki so podložene z bato, to besedo pa si je zdaj izposodila moda za podobno izdelane jopice, telovnike in razno podloženo in prešito okrasje na oblekah. Stvar je povsem preprosta: jopico ali telovnik ali domačo obleko, ki jo zaradi gorkote podložimo z vato, z vatelinom ali morda kar z mehko flanelo, prešijemo v preprostem križastem vzorcu. Saj ni treba, da bi z »matelasse-jem« okrasili povsem novo oblačilo ali da bi si zaradi te nove zamisli na vsak način hotele nabaviti tudi novo obleko ... Gotovo imate tudi vi doma staro pol dolgo jopico, preostanek nekdaj tako modernih »paletojev«! Morda najdete tudi k1e kos starega krzna ali kar cele krznene rokave z neuporabnega starega kožuha. Jopico skrajšajte in Jo s toplo podlogo vred pre-šijte križem kražem, rokave pa ji dodajte iz krzna! Ne morete si misliti bolj modernega, bolj elegantnega oblačila, ki je obenem tudi toplo — toplo kakor cel kožušček. Jopico vam predočuje naša skica na prvem mestu, v desnem kotu zgoraj pa najdete prešit telovnik. Za takšen telovnik potrebujete zelo malo živobarvnega žameta ali cenenega umetnega satina, potrebujete pa seveda tudi nekoliko vatelina, ki ga prišijete na sprednji del v znanem križastem vzorcu. Če izdelate telovnik iz blaga živordeče, žlvomodre ali strupeno zelene barve, ga boste lahko nosile k vsem temnim zimskim oblekam ln krilom. Mlad odvetnik je odpri svojo pisarno. Čakal je klientov, toda nobenega ni hotelo biti. Zato je začel preganjati čas s tem, da je hodil na sodišče poslušat razprave. Nekega dne pa pribiti njegov sluga in mu pove, da čaka v pisarni prvi klient. Odvetnik je skočil pokoncu in začel teči po stopnicah. Toda sluga je zaklical za njim: »Saj ni treba tako hiteti, gospod odvetnik! Zaklenil sem ga v pisarno...« ( * Jaka je v gozdu zagledal moža, ki si je polagal zanko okrog trebuha, drugi konec vrvi je bil privezan na vejo. Jaka je vpra-šai: »Kaj pa delate tu, človek božji?« »Saj vendar vidite, obesit; se hočem'.« »Obesiti? No, no. kdo bi kaj takšnega!... Sicer pa, če se hočete obesiti, morate položiti zanko vendar okrog vratu!« »To sem že poskusil, pa nisem mogel dihati!« 0 Repe je zagledal na cest; moža, ki je kropeč. nosil težko stoj no uro na hrbtu. Stopil je k njemu, mu pokazal svojo zapestno urico in dejal: »Takšno si morate nabaviti!« Kronika * Genovskj nadškof pri papežu, papež je sprejel v zasebni avdienci genovskega nadškofa kardinala Eoetto, ki mu je poročal o zadevah svoje škofije in mu je opisal tudi škodo, povzročeno po zadnj h letalskih napadih. Ob slovesu je papež naročil kardinalu Eoettu, naj sporoči genovskim vernikom njegovo očetovsko sočutje in papeški blagoslov. * Nov član papeške znanstvene akademije. Kakor poročajo iz Rima., je papež pozval na mesto pokojnega akademika Edvarda Branleya, ki je bil po rodu Francoz, direktorja laboratorija za organsko kemijo na švicarski univerzi v Cur hu. profesorja R u ž i č k o Profesor Ružipka. ki je tudi med nami znan ter je bil leta 1939. za svoje izsledke nagrajen z Nobelovo nagrado. je zdaj star 55 let. Rodil se je na Hrvatskem. študiral je v Nemčij ter je leta 1917. sprejel docenturo na univerzi v Cu- rihu kjer je predava] organično kemijo. * Smrt italijanskega senatorja. V Nica-stru je umrl senator odvetnik Salvatore R e n d a , ki fe bil član parlamenta od leta 1913 dalje Leta 1921. je bil tajnik parlamenta in je zavzemal to mesto celih osem let. Bil je tudi župan nicastrske občine. . .. __ * Smrt treh vitezov železnega kriza. V bojih v Afriki je padel stotnik Oto Stiefel-mayer, poveljnik čete v oklopnem polku. Z viteškim križcem je bil oilikovan v znak priznanja za hrabrost pri zavzetju Tobru-ka. — Na vzhodni fronti je konec oktobra preminil major Kusatz poveljnik oddelka izvldniških letal. — Dne 26. novembra je podlegel poškodbam poveljnik čete v nekem grenadirskem polku stotnik Alfred Muess. * Smrt francoskega kiparja. V Rogesu je umrl francoski kipar Denys Puech, ki je bi več let direktor Francoske akademije v Rimu. * Smrt znanega tenorista. V starosti 57 let je v Arcoliu umrl italijanski tenorist Luigi Marini, ki je nastopal na najpo. tnembnejših italijanski in tujih odrih. Na Metropolitanko je bil poklican kot naslednik Carusa. « Zaplemba patentov v Ameriki. Z odredbo predsednika Rooseveta so bili prav tako kakor v prvi svetovni vcjni tudi tokrat zaplenjeni patenti tistih držav, s katerimi je VVashington v vojni. Na ta načra je bilo več kakor 50 patentov odtegnjenih državljanom osnih sil. * Slovesnost dneva zmage v Se9ani. V petek je bila v Sesani blizu Triesta cerkve, na slovesnost za dan zmage. Maše se je udeležila posebna fašistična delegacija, elužbo božjo pa ie daroval vojaški kaplan don Vrgolini. ki je imel na fašiste, vojake in civiliste nagovor o Bogu, domovini in družini v borbi proti boljševizmu. Cerkve- l&pmlc (Ob njegovem 67. rojstnem dnevu) Današnjo nedeljo obhaja priljubljeni šentjakobski župnik gospod Janko B a r 1 S 67 obletnico rojstva. Zgledni duhovni pastir, ki si je stekel velike zasluge za pro-speh svoje fare in ki uživa ugled ne le pri svojih župljanih, ampak splošno med nami, je izšel iz trdne kmečke hiše pri Zarniku v Srednji vasi blizu Šenčurja, študiral je v Kranju in Ljubljani, kjer je po maturi stopil v bogoslovje ter je bil 1.1899 posvečen v mašnika. Kot kaplan je služboval v Kranjski gori, Tržiču in Kranju ter eno leto pri Sv. Jakobu v Ljubljani, 1.1909. ps je bil imenovan za župnika te velike in sloveče ljubljanske župnije. Za 40-letnico svojega mašniškega posve-čenja in obenem 30 - letnico župnikovanja je g. Janko Barlč nabavil v št. Vidu nove zvonove za starinsko, zdaj prenovljeno cerkvico sv. Florijana. Poleg tega je poskrbel za umetniško obnovo notranjščine farna cerkve sv. Jakoba. šentjakobski okraj spada po pravici med najlepše predele Ljubljane. Načrt za preureditev je izvršen po zamisli arhitekta Plečnika. Po zaslugi župnika Barleta je bila šentjakobska župna cerkev tako prenovljena, da je njena zunanjost kar mo-nu mentalna. Toda pravi umetnostni pomen daje cerkvi šele njena notranja ureditev. Cerkev krasijo stare podobe. Na glavnem oltarju in na stropnih slikah lahko občudujemo nesmrtna dela velikega umetnika Jurija šubica. šentjakobska četrt s svojo okolico spaja stari pravljični čas z moderno dobo in ne slovi zaman za enega najsiikovitejših kotičkov Ljubljane. Nemalo zaslug za vse to lepoto si je stekel ravno župnik Janko Barle. Zadnja leta mu je sicer bolezen nekoliko zagrenila življenje, ker ga je privezala deloma na sobo in posteljo. Duševno pa je šentjakobski župnik veder in čil. 2elimo mu še mnogo zdravih let! ne slovesnosti se je udeležilo posebno mnogo predstavnikov vojaških oblasti * Tudi v Tolminu