ZRASTI VREDNIMI!

GOSPODU

JANESU KER ST NIKU

KERSNIKU,

VZHEN1KU t SVOJIMU.

05559S9SO

KRAJNIKA MLAD0.8T 0 ( SME t S II0 L E

OB NJEGOVIM


24 . dan roshniga zreta 1853.

/HOU

Sasor’, sasor 1  na nebu fe daniza,

Piumeno folnze, kaj fe tollt’ mudifh?
Vdan’, opafh’ perute, let’ ko tiza,

Vefelje trob, kjer shiv’ga kaj dobifh
Glej! nafha nima doli’ befed modriza,
(.Serze! saflonj po glafu hrepenifh!)
Ah! jesik ne isrezhe ferzhne shelje,
Opafh 1  f’ perut 1 , ti osnanuj vefelje!

Glej ljub’ga god obhajamo ozheta,

Ah! vezh ko ljubi ozha on nam je;
On naf uzhi, nam da befedo fveta,

Deli dobrote nam nesmerjene;

On nam v 1  ternjev 1  shivlenje fpleta
S 1  milo roko vefelja roshize:

In kar fmo, kar mi vemo ino snamo,

Od tvojih, ozha! le dobrot imamo!

Ti nam odgernil fi refnizo salo

S’ lepo fvetezhmi sharlii venzheno;
Temazhno ’s uma nafh’ga je sbeshalo,

Proft’ gleda na vsrolt rezhi oko;
Rastergal ftvarnize li sagrinjalo,

Na dnev’ nje šale dela gledamo,

Kjer ona vezhno ino tih’ Itvaruje,

In vezhno ftvarjeno fpet preroduje:

Pokasal hresna temne, kjer isvira
Derezha Donora, Iludenzi nje,

Kjer Etna ogenj fvoj nesnan rasfhira,

In ven gorezhe fkale fe vale,

Kjer mozh nesnana fapo kup nabira,

De mefta in deshele fe tope,

In fm s’ dno morja dreve valovi,

In jadre femtertje dero vetrovi.

t Si nam povedal kaj fladko shivljenje
Zvetezhim roshizam na polj’ dele,

Kaj sdravje, kaj fahljivo neboglenje,

Kaj kugo zherno lefhkmu fpol’ rodi,

Kaj desh rofiv, kaj trefk, Jftrafhno germenje,
Rogljato tozho kmetizhu nar di,

Od kod vetrov togotna mozh perdere
In shetve, meje, vfe fehoj pobere.

V’ svesdah naf fi brat’ uzhil poftave
In zefte, ktere vezhno tekajo,

Povsdignil v’ nesmerjene vifhave,

Kjer vezhnoft fpred in sadej fe dobo,
Kjer mifli farne nimajo dershaA r e,

In oftermezhe obnemagajo;

Le dalj, le dalj, fi rekel, ni fhe kraja,

Al’ Bog nesmerjen je! nikjer ni kraja! —

Ah! kaj pa mi preljubi ozha, damo
Sa take, tolke ti dobrote v’ dar?
Glej! ferza le hvaleshne mi imamo,

Osri fe na ljubesni poln altar!

Mir, sadovoljnoft in vefelje farno

Naj da dobrotni t’ vezhni gofpodar,
In dolgo fhe nebefhka Higieja
V’ tvojih ljubih Fredi naj fe t’ fmeja. —

Ime pa tvoje ’s nafhih ferz ne sgine,
Dokler imamo v’ shilah kri gorko,
In ako tud’ naf hribi in doline,

Morje ino deshele lozhijo,

Vender nikol, nikol en dan ne mine

De, sdrugheni fe fkup ne vidimo! —
Glej! tvoje, nafhe ferza bo drushilo
Ti nafhih inifel in shelja f’ vesilo.

M.

%