so proslavili »Dan «ve- stobe«. Imeli so slovesno mašo, med katero je vojaški kaplan Giuseppe Bruni imel nagovor na fašiste, vojake in civiliste Tolmino je bil okrašen z zastavami. * Vzajemnost v vojni. Združenje fašistov v Ferrari je sprejelo v svojo oskrbo okrog 200 otrok iz Genove, ki so jih meščani vzeli pod svojo gostoljubno streho. To so ponudile genovskim otrokom tudi mnogo delavske družine. * Letošnje Vodnikove knjige izidejo te dni. Za 16 lir članarine in 1 ali 2 liri odpravnine prejmejo člani Vodnikove družbe lepo ilustrirano Vodnikovo pratiko 1943 ta imenitno odlično pripovedovano povest »Na noviruah« znanega pisatelja Janka Kača. Sezite brž p0 teh dveh zanimivih knjigah! * Delovni koledar za vrt in sadovnjak je sestavil znani naš strokovnjak nadzornik Andrej Skulj. Koledar je pravkar iziala knjigarna Tiskovne zadruge. Ni dvoma, da bodo številni Ljubljančani ta Ljubljančanke, ki z vnemo obdelujejo svoje vrtičke, segli po tem koledarju, ki jim bo vse prihodnje leto najzanesljivejši priročnik pri opravljanju del. Koledar obsega 20 strani in je skrajno poceni, da si ga lahko kupi prav sleherni vrtnar. Učinek jedrnato in poljudno napisanih navodil za vsak mesec je tem boljši, ker je koledar opremljen s številnimi slikami ta risbami. * Tri dni je ležala mrtva doma. V Tri-estu, Via Mazzini št. 14, je živela J V.etna starka Luigia' Moggloli. 2e nekaj časa j* bolehala, zadnje dni pa je sploh ta bilo na izpreglea Sosedje so se začeli zanimali, kaj je z njo Odprli so stanovanje, poklical; komiJo in ta je našla s*eiko mrtvo v postelji Zdravnik je dognal, da leži starka v tem stanju najmanj že tri. dni. Narjbrže jo je zadela srčna kap. * Velika tatvina v vlaku. Luiza Cossato iz Turina, ki se je peljala iz Rapalla proti Quindu, je doživela na vožnji hudo razočaranje. Ko je hotela izstopiti na končni postaji, je opazila, da ji je med vožnjo po rivieri'zmanjkal kovčeg, v katerem je imela dragocen kožuhovinast ovratnik, srebr-nino in denar, vse skupaj vredno 40.000 lir. Prijavila je tatvino policiji, za storilcem pa ni sledu. * Žrtve potresa v Anatoliji. Po najnovejših podatkih je zahteval zadnji potres v Anatolij 12 mrtvih. Poškodovanih pa je 600 hiš. Približno 1000 ljudi je brez strehe. * Rokopisi Nicole Tomasea. Narodni knjžnici v Firenzi se je s posredovanjem naučnega ministrstva v Rimu posrečilo pridobiti važen skupek rokopisov pisatelja Nicole Tomasea Knjižni zaklad so priključili rokopisn zbirki imenovanega zavoda, kjer bodo rokopisi posihmal na razpolago interesentom. Nova mladinska knjiga Svatba MIŠKE MIKI Pravkar Je izšla v založbi Narodne tiskarne ljubka otroška povest znanega bolgarskega pisatelja Nikolaja Fola »Svatba miške Miki« s Pirnatovimi ilu-_stracijami. Zgodba o prelepi kitajski kraljični in o pogum--nem kraljeviču Omarju, ki je bil ubil srno gozdne vile in se je zato moral kruto pokoriti, je tako zanimivo in prisrčno napisana, da jo bodo naši otroci brali z največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti strašnega zmaja, da bo rešen svojega prekletstva. Njegova usoda, ld je nsoda miške Miki. njegovi boji in nspehi, spletke in dogodivščine na kitajskem dvoru pred tisoč in tisoč leti — to je že cel roman v obliki pravljice. Okusno opremljena v polplatno vezana knjiga je zelo poceni ln stane samo 10 lir Družba »EMONA« 9bvešča Interesente za nakup mestnih hi£ in zemljišč ter kmečkih posestev, da se lahko obrnejo za informacije ▼ LJUBLJANI, na urad družbe T palači Bata; v KOČEVJU, na urad družbe v Kočevja; v NOVEM MESTU, na g. dr.ja Mile Jenko v Režkovi ul. št. v ČRNOMLJU štev. 18 na g Šinkovca Franja. r ja 3 . 5; IZ LJUBLJANE Redno delo mestne uprave Ljubljana, 12. decembra. Prejšnji teden sta imela župan general Leon Rupnik ta podžupan comm. dr. Sai-vator Tranchida redne seje z načelniki in vodji vseh mestnih uradov, podjetij ta zavodov. Načelniki so poročali podrobno o vseh tekočih zadevah ta tudi predlagali, kako bi bilo mogoče rešiti najnujnejše zadeve, da ne zastane redni napredek mesta in bi' bilo ustreženo vsem slojem prebivalstva. Prav posebno je bilo seveda prereše-tano- vprašanje preskrbe prebivalstva ta pri tem ugotovljeno, da je Ljubljana n. pr. s kurivom založena veliko bolje kot ano mogli pričakovati. Racionirana živila prebivalstva redno dobiva in tudi prizadevanja za večji dovoz živil z dežele so imela uspeh, da je na živilskem trgu že več kmetov s svojimi pridelki. Da pa meščani sami pridelajo čim več za prehrano potrebne zelenjave ta po vrtnine, bo letos mestna občina razdelila manj premožnim slojem še več svojih zemljišč kot so jih obdelovali sedaj ta bo tako spet povečala ljubljanske vojne vrtove. Zaradi splošnih razmer, ki se najbolj odražalo v osnutkih za proačun leta 1943., seveda ni mogoče večjih Investicij za javna dela, pač je pa s proračunom zajamčeno vse najnujnejše ta najpotrebnejše, da ne bo zastajal redni napredek mesta, župan ta podžupan sta z zadovoljnostjo ugotovila nemoteno in redno poslovanje vseh uradov, podjetij in zavodov ter izrekla uslužbenstvu priznanje, ker navzlic težkim časom brez zastan-kov zmaguje vedno večje ta težje nove naloge. V splošnem so konference pokazale, da ljubljansko prebivalstvo z zaupanjem podpira prizadevanja mo tne uprave za splošno blagtajo, saj je. prepričano, da redno poslovanje mestne uprave dokazuje vsestransko skrb in resno prizadevanje županstva za korist vsega prebivalstva. u— Sedemdesetletnico praznuje današnjo nedeljo gospod Alojz P e t e r 1 i n, rojen v Kamniku 1. 1872, znan pod pesniškim imenom B a t o g. Okrog 1. 1890. je probčeval svoje pesmi v »Ljubljanskem Zvonu« in so mu zlasti »Rispeti« prinesli lepo ime- Pred nekaj leti je izdal svojo pesniško zbirko »Pot pod goro«, v kateri se odi kujejo koroški in prekmurski motivi po lepih mislih. Jubilant se bavi tudi z dramatiko in je 1. 1932. uprizorila čitalnica v Kamniku njegovo i&ro »Sonce«, o kateri se je izrekla kritika s polnim priznanjem. Gospodu slavljencu, ks uživa svoj pokoj v Šmartnem ob Savi po delu in uspeha bogatih letih, želimo še mnogo veselja in sreče, Ad multos annos! GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 13. decembra: ob 15.: Hamlet Izven Ponedeljek, 14. decembra: zaprto Torek, 15. decembra: ob 16.30: Gradbenik Solnes. Red Torek. Sreda, 16. decembra: ob 16.30: Primer dr. Hirna. Red A. Četrtek, 17. decembra: ob 16.30: Oče. Premiera. Red premierski. Petek, 18. decembra: ob 15.: Šaloma. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. OPERA Nedelja, 13. decembra: ob 10.30: Angel z avtom. Izven. Znižane cene od 18 lir , navzdol. Ob 16.: Slepa miš. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 14. decembra: zaprto Torek. 15.. decembra: ob 16. uri: Slepa miš. Opereta. Red B. Sreda. 16. decembra: ob 16.: Thais. Red Sreda. _ T cvetu mladosti > preminul t Padovi cand. med. g. Franci Boh. Za njbn žalujejo oče, mati, sestri, zaročenka in drugo sorodstvo. Truplo r°koj-•nika bo pripeljano v Ljubljano in bo dan pogreba objavljen pozneje. — Po kiatki težki bolezni je prem nil inšpektor državnih železnic v pekoju g. Franc Potočnik. K večnemu počitku ga bodo spremili v nedeljo ob 15. iz kapelice v. Krištota na Žalah na pokopal:šče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Diploma. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je bila diplomirana gdč. Elida Teran. u— Nova slika. V šelenburgovi ulici 'e v izložbi tvrdke ge. Metke Lazarjeve razstavljena slika naše priljubljene pesnice-pisateljice gospe Mare Tevčarjeve. delo akad. sl karja Eožidara Jakea. u— God sv. Lucije, zoščitnice cči, praznujemo danes. Svetnici se priporočamo ze najdražje, kar imamo, za vid. God -v tAl cije pa je pomemben tudi zaradi tega se začne po ljudskem mnenju z njenim godom daljšati dan Furlani so skovali na račun svetnice pregovor, ki se v pr«vod'. glasi: Od sv. Lucije do oožiča se dan podaljša za korak petliča. Pr5 na mine ta dan skoraj povsem neopažen. Drugod pa se ga vsi vnaprej veselijo, ker vicijo v njem znanilca daljših dni. V resnici pa "c dan od sv. Lucije dalje še ne daljša, temveč za nekaj sekund celo skrajša. u— Drž. žen ka obrtna šola na tehniški srednji šoli v Ljubljani prične s poukom v torek, dne 15. decembra ob 8. uri. Navedenega dne naj se zbero učenke v učilm cah ženske obrtne šole (vhod Gorupova ulica št. 10, pritličje, desno). u— Šolske konference so minule, starši, ki hočejo, da se bode nj'h otroci — gimnazijci, trgovska šola in akademija ljudska šola — stalno učili pod nadzorstvom v teplih prostorih (razlaga, izpraševanje, poprava nalog itd.), naj jih vpišejo v Ko-repetitorij, Mestni trg 17/1. Važno tudi za dijake, ki se vozijo ta privatiste. u— Vedno več megle. V petek smo se še precej zgodaj dopoldne izbavili iz goste megle in smo imeli spet krasen dan. Megla pa je kakor po navadi nastopila spet proti večeru ta je bila včeraj zjutraj tako gosta, da se je obdržala še vse dopoldne in ni dala soncu pogledati v Ljubljano. Barometer je nekoliko padel, vendar se še vedno drži nad povprečjem (764 mm). Mraz je le nekoliko odjenjal. Medtem, ko smo imeli v petek zjutraj —4.3° C in se je čez dan ozračje ogrelo na 6° C, smo v soboto zjutraj zabeležili —3.2° C. Vsako jutro je -'lana. Ker traja mraz že precej časa, postaja tem občutljivejši, četudi kak dan nekoliko odjenja. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji prično dne 14. in 15. decembra. Pouk po najuspešnejši desetprstni učni metodi. Specijalna strojepisna šola: Največja moderna strojepisni-ca, stroji raznovrstnih sistemov. Učnina zmerna. Vpiše se laihko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Novi prospekti s slikami brezplačno na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. u— Dirigent Drago Mario šijanec, ki je eden najboljših in najbolj agilnih naših dirigentov, ima velike zasluge za letošnje sinfonične koncerte, ki so tako močno po-živeli naše koncertno življenje, kakor še nikdar v poslednjih letih. Posebno velik uspeh je imel s HI. sinfoničnim koncertom, ki se bo na vsestransko željo ponovil jutri, v ponedeljek ob 18. uri v veliki uni-onski dvorani. Tudi pri ponovitvi bo izva-jalGriegov Koncert za klavir in orkester naš najodličnejši pianist prof. Anton Trost. V ostalem so na sporedu še: Rossini, Lajo-vic in Dvofak. Občinstvo opozarjamo, da bo začete}? točno ob 18. uri. Predprolaja vstopnic pa je v Knjigarni Glasbene Matice, ter se dobe vstopnice še po vseh cenah. u— V°dstvo na razstavi Mušič—Sedej— Zonič bo imel danes v nedeljo dopoldne ob 11. uri umetnostni zgodovinar prof. Franjo šijanec. u— Dramatsko-igralskl tečaj. Interesent je (inje), ki so prišli po informacije, naj se v važni stvari zglase še ta teden. Ostale opozarjamo, da z igralsko šolo pričnemo 15. t. m Pouk popoln (izgovarjava, šminkanje, recitacija, deklamacije, dramatika, režija, scenografija, jeziki itd.). Revnejši popust. Prijavljanje dnevno Mestni trg 17/1. u— V galeriji Obersnel razstavlja France Paviovec svoja letošnja dela, ki vzbujajo izredno pozornost med ljubitelji naše umetnosti. Slikar je tokrat izbral svoje motive lz našega Posavja ter je kot priznan krajinar pokazal na platnu vso očarljivost tegž dela naše okence, tako v va-cicah kot tudi v krajini. Razstava je odprta dnevno od 10—17. Opozarjamo občinstvo, naj ne zamudi prilike ta si ogleda razstavo. u— Razstavo lepe knjige priredi v nedeljo 13. decembra, Ljudska knjigarna v svoji'prodajalni Pred škofijo št. 5. Razsta- va bo odprta od 9 dopoldne do B. popoJdne. O pomenu knjige bo ob 11. dopoldne govoril književni tajnik, pesnik Severin šali. Vsi prav iskreno vabljeni! u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do pcneleljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Koritkova uL lč u— Italijanščina, nemščina, francoščina in angleščina Kdoi se hoče v kratkem času naučiti enega ali več navedenih jezikov, naj se vp še v naše nove tečaje, ki se začno ta teden Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14- 16 Korppetitorij. M^tni trg 17 I. u— Osnutki mestnih proračunov za leto ho bili po zakonu 5 dni razgrnjeni r bčanem na ogled ter se je precej davko-p jčevalcev pesiužiio svoje pravice, da proračun piouče. če bi bilo morda potrebno, da bi h kaki točki vložili svoje pripombe ali ceio pritožbe, rlok za vložitev priprmb n pritožb je pa že minul in. kakor vse ka-j že. so občani s preračunom po pravici prav zadovoljni, saj me tna uprava ni dobila z nobene strani prav nobene pripombe, 5e manj pa pritožbe, ker sc davkoplačevalci, upoštevajoč splošno naraščanje cen, pričakovali tudi znatno večje zvišanje proračuna. Preračun mestnega zaklada ali uprave je namreč tako neznatno zvišan, da od letošnjega ni niti za 5 odst. višji, kar v sedanjih razmerah za občane gotovo pomeni prsv prijetne presenečenje. Navzlic tako minimalnemu zvišanju proračuna je pa v posameznih proračunskih postavkan vendar poskrbljeno in zajamčeno za redni napredek mesta, da vsaj ne bomo zaostali, čeprav smo :e za prihodnje leto morali odpovedati večj;m investicijam za javna dela. Kakor v zasebnih gospodinjstvih je tudi ljubljansko mestno gospodarstvo lahko zadovoljno, če pri skrajni varčnosti preživi sedanje razmere brez škode za razvoj mesta. Brez pripomb, pritožb in nezadovoljnosti sprejeti osnutek me tnih proračunov za prihodnje leto nam je pa obenem tudi prav razveseljiv dokaz, da Ljubljan' ani razumejo izredne razmere ter jih upoštevajo s skromnostjo in skrajno varčnostjo tako v zasebnem ket v javnem gojpo-darstvu. u— Jezikovni tečaji — italijansiri, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično 14. t. m. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure u— Nabavite si pravočasno b^ežne koledarje (mesečne in tedenske) ter žepne koledarje za leto 1943-XxI-XXII, ki j'h dobite v bogati izbiri v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. u— Prehranjevalni zavod Visokega ko-misarijata v Ljubljani obvešča vse trgovce z racion;ranirni živili in pekovske obrate, da bo pričenši s 15. t. m. oddajal nakazila za vsa racionirana živila za mesec januar 1943/XXI. v Gosposki ulici 12/1 po sledečem abecednem redu: torek 15. XII. od A—C, sreda 16. XII. od D—J, četrtek 17. XH. od K, petek 18. XII. od Lr—M sobota 19 XII. od N -P, ponedeljek 21. XIL od R—š. torek 22. XII. od T—ž, ponedeljek in torek 28. in 29. XH. pek*. u— podpornemu društvu za g'.uh»ncsmo mladino je daroval g. Anton Koritnik, Ljubljana, Bleiwei ova 2, namesto venca blagopckojni gospe Mariji Pauer iz Ljubljane, Sv. Petra c., 150 lir. Prisrčna hvala! u— Lepo, koristno in ceneno božično darilo bodo letošnje Vodnikove knjige (povest Janka Kača »Na novinaht in Vodnikova pratika 1943). Prijavite se takoj pisarni Vodnikove družbe, Puccinijeva 5-1, poslopje Narodne tiskarne, ali pa Tiskovni zadrugi v šelenburgovi ulici. Učiteljski knjigami v Frančiškanski ulici in šentjakobski knjižnici na Kongresnem trgu! u— Nesreče. V četrtek in petek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico spet več ponesrečencev. S hrasta je padel in se hudo notranje poškodoval 18 letni posestnikov sin Karel Potckar iz Višnje gore. 42 letni progovni delavec Janez Miklavčič z Vrhnike ima poškodovano desnico. Kazalec desnice £i je poškodovala 29 letna žena kleparja Danica Dergančeva J/- Ljubljane. Stana Milanovičeva, 31 letna žena trgovskega potnika iz Ljubljane, je padla in si poškodovala levo nogo. Z obema zlomljem-ma nogama so pripeljali v bolnišnico 11-letnega sina posestnika Ivana Anzica iz Dobrunj. Nanj se je zvrnilo posekano drevo. GOSPODJE, POZOR! &LOBUČARMA ,:PAJK" Vam strokovno csnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38, Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union. P. G. Wodehouset 47 DJETNI SAM Humoristi žen roman Amyji je to zadostovalo. Ljubša bi ji bila kakopak tovaršija drugega psa; ker pa psa ni bilo, je utegnila biti tudi prijazna mačica dober nadomestek. Mačke je imela strastno rada. Pri nepozabnem »Modrem sidru« so jih imeli sedem, in vse so bile njene prijateljice zaradi kosmatega kožuha, s katerim so se igrale, in zaradi košatega repa, ki jim je bil od zore do mraka predmet lova in norčij. S čvrstim zagonom težkih nog se je pognala čez plot ter ljubko in lahkotno padla na ono stran, kakor bi se prevalilo pol tone premoga, nato pa z najboljšimi nameni stekla proti mački. Toda lepa živalca je bila plašna kakor vse mlade stvari; naglo in prestrašeno je pogledala okrog sebe, v blazni grozi preskočila plot in prhnila na spodnje veje drevesa, ki ga je bil Hash Todhunter nedavno tega zlorabil za svoje vaje v trubadurski umetnosti. Amy je skočila pod drevo in osuplo pogledala kvišku Ni ji šlo v glavo, čemu ta beg. S psi je pač takisto kakor z večino ljudi, ki se jim upira priznati odurnost svoje podobe; in psica ni niti od daleč slutila, da je baš njena vnanjost pripravila mačko v strah. Na žalost pa ne moreš biti kdo ve k-Lko liubek, če imaš »airedalca« za očeta m »veliko feiradorko« za mater, in mačica, M je oprezala z drevesa, si je kar čestitala, da je ušla taki strasm nevarnosti, ter plezala — previdnost je božja mast — više in više. Prav tedaj se je Kay vrnila na vrt. »Ohej, lepi pesek,« je malce začudeno vzkliknila, »katera dobra sapica te je prinesla?« Amy je bila videti presrečna, ko je zagledala dekle. V svoji kratkovidnosti je imela Kayo za hčer krčmarja pri »Modrem sidru«, ki ji je skoraj vsak dan pripravljala kosilo. Obrnila je drevesu hrbet m planila k nji. Kay, ki je imela že izza otroških let posebno ljubezen do psov in se jim je znala prikupiti, jo je kar najtopleje pozdravila, in Hash, ki je s kuhinjskega okna videl psičin skok čez plot ter v silnem strahu pritekel za njo, ni mogel verjeti svojim očem. Njegova imenitna čuvajka je ležala na hrbtu in navdušeno brcala z nogami, gospodična pa jo je prijateljsko čehljala po prsih. »Upam, da vas moja živina ni prestrasila,« je rekel mladenki in viteški zrasel izza plotu. Kay je vzdignila glavo in videla, da jo tako ogovarja človek, ki jo je še nedavno tega ojezikaval iz zelenih višav. Ker pa se je bil od tistih dob zaročil v svetorafaelskem okolju, ga ni mogla smatrati za tujca, ampak kvečjemu za nekakšnega oddaljenega družinskega člana. Zato se mu je ljubezemvo nasmehnila, čeprav ji ni šlo v glavo, kako se je mogla Klara zatrkati v tolikanj nemikavno prikazen. »Ne, ne, hvala,« je odgovorila. »Vaš je, kaj ne?« »,Vaša* bi morali reči, gospodična,« jo je Hash opomnil. »Torej je psica? — Lepa žival!« »Da, gospodična,« je še dokaj ponosno odvrnil Hash. . . »Upam, da ne bo plašila moje mačice,« je rekla Kay in v skrbeh pogledala okrog sebe. »Tu nekje mora biti. Zdi se mi, da jo slišim, kako mijavka.« Tudi Amy je slišala mijavkanje, in ker je se vedno upala, da se ji posreči skleniti pošteno prijateljsko pogodbo, je znova odskakljala pod drevo m se vzpela na zadnje noge, kakor da hoče splezati nanj. Čeprav ji je manjkalo do najnižje veje vsaj trideset pednjev, je to vendar zadostovalo, da je mačka, ki ves čas ni odtrgala oči od nje, jadrno šinila prav v vrh drevesa. »Oh!« je vzkliknila Kay, ki je zdaj mahoma spoznala položaj. . . . . . .... Tudi Hash "se je bil zavedel položaja, m ker je bil bolj mož dejanja kot človek praznih besed, je ne-utegoma preskočil plot ter zgrabil Amyjo za zadnje noge. Psica, že drugič zadeta v svojih ženskih čuv-stvih, se je dala razočarana odvesti na domači vrt in je'ostala tam, s šapami na plotu in z žalostnim očitkom v očeh. . Takega ravnanja ni bila nikoli vajena, kajti pn »Modrem sidru« so jo imeli vsi radi; zato se ji je zdelo, da je padla v roke največjim surovinam tega sveta* Svojemu nezadovoljstvu je dala duška s tem, da je potrto stresla glavo in takisto zamolklo in žalostno zatulila kakor prekomornik, ki ga zajame megla. Mačica je že ugibala, ali se ne bi kazalo vrniti; ko pa je začula ta glas, se je spet umaknila na višjo vejo. »Kaj nam je storiti?« je vprašalo dekle. »Tiho!« je Hash zarjovel. »Ne vi, gospodična,« je nadaljeval s prijaznejšim glasom, »to prekleto kuz-lo mislim.« Pobral je grudo prsti in jo vrgel v žival, ki je zamišljeno nagrbančila čelo, ne da bi se ga- nila. Držala se je kakor človek, ki je našel v gledališču dober sedež v prvi vrsti in ga misli tudi ohraniti, naj stane kar hoče. »Vsa reč je zapopadena v dveh besedah,« je nadaljeval gospod Todhunter. »Vaša mačka se ne upa dol, ker se boji moje psice.« In ko je pojasnil to bistveno vprašanje, kakor da bi brez njega ostalo večna skrivnost, je utrgal travno bilko in jo jel zamišljeno sesati. »Najrajši bi vas poprosila,« je z zapeljivim nasmeškom rekla Kav, »če bi mogli splezati na drevo in jo spraviti dol.« . Hash jo je začudeno pogledal. Kayin prislovični smehljaj, ki je imel do drugih tolikšno moč, ga je puščal mrzlega kakor led. Zdelo se mu je, da svoj živ dan ni slišal bolj neumnega predloga. »Jaz?« je vprašal očitno presenečen. »Mene mislite?« »Da, vas « »Po mačko naj splezam na drevo?« »Če je mogoče,« je odgovorila Kay in se znova nasmehnila. »Gospodična,« je suho rekel Hash, »ali me imate za akrobata, ka-li?« Kay se je ugriznila v ustnico. Ozrla se je proti sosednemu vrtu in videla, da se jinui bliža Sam. »Kaj je narobe?« je vprašal mladi človek in se obrnil k dekletu. . Kay ga je pogledala z dvema protislovnima občutkoma. Misel, da naj se zadolži temu mlademu človeku, ji ni bila nič kaj po duši; očitno je spadal k tisti vrsti ljudi, ki jim ne smeš pomoliti mezinca, ako nočeš, da te zgrabijo za vso roko. Po drugi strani pa je z drevesa klavrno mijavkala ljubljena mačica in terjala naglo pomoč. Kak© m se zabavali Ljubljančani nekdaj Tudi v starih časih Ljubljančani niso živeli le od kruha — Poročilo o zabavah, ki S3 jih prirefaH Se v 11. stoletju Stara resnica je, da se človek prej pre-obje kruha kakor nasiti zabav. Res človek ne živi samo od kruha, odnosno kruha potrebujejo tudi njegovi živci človeško srce je nezadovoljno, večno lačno; ko človeku »nič ne manjka«, vendar ni zadovoljen. Išče v zabavah, kar pogreša. Morda tudi tam ne najde pravega utešenja večnega nemira, pa vsaj pozabi, da je nezadovoljen. Baje je treba strogo razlikovati med zacavo in med duševno hrano, vendar je v vsaki zabavi vsaj nekaj tudi duševne hrane, odnosno nekateri ljudje so zadovoljni s samo takšno duševno hrano V starih časih ljudje baje niso še imeli tako dobrega okusa, niso bili tako tenke čutni esteti, zato pa tudi niso bih izbirčni pri zabavah. Tako vsaj mislimo, ker se precej precenjujemo. V resnici so pa ljudje vedno enako otročji: ljub;j0 gre. iluzije obiačajo hrbet stvarnosti, radi so neresni in smeh se jim vselej bolj prileže kakor vzdihovanje. Če ne vemo, kakšni so prav za prav bili Ljubljančani v tem pogledu v starih časih, pa nam je vsaj znano nekoliko, kako so se zabavali. »Turnir« čolnarjev m Ljubljanici Skoraj vsi zgodovinarji, ki opisujejo živi'en i e s? vasorjevo poročilo o nekakšnem »viteškem turnirju« na Ljubljanici. Valvasor je pisal o tekmovanju čolnarjev na Ljubljanici, da je bila prirejena že L 1092 Čolnarji so tekmovali, kdo bo prvi prive-slal navzdol do čevljarskega mostu Razen tega je bil prirejen turnir: čolnarji so se »sabljali« 7 drogovi Zmagovale' je bil, kdor je spehal tekmece iz čolnov v vodo. Zmagovalci so prejeli lepa darila. Podobnih prireditev je bilo najbrž več tudi v poznejši dobi Omenjen je turnir na vodi 1. 1143. torej pred 800 leti. Te prireditve se je udeležilo številno plemstvo tudi iz drug h dežel Iz tega smemo sklepati, da so že v starih časih znali prirejati prireditve velikega sloga Turnir na Ljubljanici je moral biti vsekakor imeniten, sicer bi se ga ne udeležilo toliko gostov iz drugih dežel. Rajanje in plesi Manjših zabav, ki so bile le »krajevnega značaja«, je bilo tedaj menda mnogo in vseh kronist? niso niti zapisali Niso pač vmenjali sleherne veselice in »navadnih« zabav Ohranila so se nam pa poročila o rajanju pod častitljivo lipo na Starem trgu. Dovolj podrobnega opisa žal ni. Znano pa ie. da ie plesalo po 12 parov, odnosno rajalo. Najbrž so plesali stare ljudske plese zvezane z narodnimi običaji, ki so jih vsaj nekoliko v novejši dobi raziskali strokovnjaki Rajanje pod lipo na Starem trgu je opeval tudi Prešeren v pesmi o povodnem možu. ki je zaplesal z Urško v svoj kristalni grad v Ljubljanico. Vsak dan koncerti Kako je bilo v starih časih dobro preskrbljeno za zabave meščanov, sprevidi-mo že iz tega, da so Ljubljančani uživali skoraj sleherni dan nekakšne promenad-ne koncerte. Pisali smo že o »stolpu p -skačev« na C-radu To je bil starejši grajski stolp, ki je imel pod vrhom lesen hodnik. Na tem hodniku so mestni godci piskali vsak dan poleti in pozimi ob lepem vremenu ob 11 Trije godci so igrali na trobente, eden je pa piskal na rog Izpričano je, da je Ljubljana imela mestne godce vsaj že 1. 1544.. torej pred 400 leti Kaj so ti godci igrali in koliko so bili vredni njihovi koncerti, ni znano Vsekakor so pa bili Ljubljančani tudi v starih časih veliki ljubitelji glasbe in n florijanske cerkve. Grajska pobočja so b'la prestrma za naselitev Na jug se mesto ni moglo širiti daleč zaradi Barja Na zahod se mesto ni razvijalo dalje od Gradišča, dokler je bil v veljavi še srednjeveški način utrjevanja, saj bi morali obzidje še podaljševati, odnosno trdnjave prestavljati naprej na piano. Na zahodni strani mesto ni imelo tako varnega naslona kakor na vzhodni, kjer se je stisnilo med Ljubija'ico in Grad. Slika Ljubljane v 17. sisletju Najstarejši načrti Ljubljane sc pomanjkljivi in iz njih ni mogoče natančne razbrati podrobne slike mesta. Pomen b hrt a i načrt iz prejšnjih stoletij z natančno vrisanimi vsaj večjimi poslopji in vsem; ulicami. Iz njega bi lahko razvideli. kako je bilo mestno ozemlje zazidano in kako se je razvijalo znotraj, ne !e na ven Prvi talni načrti Ljubljane so znani iz Vi stoletja. n. pr. Stierov in Pieronijev. Ta načrta sta pa narisana v zelo majhnem merilu. Mnogih hiš ni zarisanih. Vendar ram še sorazmerno dobro' razkrivata značaj takratne Ljubljane. Pozorni postanemo zlasti ob številnih gospodarskih pos-opjih. Najpomembnejše je pa, da je mogoče ugotoviti, koliko se je mesto odnosno njegova neposredna okolica razvilo. Razvidno je, mmim i ' ........ — Ameriško letalo najnovejšega tipa* M so ga v Severni Afriki sestrelili italijanski lovci da se Ljubljana ni mnogo povečala do srede 17. stoletja. Ko je dosegla svoj srednjeveški obseg, to se pravi, ko je obsegala tri strnjena naselja (trge: Stari. Novi in Mestni) se je razvoj ustavil. Naselja so se začela razvijati ob cestah in poteh, ki so držaie v mesto in ki so vezale te ceste in poti. Toda vmes je ostalo še precej vrzeli Očitno je, da ni popolne zveze med mestom in predmestji. Ko je bilo mesto obzidano, dolgo sploh ni bilo dovoljeno v bližini zunaj obzidja zidati, da bi sovražnik ne našel zaklonišč pri obieganju mesta. V okolici mesta so se lahko razvijala le sta-rejSa naselja, ki so živela precej neodvisno od mesta. Zato tudi ni bila mogoča razši-r tev mesta na predmestja ter ni kazalo podaljševati mestnega obzidja. Malo napredka do 1.1825 Da je tedaj Ljubljana že dosegla višek svojega srednjeveškega razvoja sprevidi-mo tud'. iz karte, narisane 1 1825 Do tedaj se je mesto ie malo razširilo od 17. stoietja kakor da se je razvoj skorai povsem ustavil Prav tako je razvidno iz te ru,te. da se je mesto šir lo predvsem ob glavnih cesuh :n zveznih poteri Značilno je da se je mestr. zjr.elo počasi, širiti na ven, medtem ko so ostale znotra1 še vrzeli. V začetKu prejšnjega stoletja mestnega obzidja a i bilo več in začeia se je nova doba razvoja Ljubljane, vendar novi razvoj še ni bil očiten in tedaj bi ne mogel še nihče napovedovati kakien ho ajen obseg v prihodn.em stoletju Verda Je je v prejšnjem stoletju kmalu pokazalo da se je začela nova doba Mestni «bse? se je zelo razš:ri! :n bile so ie v glavnem dan? meje sedanje Ljubljane Geografskr meje L.ubljane se pa vendar še dolge n:sr> krile s političnimi šele v p-ejšnje-r sto-etju so se '. ekateri najpomembnejša ljubljanska predmestja zlila z mestom v celoto. Tako so nastali novi okraji. Priključitev predmestij Po prvi svetovnj \'Ojn. je odo vedne bo:j očitno zlasti spnče živahne stavbnt delavnosti. da n mogoče več delati meje med predmestji in bližnjimi okoltekimi vasmi Vprav Jkodijivo je nilo da okoliške vasi. k so vedno bolj izgubljale svoj kmečki značaj, niso b le spoje: e z mestom tudi politično, kei ni bilo mogoče smotrno zidanje Zunaj mesta so zidali ne glede na prihodnje potrebe n zahteve mesta, ne da bi se iim b lo treba ozirati na kakršne koli regulacijske načrte Med bolj oddaljenimi predmestji je bil v piejš-jem stoietju najprej priključen Ljubljani Vodmat, .eta 1896 Spodnja š ška je bila priključena Ljubljani šele 1 1914 Pozneje so bili združeni z mestom okraji, ki so imeli nekdaj izrazit vaški značaj To velja zlasti za Vič. Selo, Zg šiško. Moste td. Dolgo niso bili priključeni nekateri okraji, ki so bili izrazita preumestj^ n. pr. Rožna dolina. To naselje ni bilo nikdar kmečko in razvilo se je samo pod vplivom bližine meuta kjer so bili zaposleni njegovi številni prebivalci. Precej zgodaj je pa spadala pod mesto Kurja vas. kakor so nekdaj tudi uradno imenoval: naselje ob Dolenjski cesti. Kakor Rožna dolina tudi Kodeljevo, ki prav tako ni imelo kmečkega značaja, dolgo ni bilo vključeno v mesto. Prejšnje čase se niso ozirali oredvsem na to, ali ima predmestje kmečki ali mestni značaj; pri priključitvi so bili včasih pomembnejši drugi razlogi. Tako je tudi politična meja Ljubljane segala daleč na Barje ob Ljubljanici in Iščici. čeprav je imelo ozemlje tam povsem kmečki značaj in ga Ima pretežno še dandanes Prvotna samostojna naselja V ljubljanski okolici so bila v novejšem času priključena k mestu nekatera naselja, ki so nastala in se razvijala samostojno in ne pod vpl vom mesta. Tudi Poljane so bile eno takšnih naselij Napačno je, če mislite, da so se Poljane začele razvijati od zahoda proti vzhodu, od mesta navzdol. Prvotne Poljane so se razvile od sedanjega Ambroževega trga do vojašnice. Prav tako se šentpeter (ali šent-petrsko predmestje) ni razvil pod vplivom Ljubljane. Ta kraj je morda celo starejši kakor Ljubljana, kar smemo sklepati po tem, da je v njem najstarejša župnija ter da je samo mesto spadalo pod to župnijo Samostojno so se razvile tudi vasi na Proslava indijskega narodnega praznika na sedežu L R. C. E. — Ekscelenca Balblno Giuliano govori indijskim nacionalistom Ljubljanskem polju ob Ljubljanici in na ježah ob Savi ter ob vznožju Golovca. Posebej bi se morali pomuditi pri vsakem izmed teh krajev, da bi nam podalo razumljivo, kako so se razvijali ter se končno spojili z mestom. To bomo pa lahko storili ob drugi priliki postopno. Ko bomo znali razlikovati posamezne ljubljanske okraje po njihovem nastanku in razvoju, si bomo lahko pojasnili, zakaj Ljubljana kaže takšno neenotnost, da se nam zdi skoraj v slehernem okraju bistveno drugačna. Okraji, ki so bili še ncaav-no vasi, niso mogli izgubiti povsem svojega prvotnega značaj, zato je Ljubljana marsikje še kmečka. Tako je zunanjost mesta odprta knjiga njegove zgodovine, samo čitati je treba znati. Vlaki vozlj® p®i morjem Drzni japonski gradbeni načrti se uresničujejo Dva izven Japonska doslej le malo znana kraja otoškega cesarstva, Simonoseki in Mozi sta naenkrat stopila v ospredje svetovnega zanimanja. To sta namreč končni postaji prvega podmor kega predora, ki veže Japonsko matično deželo Honsyu z južnim otokom Kynsyu. O tem predoru smo nedavno že poročali. Z njim so bile uresničene stare, drzne sanje inženjerjav. Tudi tako mogočna naravna sila kakor je morje, ne more več kljubovati moderni tehniki. Japonskemu uslužbencu in delavcu, ki je hitel zgodaj zjutraj iz kraja Mozi na delo v Simonosek'. zdaj ni treba več nestrpno čakati na izkrcevalnem mostu, ker potrebuje s kciesom :kozi podmorski predor samo nekaj minut, ali pa z vlakom samo dve minuti, pa je na drugi strani morske ožine. Važnejši od te olajšave v potmškem prometu je pa gospodarski pomen tega prekopa pod morjem. Severni del južnega otoka Kynoyu je ene najvažnejših premogovnih področij Japonske Premog potrebujoča japonska industrija pa ima svoj sedež večinoma v zapadnem. srednjem in severnem delu matične dežele če so hoteli torej ?pra-vit; premog na sedež industrija, so ga morali prevažati s parni ki v Osa ko ali celo skozi morsko ožine Bungo preko Pacifika v severne industrijske kraje. Pri tem je treba upoštevati, da so morali premog večinoma še prekladati na vagone, če so ga hoteli spraviti neposredno v tovarne, če so nekaj premoga že doslej prevaža'; po železnici o moral: z njim natovorjene vlake iz kraja Mozi prevažati na trajekt!h v Simoscki. To je bilo zelo naporno ir zamudno delo. Mor3ka ožina med obema kra- jema je središče japonskega pomorskega prometa in zato je povzročalo to neljube motnje v ostalem prometu. Vse te težkoče so zdaj odstranjene. Zdaj prevažajo premog po železnici skozi predor naravnost v tovarne brez vsakega prekladanja. Gradnja pradora pod morjem je bila zvezana z velikimi težkočami. Na obeh straneh je morska obala strma, iz morja otrle gole pečine, ob katere butajo morski valovi. Morski tok kozi ožino je zelo močan. Morsko dno je samo ob obali iz kreae, v sred;ni morske ožine so pa naleteli na pesek in blago. Da bi šlo delo varno od rok, so izkopali najprej ozek poskusni predor, v katerem ja imelo prostora samo nekaj ljudi. Ko se je obnesel ta, so jeli graditi trojni podmorski prekop Dva prekopa služita dvema železn;škima tiroma, tretji pa avtomobil kemu, osebnemu in kolesarskemu prometu Prekop so začeli gradit: leta 1936. in lani jeseni je bil dograjen prvi že-leznškemu prometu namenjeni del. Od 1. julija tek. leta vozijo skozi prekop tovorni vlaki, 15. novembra so pa začeli voziti tudi osebni vlaki. Drugi železniškemu prometu namenjeni del prekopa bo tudi kmalu dograjen. Tretjega so pa šele začeli grad:ti. Skozi predor pod morjem vodeča železnica je clektiificirana. Moderni železniški promet je premagal morje. Prekop pod morjem je dokazal, da je tako delo moderne tehnike mogoče tudi tam. kjer so geološki in vodno tehnični pogoji zelo neugodni. S tem so dobili vsi nadaljnji načrti predorov pod morjem izglede na skorajšnjo uresničenje. Med njimi je najdrznejši načrt prekopa pod K> rej ko morsko ožino. Žafee, ki mstkafo kadar §e parijo čudne vrste žab žive v Ameriki in Afriki Pomladne in poletne koncerte naših domačih žab pozna pač vsakdo. Pričenjajo se v toplih dneh pozne pomladi in poletja navalno z mrakom in trajajo tja do polnoči. žabji orKester je nekaj svojevrstnega. in ne da se trdit', da bi ne bilo v njem nič melod čnega. Bistveno drugačni so pa žabji koncerti drugod do svetu kjer žive mnogo večje žabe. Ena najzanimivejših vrst so takozvane volovske žabe ali z znanstvenim 'menam rana catesbyana. Ime so dobile te žabe po izredno močnem glasu. ki zelo spominja na volovsko mukanje.* Volovska žaba prekaša po velikosti vse evropske vrste žab. Dolga je do 30 cm, vi-soba pa 15 cm in tehta okroglo 1 kg. Te žabe žive v severoamei iških gozdovih in so silno požrešne. Njihov močan tuleč glas se razlega zlasti v času, ko se parijo. Največje žabe žive v Kamerunu v Afriki. To so tako zvani žabji goljati. Te vrste žaba je dolga kakih 40 cm in temu primerno tudi močna. Ko so ujeli prvo tako žabo in jo pripeljali v Evropo, jim je hitro ušla. ZaprP so jo bili v prazen 251itrski so'.ček. Sodček so pokrili s precej težkim pokrovom. Toda žabi se je kmalu posrečilo dvigniti ga in uiti. Na obali otoka Tasma-nije na jugovzhodu Avstralije pa živi ža<- ba, ki ji pravijo domačini kladivo. Ta žaba se razlikuje od drugih po svojevrstnem kvakanju, spom i n ja jo čem na udarce kladiva po železni plošči. Kadar se te žabe parijo, bi človek mislil, da se razlega iz gozdov razbijanje kladivov po nakovalih. žabe pa znajo tudi jokajoče kvakati. Tako kvakajo velike v Argentini živeče žabe, ki so tudi nevarne. Pri grizenju brizgajo iz ust strupeno tekočino. Kadar se parijo, se umaknejo v močvirja, če jih kdo tam moti, začno jokajoče cviliti, Njrhovi glasovi spominjajo na otroški jok. Med različnimi vrstami žab so zlasti zanimive žabe — ščinkovci, ki hrešče žvižgajo, kadar se parijo. Tako skuša samec prikupiti se samici. Samec leže na hrbet, da se mu vidi škrlatno rdeči trebuh, ker misli, da bo samici bolj všeč. Teden štednje v Turčiji Kakor vsako leto, bo prirejen tudi letos v Turčiji teden narodne štednje. V tem tednu se bo delala tudi velika propaganda za domače proizvode. Teden štednje se prične 12. decembra ko bo govoril ministrski predsednik o njegovem pomenu za narodno gospodarstvo. Angleški tanki, ki bo jih uničile Italijanske čete v nedavnih bojih na afriškem bojišča ;an]e in angleška bolezen, rahitlda Ta nevarna bolezen se je razširila v Evropi, ko je bila iz Anglije žganjekuha V mestih je precej rahitičnih bolnikov; J taminozami, če predolgo pogrešamo son- prav bi bilo. da ;u belje ooznali nevarno bolezen, predvsem, kaj jo povzroča Znana je sice*- vsaj po imenu — angleška bolezen. a žal se morajo z nio seznaniti tudi številni nesrečneži, ko obole. Pravi mirenik so me-can.sk! cucci, ki postanejo žrtve nezdravega življenja v mestih, zaraci' neprav.-ne prehran- m pomanjkanja sonca. Kakor navadno pri avitami-! nozah je tudi zdravljenje angleške bolezni ležavre^e k&k r preprečevanje. Pomanjkanje vitamina D usodno Pomanjkanje vitamina D v prehrani se hudo maščuje ter povzroča nevarne avitaminoze: rahitido, tetanijo ali mehko-kestnost. Rahitida je menda med avita-m nozami najbolj zna- k:uh. je bolj ali manj vsaki gospod nji znano. Sicer ji pa priporočamo. da prečita zadevno poglavje v »Hranoslovju«. ' Ogieir.io si druge važne kakovosti in lastnosti kruha ter navodila za ravnanje z njim. čina m enotna moka ohranita v e re-dilne snovi, zato je črni kruh boljši oc1 belega. Beli kruh b. morah uporabljati samo v brniški prehtani, ker je lažje pre- Ijiv. Eiee-i ..e pa manj ! nih snovi. Cvetna moka je sicer visoko t cenjena, je pa le mrtev pi ?.h. Ugotovljeno j je, da nmia bela nšenična ninka niti pol | odstotka rudninnkih snovi. ] Hramlna vregnost meke je zelo razič na. Od vi-na je od Kakovosti in vrste žita in od načina mletve. Izvrste i domai. kruh daje ržena moka mešana s pšeniSno. Koruzna moka se rada pokvari, ker vsebuje mnogo tolšče. Važno je tudi vedeti da je še bolj pokvarljiva in škodljiva moka iz slabe nedozorele vlažne koruze Tulv-t maka je velikokrat nosi ka nevar e bolezni pelagre. Za njo obolijo predvsem revni ljudje, ki največ jedo koruzne moke. Tu:h ječmenovo meko rabimo za peko kruha, manj se v ta namen pri nas uporablja ovsena moka. Ovsenega kruha pojedo m nago v severnih kraj;h. kjer re uspevajo druge boljše vrste žita Važno je vede'.'., da ovsena moka ne v ebuje vVečca in da jo je treba dati peči v posodah, shnei sc razleze. Vlečec je sploh zelo vsžna lastnost dobre moke. V njem je snov. ki jo imenujemo gliadim in ki e odločilna za okuscosl in prebaveost kruha. Dober vlečec je sestavljen iz 75 odst. gliacllna in 23 odst. glutenina. čim več je v njem gliadina tem bolj je prožen. Ov ena. ječmenova m lio-ruzna moka vsebujejo v vlečeu več glutenina in jih moramo zato da nam testo lepše vzhaja, mešati s pšeničn^ meko Moko hranimo v suhih, zračnih prostorih, sicer se nam rada pokvari. Večkrat jo moramo premešati 'n presajati. V vlažnih prostorih, posebno če je stlačena, -e rada fpriime v kepice in postane zatohla. Riževa moka ni primerna za peko kruha Riž cenimo predvsem zato, ker je lahko prebavljiv. Po barvi .-poznamo kakovost riža. Dober nepokvarjen riž je srebrnebele in malo rumenkaste barve. Če je zrno sivo, je pokvarjeno. Riževa moka za peko ni uporabna, ker ne vsebuje vlečea. Iz nje izdelujejo žganje, ki ga poznamo pod imenom arak. Pred pripravo navadno riža ne pere-mo. Podrgnemo ga samo med dvema brisačama. Naš vsakdanji kruh Ne bi mnogo pogrešali, če bi trdili, da je zgodovina človaštva zgodovina kruha. Pripravljali so ga in jedli že najsi arejši lečen. Ei oton kruh n težko prebavij!v. kakor menije nekateri. Treba ga je le dobro zgr.sti ir» prežvečiti. že mnogokrat je bilo noglašeno d:> je vre* kruh nezdrav ker je težko p roba vj, v. Uživanje plesnivega kruha ni skodlj-vo. z."to pa tudi ne priporočljivo. Uživanje kruha. ki se vleče, to .ie pokvarjenega k uha. je škodi..ivo. Kruh -M s.- moral po pek. vsaj pol dneva ali ves dan hlad t!. preden bi ga načeli. Hraniti ga moramo v suhih shrambah. sicer ee nam hitreje kvari. Moki, iz katere pripravljamo krušno testo, dodajamo razne snov«, ki razliino u Sinku j "jo. Jajca, ki povečajo redllnost in iz-bo'jšajo okus kruf.a- napravijo to to bolj suho: nasprotno pa povs.cča mleko, olje in krompir, da je testo bolj volno m sečno: i kruh se tudi ne posuli t,?J:o hitro. Enako i uč "ku. ejo maslo n druge tolšče. ! uporr.ba sojine moke je dala razne-i uspehe. V Nemčiji so jo poskušati prime-1 šati pšenični krušni moki v zelo n.ajhn' kol čiri (5 odst.) Poskusi so pokazali da te to k: mu je prmršana soja, n? vzhaja. S - ja prehitro nabi kne in vzame p.-enič-r.nrau škrobu vlago Ta zato ne more .ura sti in nabrekniti v k le j Lepe uspehe > a » dosegli s sojo pri testu iz ržene moke REZKALNE SKOBELNE VRTALNE BRUSILNE POLIRNE IN DRUGE STROJE izbranih konstrukcij — dobavlja iz tukajšnjega skladišča ali tovarn GUSTAV LEVIČAR - LJUBLJANA, Medvedova 14. UbiiMtt.aUlUflUlHiiSIBUiKUHMHilBBMMHB iSMffiiUiiiiiliMIMtiiiiiJMl Dobra vinska letina v Balgariji Bolgarija je imela letos dobro vinsko letino. V vsej Bolgariji je bilo zasejanih s trto 165.000 ha. Od tega odpade 123.000 ha na Bolgarijo brez priključenih pokrajin. Grozdja je pridelala Bolgarija okrog 500 milijonov kg V stiskalnice ga je šlo 300 milijonov kg. drugo grozdje je bilo pa predelano v mezgo in marmelado. Izvozila ga je Bolgarija okrog 100 milijonov. in sicer okrog 35 miliionov svežesa. okrog 30 milijonov kg grozdne marmelade in okrog 35 milijonov grozdne mezge. Letošnja vinska letina je vrgla Bolgariji 3.5 milijard levov. Od lega odpade poldruga milijarda na izvoz. PRODA SE Velika ln visoka iz železobetona zgrajena tovarna in več hektarjev sveta ob prometni cesti tik mesta in blizu železniške postaje. — Več v pisarni odvetnika dr. Karla Kuhelj, Bleiwet-sova cesta št. 6, IL nadstropje. I Zimske počitnice v Turčiji Zaradi pomanjkanja kuriva, je predlagal glavni ravnatelj carigrajskih šol prosvetnemu min-.stru. da dovoli za dijake za ves čas zime takozvane zimske počitnice. Šolski pouk bi se nadaljeval pri-četkom pomladi. AsSaltae ceste v Bolgariji Med bolgarsko vlado in med predstavniki orgar.izacJie >Todt« je bil. kakor se čuje, sklenjen dogovor, po katerem bo imenovana organ:zacija zgradila v Bolgariji 1200 km asfaltiranega c stnega omrežja ROBERT RAZNOŽNIK LJUBLJANA. Pražabova ulica 8'1 Reprezentant tovarne KLEIN £ STIEFKL, Stroji za obdelovanje lesa t ^HMiVlfv. ffiinuiiini attr . fiimiiT Vsem sorodnikom prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je umrl naš ljubljeni soprog, oče. stari oče, brat. stric, svak in tast, gospod Frasic Pttsžaik inšpektor drž. železnice v pokoju dne 11 decembra t 1. po kratki, težki nolezni. Pokopali ga bomo v nedeljo, dne 13. decembra 1942 ob 3. url popoldne iz kapelice sv. KriStofa na Žalah k Sv Križu. Ljubljana, Podnart, 11. XII. 1942. žalujoče rodbine: POTOČNIK, ing. KULJIŠ, BIZJAK, nSTER, TOMŠE, in ostalo sorodstvo Osiromna večina oslu.Vvalcev se obrača na e^Sascij e!ek msvmem rtu .um'" ■ ^ ČŽ: m. !1IU.lllH..nil>IIUIH!HaMI amilimiiail»M««ll«lll.l 'Jamski tn otroški plašči, krmo za obšlve in it pe, mufi, ovratniki L t. d. prt H«3 G. $ Mestni trg štt« g ■namrnHtm>^d načina priprave v kuhinj: Do tnač! romr.ci, napnv-jen: z jsje5. 3c "eclil nejši kakor kupljeni. Testen nam manjkajo' navadno p->i t/. e beljakovine tolšče ciinerslne ?aovi in vitai.oini. Povredr.otimc lih z živil', s katerimi jih užvamo. pe ietsis za*?»i r7. Lizbone poročajo o ke o PREVOD! IN VLOGE v italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva 13 jrgamsmc economicc della Jonfederazione Fa.scista dei Commercianti per il cornmereio joH estero delle sementi e bulbi da destiriarsi alla sejnina agri-jola Vi fanno parte come so-aie tutte te Ditte Itallane operami n?! pamo aU'importazlone ed all'esportazione. Per informaziont serivere: Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgovino z Inozemstvom s semeni in gomolji namenjenimi za setev v poljedelstvu. Člani so vse italijanske firme, kl se bavijo z uvozom tn izvozom. Po pojasnila pišite na: C. E. 2. S. A. — Via Altahella 11 — Bslogna zanimivem dogodku. Te dn je p:ispe'a Iz Air-er kv " Lisbr.no TOlotar gjspoe.ilna Giorija M '.h r.ev F:»šla je, da pnijce r.o^n^a zurorer.ej Johna Wolfa.'ki se j ;z tri m "Trčila pr č-v. nr-kej ča « sklonila psroč ti s- 16 ir.sija 1S32. l'oda nastopile d:o:ižči'e. ki so preprečile poročni r.bred John <•> odpoto. vol. toda žan čenka Gorja j" še veai«. una!a n» p-roko M nilo o 50 :et :n m-davno je 'p saia Giovija M • hnt»v svoj«-mu žareč ncu. da je še v<*.l~o pnpra ."'jer j na p--rok-.' da ie živije je do so l»i ,:a jt j še o'rilo časa z.\ skupno s ižitie. ^-lohr. od-1C.Č1 s.-.- mu je p-s?b. toda John ni bil navdušen za to misel in jc njeno ponudDC odklon i Toda TOletni zaruč nka ni rdne-halu. Poinsftusila je svojo srečo drugače tei zahteva'3 ocl'k ;d ino v dolarjih v približnem Iznosu mili .on 3 Hr. Seveda ni :mc ubogi John niti sence milijona. Ni mu preostalo drugega, n.go tia e pobota s svojo zaročenko in da stoo' kot 75-letnik pred oltar s svojo G orijo, ko nau ni b lo kot m'a-deniču c"o tega. Tako je konč o zmagata ljubezen 70ietne zaročenke. m Zahvala Za premnoge izraze Iskrenega sočutja ob nenadni smrti mojega soproga, dobrega očeta in strica, gospoda SABEC ALOJZIJA vlakovodje iz-ekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo vsem, kl so se udeležili pogreba ali kakorkoli spomnili ranjkega. Znancem in prijateljem najlskrenejša hvala za darovano cvetje. — Vsem mnoga hvala. Ljubljana, dne 13. decembra 1942. ŽALUJOČA RODBINA ŠABEC MednarcjSjsa falisis^a zbornica Od 30. novembra do 2. oecembra je bil v Budimpešti letošnji občni zbor mednarodne filmske zbornice. Na otvoritveni svečanosti so govorili madžarski prosvetni minister Szinlei-Merse. predsednik mednarodne filmke zbornice minister grof Volpi in njen generalni tajnik Melker. Po volji Vsemogočnega nas je nenadno zapustil naš zlati sinek edinec, ljubljeni bratec in zaročenec, gospod cand. med. v Pad o vi ' Prepeljali ga bomo v Ljubljano. Dan pogreba bo objavljen kasneje Ljubljana, dne 11. decembra 1942. Neutolažljivi: FRANC, oče; MARIJA, mati; MERI, PAVLA, sestri; ROZA DOLGAN, zaročenka — bi ostalo sorodstvo Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra*: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot lekarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren; Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani