. s » M List 28 » v ^tf ^ 4 in Tečaj LIX L. I « a t Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 k^ono 50 vin. pošti prejemane pa celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. ~ po Za prinaSanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravniStvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravmštvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. J dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin. ~ Dopisi naj se pofiiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 12. julija 1901 • ^ Politični oddelek. o narodnem pomenu izseljevanja. Mestni poplanec Le narčič je moral v deželnem zboru opozoriti na to stvar ) Izseljevanje iz Kranjske. Zadnje ljudsko štetje nam je z bengalično lučjo razsvetlilo, kako vsled vladajočih gospodarskih razmer 4 nazaduje prebivalstvo na Kranjskem. Ljudsko štetje je pokazalo, da je mej vsemi avstrijskimi kronovinami prav dežela kranjska tista dežela, v kateri se je prebivalstvo v zadnjih desetih letih najmanj pomnožilo. To pa se ni zgodilo morda vsled tega, ker se je število porodov zmanj- povzdigniti svoj glas v tej zadevi. dotični razpravi se je soglasno priznavalo po gubnost izseljevanja za državo in za deželo in deželni predsednik baroa Hein je obširno razkladal svojo misel, kako naj se omeji izseljevanje. Bistvo njegovih izvajanj je to, da se mora ustvariti velika industrija v deželi. Industrija daje zaslužka kmetu in delavcu. Industrija more plačevati večje mezde in vsled tega zadrži v deželi de- lavca. ki sicer šel v tujino industrijskih krajih se šalo ampak zgodilo se vsled tega 1 ker se ljudstvo deloma v Ameriko, deloma na West- vzrok trumoma izseljuje, falsko. To silno, vedno množeče se izseljevanje takemu nazadovanju prebivalstva, da jednacega ni zapa žiti nikjer. naseli veliko ljudi, ki konsumirajo kmetijske pridelke, vsled čjBsar zamore kmetovalec prodati svoje pridelke in sicer za znatno boljšo ceno, kakor sicer. Industrija po- se omeji tudi Priznati se mora, da je za mnogo kmetskih eksistenc imelo izseljevanje v Ameriko tudi dobrih posledic. Ljudje 80 v Ameriki kaj zaslužili. Iz Amerike je prišlo na tisoče vzdigne občno blagostanje in z industrijo izseljevanje. To so misli barona Heina, katerim je pritrdil tudi Lenarčič. Tudi mi se popolnoma strinjamo s temi mislimi. Baron Hein sploh ni povedal nič novega. Te misli ko je Luckmann že razvijal v deželnem zboru v časih denarja v našo deželo Če ne bil prišel ta denar čez na boben. morje, bi bilo šlo na stotine kmetskih posestev na mej tem ko je dognano in dokazano, da se je na primer na Kranjskem še nihče vedel ni, da pride Hein za deželnega predsednika v Ljubljano. kdaj baron tem ni nobenega dvoma 1 da velika industrija v Beli Krajini prav vsled denarja, došlega iz Amerike t število eksekutivnih znatno skrčilo. prodaj kmetskih posestev dokaj vse razmere premenila in sicer na bolje. Toda ekscelenca baron Hein bi se ne bil smel omejiti na to, da je dal dober svet, ampak bi bil moral poseči malo globlje in povedati, kaj je vzrok, da industrije še nimamo, in da je Toda izseljevanje je zadobilo tako obliko, da mora tako silno težko jo ustvariti. Gospod baron Hein tega ni in mi umejemo to, kajti moral bi bil izreči naj- storil vse kroge navdajati z največjo skrbjo za prihodnost. Ameriki je po sodbi necega ondu bivajočega rojaka okrcg ostrejšo obsodbo nad državo 150.000 Slovencev na Westfalskem jih je že 30.000, v drugih tujih krajih posebno v rudnikih na \ J jerskem in na Ogrskem jih je tudi mnogo ti«oč blizu Šta- Kranjska ima vse pogoje da bi imeli veliko indu Skoro strijo. Ozadje je jednemu večjemu trgovinskemu pristanu ima v izobilju, takisto zemeljskih države vodnih močij VSI so za slovenske dežele in za slovenski narod iz- zakladov ter cene delavske moči, in vender je industrija gubljeni. t / tako malo kakor v Bukovini, ki leži tam, kjer je svet s Zastopniki kmetskega prebivalstva so to silno iz- plankami zabit. seljevanje gledali z neko % ravnodušnostjo, ki morala Kriva je tega država. Ta ni nikdar ničesar storila 9 obuditi mnenje, da niti pojma nimajo o gospodarskem in da bi se razvila industrija. Zanemarjala je Trst ) železnic " • t t J « t ni gradila 1 postopala v fiskaličnem oziru prav po rešila dolgo vrsto vsakojakih prošenj in nekaj cestnih slovensko prebivalstvo je tiščala v duševno temo, zadev. turško niti najpotrebnejših obrtnih in trgovskih šol mu ne privošči. Zanimiva razprava se vnela pri poročilu dežel jedina realka v deželi zaprta je Slovencem, kmeta nega odbora o davkih. Poslanci baron Wurzbach je pustila neusmiljeno odirati m sistematično proletari- mann, Hribar, Žitnik in Pfeifer so ostro bičali zirati, v tem ko Luck- posto- na pr. premog iž naših dežel pospe- panje davčnih oblastev glede odmerjenja davko?. Deželni ševal nemško industrijo. predsednik baron Hein je sicer davčno oblast branil, ali To vzrok 1 dh nimamo industrije da je tako izrečenih pritožb ni mogel odreči. f sila težavno, ustvariti tako novo podjetje, rajše tako industrijo, s Katero da se razmere obrnile na bolje tako, se kolosalno izseljevanje vsaj omejilo. Šele kadar bo vlada odstranila, kolikor je v njenih močeh, te ovire. I Politični pregled. Notranji položaj. Körberjevo ministrstvo poöiva katerih sede baron Hein ni kriv, šele tedaj se bo začela razvijati industrija, prej pa ne. na svojih lavorikah in se lahko z nemu počivanju, kajti zadovoljstvom uda polet- tudi deželoozborska kampanja je še . t dosti srečno iztekla. Sicer je tod in. tam malo grmelo in se bliskalo, ali v obče se lahko rece, da je ta del deželno- Deželni zbor kranjski. Seja dne 13 julija tej seji se je nadaljevala razprava o poglavju „deželna kultura" letnega poročila deželnega odbora. Pri ti priliki je poslanec Povše pojasnil, kaj se je storilo za povzdigo mlekarstva. Poročevalec Lenarčič I ležno priznal. zborskega zasedanja za Körberja ngodno iztekel Najvažnejši izmed vseh sklepov, kar jih je bilo storjenih v tem zasedanju je gotovo sklep deželnega zbora Češkega, s katerim se uvedejo v kmetskih občinah direktne volitve. Razmere v kmetskih take, da nihče ne mora vedeti in slutiti, kako so občinah volitve iztečejo. Mladocehi se boje, da utegnejo izgubiti precej so nekaka avss ugarda fevdalnega mandatov na agrarce, to hva- princa Schwarzenberga in jako agilni, če prav sami ne vedo, kaj prav za prav hočejo. Pri poročilu o letnega poročila poglavja „Občinske Rieger o položaju na Češkem. Stari Rieger je pred kratkim izrekel nekaj zanimivih mislij z ozirom na po- stvari" se je sklenilo: a) Deželnemu odboru se naroča po- ložaj Čehov. Povdarjal je, da je mladooeška stranka večinoma skrbeti primernim potom, da se župani in občinski taj- akceptirala Riegerjev program. Proti radikalcem, narodnim niki teoretično in praktično izvežbajo v svojem uradnem Proti socijalistom, agrarcem in socijalnim demokratom stoje Mlado- poslovanju, ter cesarsko vlado naprositi da povodom Čehi danes v istem razmerju, kakor so svoj čas stali Staro- glavarstvenih uradnih dnij tak pouk Čehi po mogočnosti proti Mladočehom. Pri vsem tem strankarskem po- spešuje ; da v prihodnjem zasedanju predloži sprotstvu pa vender upa dr. Rieger v Češko bodočnost. glede vse stavlja pridobitev, da je zmagal češki jezik. Drjal: na- Nad -Ko virilistov primerne spremembe občinskega volilnega reda. Poslanec Višnikar je poročal o proračunu ncrmalno-šolskega zaklada za 1. 1901. Potrebščina znaša 956.391 sem bil še mlad, ni v Pragi izmed višjih stanov in inteligence nihče govoril češki. Vsakdo je mislil, da se dviga nad preprosti narod, ako nemški govori, češčino je inteligenca kron , pokritje 48 200 kron. f m 9 Občinska cesta iz Mirne peči v Dolenjo vas se je deloma uvrstila mej okrajne ceste, pogorelcem v Velikem Mraševem se je dovolilo 3000 kron podpore. zasramovala, dandanes pa govori celo plemstvo nemškega imena v svojih salonih Češko Kolika prememba". Balkan V balkanskih državah se gode čudne stvari. Turška vlada je začela v Macedoniji Bolgare straho- vito preganjati. Prav tako počenja, kakor svoj Čas v Bosni Seja dne julija. tej seji se je po dolgi razpravi odobril računski Sarafova, in v Bolgarski, kakor bi se bala velikih dogodb. To je um-Ijivo, Če se pomisli, da so se tudi macedonski odbori v Bolgarski začeli zopet,gibati. Bivšega predsednika teh odborov je vlada z več njegovimi tovariši obtožila zaradi sklep in proračun kmetijske šole na Grmu. Krški občini političnih umorov, ki so se zgodili v Bukareštu. se istotako po dolgi debati dovolilo 2000 kron pod- Francija. Po razglašenju zakona zoper kongrega- • • pore za mestno bolnico. Nadalje se je rešilo več prošenj cije je bil ves svet pripravljen na jako energičen protest Mej drugimi se je dovolilo 600 kron podpore surovin rimske stolice zoper ta zakon, nič tacega se ni zgodilo. Papež skemu društvu črevljarske zadruge v Ljubljani. Koncem je sicer bridko obžaloval, da je bil sklenjen ta zakon, ali zajedno je ukazal, naj se vse kongregacije zakonu podvržejo seje je poslanec baron Schwegel podal od vseh treh ^^ »aj zaprosijo za oblastveno avtoriziranje. Za vsako kon- strank podpisani predlog zastran pasivne volilne pravice gregacijo treba priznanja s posebnim zakonom, in je vsled deželnih služnikov tega pri sedanjih političnih razmerah prav dvomljivo, da bi parlament avtoriziral kako kongregacijo, izvzemši dobrodelne. Seja dne julija. Nemčija. Tretji nemški kancelar knez Hohenlohe rojen gradu, tej seji je poslanec baron Schwegel utemeljeval svoj predlog, naj deželnim uradnikom ne bo dovoljeno sprejemati mandate za deželni zbor. Zbornica je potem odobrila proračun bolniškega in blazniškega zaklada; sprejela predlog, naj se za ustanovitev domače lekarne v deželni bolnici dovoli 9000 kron, ukazov. te dni nagloma uüirl v Ragatzu v vici. Pokojnik bil 1819. Že 1. 1848. je postal nemški poslanik v Cari 1866. je postal bavarski zunanji minister, 1. 1874. pa poslanik v Parizu. Od 1885. do 1894. je bil ce- sarski namestnik v Alzaciji in Lotaringiji. od koder je prišel kot kancelar v Berolin, na katerem mestu je ostal do konca 1900. Kot kancelar je bil samo plašč cesarja in njegovih I • Letnik LIX Strau 273 I Angleška. Eazkol je nastal v liberalni stranki in deželne zavarovalnice proti požaru. To jako hvalevredno sicer zaradi vojne v južni Afriki. Jeden del liberalne stranke stoji glede vojne v južni Afriki odločno na vladni strani, gibanje imelo posledice, da se je stavil tu y visoki drugi del pa je v odločni • • t opoziciji prav radi vojne v južni zbornici predlog, katerenau sem se z vsem prepričanjem Afriki. To'je dalo povod mejsebojnim spopadom mej voditelji in je končno piovzročilo, da ee je stranka razdvojila. pridružil t da naj zavarovalnica proti Vojna v južni Afriki. Sklep angleške zbornice je, visoki deželni zbor storil soglasni se osnovala na vEranjnkem deželna požaru, in v zasedanju 1. 1898. s katerim se sklep da se vojna v južni Afriki nadaljuje, dokler ne bodo Buri Izničeni in iztrebljeni. Ministra Hicks-Blach in Brodricks sta • • parlamentu očitno naznanila, da je pretrgano vsako pogajanje z Buri. Ti zahtevajo popolno neodvisnost, Angleži pa jim je bilo dalo deželnemu odboru naročilo, da skliče enketo, obstoječo iz zastopnikov dežele in strokovnjakov itd. J ki naj natančno preiščejo to zadevo in potem, da se vrše ne dajo. Vojna se bo torej nadaljevala. 19 m^esecev že traja poizvedbe po vseh tistih krajih, kjer so že take zavaro- boj, a dejanskih uspehov trajne vrednosti Sö niso Angleži do- valnice osnovani. Ta sklep je bil soglasno sprejet, in cela segli. Angleže velja vojna na dan 40 milijonov kron. Buri se 2 Angleži na odprtem polju seveda ne morejo meriti, kajti Angležev je 200 000, Burov pa k večjemu 15.000, ali mala zbrrnica je bila tega mnenja da taka zavarovalnica vojna se bo nadaljevala m Krüger kakor Botha upata, da končno ostanejo Buri vender-le gospodarji na svoji zemlji. potrebna, zlasti pa mi kmetski poslanci moramo to zadevo . , • ^ » najtopleje priporočati! Vender je pa po tem sklepu de-želnega zbora vsa stvar nekako potihnila. ročilih za 1898, 1899 m opazke o njiej. Ne vem 1 kaj se in ali je sploh deželni odbor kaj ukrenil ali ne letnih po-1900 ne najdem nobene zgodilo v tej zadevi, ali se je dotična enketa vršila ali ne in ali so se sploh vršile kake poizvedbe. Ta molk zdi se mi zelo sumljiv in to Zavarovalstvo. I III. Zadnji naš članek, v katerem smo na kratko po- tembolj, ker se bojim, da so tudi gospodje iz tiste strani, ki so svoje dni predlog stavili in s hvale vredno vnemo zagovarjali dotični predlog, ki bil tolike važnosti v jasnili nimamo upanja, da bi lani ustanovljena n Vza življenski m tudi v politični borbi v tej dobi nekako jemna zavarovalnica" prosperirala, ni našel milosti -Slovencu". Spoštovano glasilo katoliške fctranke pa pri se ni potrudilo, odvreči naše "pomisleke in dokazati, da so neosnovani, ampak se je zadovoljilo, da nas je odpravilo z nekaterimi popolnoma nestvarnimi opombami, katerih jedro je: Vzajemna zavarovalnica Vas nič ne briga. prezrli in iz vida pustili. Jaz, ki sem za svojo osebo že od nekdaj bil pristaš deželne zavarovalnice, usojam se pri tej priliki, ker se v letnem poročilu ničesar ne nahaja o izvršitvi dotičnega deželnozborskega Bklepa, gospoda refe- V stvari kaj Mi pa smo mnenja, da nas „Vzajemna zavaroval renta v deželnem odboru vprašati, ali se zgodilo, in kako vprašanje stoji, za vsak slučaj pa prosim da gospodje, ki se za to stvar zanimajo, glasujejo za re 1 nica a prav mofno briga, ker to javen institut, pri solucijo, ki jo bom stavil, in ima jedini namen, pospe katerem se gre za lep del narodnega premoženja. Pri takih napravah pa je javna kontrola potrebna in mi SI ne pustimo vzeti pravice, da v dostojni obliki izrečemo svoje mnenje o katerikoli napravi. Bistvo našega članka o „Vzajemni zavarovalnici" bilo, da ta zavod nikakor ne more prenesti konkurence drugih zavarovalnic, ker v noben oziru nima v to potrebnih moči. Le poglejmo, catholica" in videli bomo, kaka -Vzajemno zavarovalnico". kam usoda dospela n Unio čaka ljubljansko šiti to vprašanje. Resolucija se glasi: Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanju zanesljivo poroča o uspehih poizvedeb glede osnovanja deželne zavarovalnice proti požaru odnosno, da stavi primerne predloge. Na ta poziv je referent; poslanec Povše odgovoril tako- le: Ker je dotično vprašanje sproženo, hočem tudi koj odgovoriti. če ni deželni odbor izročil visoki zbornici dotičnega zakonskega načrta, da se napravi zadevna zava- rovalnica proti požaru. povod temu to da uspeh To ista bojazen, ki smo jo mi izrekli glede » Vza jemne zavarovalnice" je tudi glavni vzrok, da se sedaj deželne zavarovalnice najbolje zagotovljen, ako se to stori, kar se je v državnem zboru v prejšnjem in sedanjem ni ustanovila deželna zavarovalnica. To izhaja z vso zasedan J naglašalo, in za kar je vsa nada, da se ures jasnostjo iz debate, ki se je vršila v ponedeljek teden v kranjskem deželnem zboru, in v kateri ker se je vlada strogo izjavila v dotičnem zavaro vso to stališče z odločnostjo zastopal v narodnogospodarskih stvareh I jako izvedeni poslanec Povše, ki ima v deželnem odboru referat o zavarovalstvu. niči, valneni odseku, da hoče ona vse gradivo nabrati, da se bo po napravi državni zakon, okvirni zakon, deželam mogoče napraviti deželne zavarovalnice katerem Ta dotični državni zakon bo imel v sebi določilo 1 Ta razprava se nam zdi vredna ) da 4 jo priobčimo da mora vsak posestnik primoran biti, da svoja poslopja doslovno: zavaruje. tem, da bo vsak primoran se zavarovati se Glasom stenografičnega zapisnika je poslanec Božič bo stvar tudi bolj jednakolično razdelila, da bo mogoče > govoril tako-le tudi dotične premije nižje postaviti kakor so danes ter » Pred nekaj leti pričelo se je bilo prav živahno gi 1 se bo s tem zakonona tudi doseglo to, da se izreče do banje v naši deželi in sploh v javnem življenju glede tičnemu zavarovalnemu zavodu monopol To edina stvar > % ^ edina preporna točka, glede katere se še ni prišlo do Podrobni pogoji in navodila se lahko dobe v pisarni trgovske in obrtniSke zbornice v Ljubljani. sporazunoiljenja. V sedanjem zasedanju je vlada sama to priznala, da bodo le takrat mogli uspevati deželni zavarovalni zavudi, aku budo imeli koncesijo do monopola. 1 Ako se napravi ta državni zakon, bo prilika, da bo deželni odbor stopil pred visoko zbornico ter ji izročil do- tični svoj predlog. Material je nabran, in gospod poslanec Božič se še spominja, in so mu dotični izkazi v mojem referatu na razpolago, da so popisana vsa poslopja naše Prvo mleko teletu, potem kravi. Pri nas je še močno razširjena navada, da se krava dežele, da so namreč vsa županstva izvzemši do porodu najprej pomolze, in da se da tisto mleko malih občin se povivu niso odzvale doposlala po kravi izpiti. želnemu odboru prav natančne izkaze, koliko hiš > ko Te navade pa ni mogoče odobravati, ker je tako liko postranskih gospodarskih poslojHj, ali so strehe trdo ravnanje nepravilno, ali mehko krite, kolika je vrednost vsakega poslopja koliko je dotično poslopje zavarovano, tako da za Prvo mleko, ki se tudi 0 mlezva" imenuje, naj se ves na vsak način prepusti mladiču in še tisto mleko 9 material podan. To pa odločno v imenu deželnega odbora katerega tele ne more posesati, naj se izmolze in porabi • _ naglašam, da dokler ne bo prisiljen zakon veljaven, da se za kravo. bo moral vsak zavarovati, in da se takim deželnim zava Prvo mleko, ki se pozna na tem, da je rumeno in rovalnim zavodom da prednost monopola, da ni misliti bolj gosto, je namreč posebno prikladno za novorojenega na uspešno delovanje deželne zavarovalnice 1 ker bil to samo tekmovalen zavod, za deželo pa potrebna teleta, ker je veliko bolj tečno in veliko lažje prebavno kakor poznejše mleko. Razun tega je pa tudi bolj slano zdrava podlaga, in ker vladi na tem, da se stvar hitro kakor navadno mleko, vsled česar se tele veliko hitreje in ker so zlasti gališki poslanci, ki silijo, da se in lažje sčisti. dožene, ta zakon napravi ter je sedaj ogromna večina dotičnega Nekateri živinorejci sploh ne odobravajo tega 1 da zavarovalnega odseka za tak zakon, upati je pri količkaj bi se dalo kravi, izdelani po porodnih bolečinah, njeno da rednem poslovanju državnega zbora, da bo na jesen zakon mleko piti. Izkušnje pa uče sprejet in potem bo v bodočem zasedanju novenciu dežel- tečna pijača za take krave, in da nemu zboru mogoče skleniti tak deželni zakon ki bo otrobi oblo j ena pijača ustregel visoki zbornici. (Klic » dobro a Bistvo izvajanj katoliškonarodnega poslanca Povšeta na jako visoki stopinji, je sploh tisto prvo mleko, ki ostane teletu. mlezva še najbolj več vredna kakor z Na Švickem, kjer je živinoreja da dobi krava običaj In če ga krava ne je ) da deželne zavarovalnice ni mogoče ustanoviti dokler mara, ga ji pa vlijejo, ker so ondotni živinorejci trdno bi se imela boriti s konkurenco Šele kadar bi država ubila konkurenco s tem, da deželni zavarovalnici zagotovi % monopol, šele tedaj bi kazalo ustanoviti deželno zavarovalnico. Izvajanja poslanca Povšeta so tako prepričevalna da jim ni treba ničesar dostaviti. če se cela dežela ne upa stopiti v konkurenco s starimi bogatimi zavaroval- beračijo prepričani, da je ni bolj zdrave in bolj močne pijače za take krave, kakor je mlezva. Nepravilno pa je, če se krava ali telica že pred porodom izmolze, ker se na ta način vpliva na hitrejši i porod i to pa ni dobro. Tudi pridejo novorojena teleta nicami 1 kako naj to konkurenco prenese z 50.000 gld. ustanovljena „Vzajemna zavarovalnica"?! pri takem ravnanju ob najboljše prvo mleko. Pri dobrih kravah se sicer rado zgodi, da se vio?^ močno napne pred porodom ali takoimenovanega 1 tako da se bati v'^'^t 1) sajevca (C Vender naj se tudi v takem slučaju, dokler le mogoče počaka z molžo. Le ko mleko začelo kapljati iz sescev 1 in ko bila krava Obrtnijske raznoterosti. Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja posteljne slame podvržena vnetju vimena 1 tedaj se naj odvzame nekoliko mleka pred porodom, sicer pa ne. za brambovska bataljona v Ljubljani za dobo od 1. sept. 1901 konca avgusta 1902 se bo vršila ponudbena razprava avgusta 1901 ob 10. uri dopoludne v pisarni oskrbo- do dne valne komisije v brambovski vojašnici v Ljubljani. V navedeni dobi dobaviti bo v osmih rokih skupaj 380 met. stotov posteljne slame v Ljubljani. Sprejemajo se pismene in ustmene krono ponudbe. Pismene ponudbe, kolekovane s kolekom za za vsako polo, naj se vlože pri oznaöeni oskrbovalni komisiji do začne tudi Straussiana. Ludovik Eisenberg je pred par leti izdal obširno avgusta t. 1. do 10. ure dopoludne. Ob isti uri se pa biografijo Straussovo, kateri so ob glasbenikovi smrti — Ta knjiga javna ustna obravnava v brambovski vojašnici. Ponudniki morajo predložiti izpričevala o zadostnem premoženju in zmožnosti za prevzetje te kupčije. Ta izpričevala izdaja protokoliranim tvrdkam trgovska in obrtniška zbornica, drugim pa c. kr. okrajna glavarstva, oziroma mestni magistrat. povzeli Časniki večinoma svoje podatke. — nam pripoveduje tudi mnoge anekdote iz Straussovega življenja, in ne zdi se mi neprimerno, ako samo nekatere, znamenite in značilne, podam tudi cenjenim čitateljem. Proti volji očetovi je preskrbela mati svojim sinovom pouk v glasbi, in zato je bil ta, seveda, skrivnem. Poučeval jih je prvi godec . Ko je bil Strauss na umetniškem potovanju s svojim orkestrom v Petrogradu, obiskovali so koncerte Straussovega mnogokrat tudi člani carske rodbine. Zlasti je bil velik na orkestra Amon, in ta je ^njfinr»ftm vp.Hnn pripnrnftal, naj ftftsHlpi». SfraiisRnv vpliki k n p 7 KnnRfflTiHn brat. p.arjÄ skrbno pazijo na elegantno pri igri ^ na rz uiu Aluk»andra II., ki ju bil v«3lik ljubit terih ozirih zanimivi. ^Povsodi smo opažali, da delo jako spodarske koristi Hrvatov in Slovencev, so ga 1898 na skrbno izpeljano, da je konstrukcija premišljena in pravilna, Dunaju ustanovili nekateri hrvatski in slovenski poslanci, je oblika pa rezultat treznega znanja Moderni slog je uporabljen po sklepu ustanovnikov koncem junija t. 1. nehal izhajati. Ker ) pri stenski omarici iz zelenega hrastovega lesa z lepimi in- za list še mnogo stroškov poravnati, prosi tarzijami, pri omari za smodke, je iz imitiranega mahago- upravništvo lista one gg naročnike. ki so za 1899 ali nija, pri raznih stoličkih in mizicah itd. Na starejše vzorce 1900 in ,1901 na dolgu, da blagovole zaostalo naročnino čim se naslanja lična postelja z omaro in umivalnikom. Eezbarski izdelki tudi kažejo moderno strujo ter se odlikujejo po strogi preje poslati pod naslovom: „Der Süden", Wien, Plan- kengasse rezbi in prijetni obliki objektov. Istotako so nas zadovoljili izdelki podobarskega oddelka, liko Kristovo podobo na razpelu. med drugim razstavil ve- Narodni dom« v Trstu. Ustanovni občni zbor Trstu je preložen in se bo vršil Ako končno še omenjamo društva i,Narodni dom" v dne različnih finih strugarskih drobnin in ličnih pletenih izdelkov., stölov, torbic itd, smo v velikih potezah očrtali razstavo. V detajle pa se ne moremo spuščati; pregledati obiskovalec sam, razstavo. to je posetil najbolj mogel juliia. Moralen poraz laškega poslanca Mauronerja. Svoj Čas smo poročali o obdolžitvah. ki jih je tržaški „Avanti" izrekel proti tržaškemu poslancu Leopoldu Mauronerju, „Avanti" to velezanimivo je Mauronerja dolžil, da je svojo sorodnico Emo Mauroner ociganil s tem, da si je pustil sebi m neki gospej Stengle Dr. Ivan Jan. Te dni je v triglavskem gorovju padel m obležal mrtev dr. Ivan Jan. Padel je s Kleka v 400 m globoko brezdno. Pokojnik, jako nadarjen mož, je bil 1856 v Podholmu pri Grorjah; v ljudske in srednje dovršil darovati vse premoženje Eme Mauroner, za kar je darovateljici obljubil neko rento. Intabuliral je rento na posestvo, so rojen šole je zahajal v Ljubljani, pravoslovne šiudije pa na Dunaju. Od 1880 bil koncipijent in nato koncipist sodno veliko nižje cenjena, kakor znaša kapitalizovana renta. Na tožbo Eme Mauroner je soiišče razveljavilo rečeno pogodbo. Stvar obuja v Trstu velikansko senzacijo. . t. m. v Elizabetni bolnici Umrli Umrl dne pri finančni prokuraturi, 1. 1892 pa je vstopil v mestno službo na Dunaju gosp. cand. iur. Josip Očkerl. Bil je vzgleden ter bil imenovan magistratnim tajnikom. Radi živčne bolezni 1900 definitivno upokojen. Pokojnik je bil izvrsten je bil strokovnjak v sadjereji ter je svoje vzorne pridelke vsako leto razstavljal na I. mestni deški petrazrednici, bil je tajnik kmetijske podružnice v Grorjah in dopisnik „Kmetovalca" ter drugih gospodarskih listov. Zadnje čase se je bavil z osnovanjem zračnega sanatorija po Riklijevem vzorcu na Homu, Izdal je v to svrho tudi brošuro svojega predavanja v „Nar. Domu". Pokojnik je bil dober narodnjak in ljubezniv družabnik. N. v m. p. I dijak, dijah. je s posebno energijo premagal vse ovire pri štu-Toda nemila usoda mu ni dala uživati sadov dolgo- letnega truda. Naj v miru počiva! Umrl je v Aleksan driji v Egiptu slovenski rojak iz Tolmina, g. Anton Leb an, lastnik tovarne za izdelovanje ledu. Nadvojvoda Fran Ferdinand in francoski gostje na Češkem, češki listi poročajo, da se je nadvoj- voda Fran Ferdinand peljal v istem vlaku, s katerim so francoski gostje zapustili Prago, ter je tako na svoje oči videl Prepoved in svarilo glede srečkanja v ino- velikansko navdušenje, s katerim so čehi pozdravljali Francoze. zemske loterije. Finančno ministrstvo je zaznalo, da se na Rudeča kravata. Socijalnim demokratom se v nečuven način množe slučaji, v katerih skušajo nekatera am- Pragi za časa cesarjevega bivanja ni godilo dobro. Rudeča sterdamska loterijska podjetja, tako zlasti „Holländische Gre- ditbank Commerce en m pri- kravata je zlasti bodla v oči državno policijo. „Arbeiter Zeitung" poroča, da je stala pred prihodom cesarja veČja družba socijalnih demokratov na cesti, ko se jim je približal elegantno Creditbank (Johann Leideke)" „Internacionale Wechsel- en Effectenbank (A. Steenken)"* dobiti si zlasti v krogih ubožnejšega prebivalstva s tem, da oblečen gospod ter jih vprašal, ali hočejo tudi videti cesarja, mu obetajo zapeljive dobitke bodisi neposrednih odjemalcev Ko so mu pritrdili, jih je najprijazneje povabil, naj gredo za svoje srečke, bodisi agentov za razpečavanje takozvanih njim, da jih pelje nekam, odkoder bodo mogli videti cesarja listin za pristop (Mitgliedsurkunden), temeljem katerih zadobe brez truda in v največji bližini. Socialni demokratje so bili odjemalci proti plačilu na obroke pravico do srečkanja in s zelo veseli ponudbe prijaznega gospoda ter so šli za njim. tem pravico do morebitnih dobitkov gotove vrste večinoma jih je peljal v veliko hišo, preko več stopnic in hodnikov inozemskih srečk. Ker je igranje v teh loterijah ne glede na ter jih povabil v veliko dvorano. Nato pa je za njimi vrata goljufivo postopanje teh loterijskih podjetij že samo na sebi v zaklenil. Socijalni demokratje se tedaj zapazili, da so v smislu zakonov z dne novembra 1862 (drž. zak. št. 85) ječi! Prijazni gospod je bil tajen policist, ki jih je smatral in z dne 30. junija 1878 (drž. zak. št 90) kaznjivo in pre- za italijanske anarhiste I povedano, opozarja se s tem občinstvo na okolnost. da je Avstrijska c. kr. vojna mornarica v Kini. srečkanje in udeležba pri teh loterijah prepovedana, in da s e> Pred nekaj časom se raznašala vest, da se IZ kitajskega ) ■ stran 278. Letnik L1X. morja odpokličeta d,va vojna broda in sicer n Cesarica Elisabeth" in sicer jako slabo in površno. Igralci in igralke so govorili in „Zenta", v daljnem vstoku „Marija Terezija" in „Aspenr". pa še ostala vojna broda kar po svoje ter pripovedovali največje bedarije Autor je za- Kakor pa zadnja poročila tegadelj stopil na oder, ter dejal občinstvu, da igre, katero pravijo » sü Se vki 4 brudovi v kitajskih vodah, ker je n Eli- igrajo, Di spisal on, nego 81 sproti izmišljujejo igralci sabeth" ravno te dni pripjula pred luko Taku. Eavnatelj je dal nato spustiti železni zastor, ki bi bil autorja Nesreča na ladiji. Na boj ladiji n Cesar Franc guilotiniral, ako ne bi skočil v orkestrov prostor. Josip v Pulj se je dogodila velika nesreča. Neki top ni hotel pri vajah ustreliti, ko pa so vzeli vojaki šrapnel topa ter ga položili na krov, je ta eksplodiral ' ter strgal mor ' — Vlak padel v vodo. 15 milj od Peru se je dogodila na wabaSki železnici velika nesreča. Jako narastla voda izpodnesla most, preko katerega bi se bil imel voziti vlak, narskega vojaka Borabica na korsce; tudi nekaj druzih vojakov je bilo ranjenih. V ^ i • • ' . Razstavni turn^ »Društva hrvatskih umet- se je pripeljal z veliko hitrostjo do tega mostu m se v vodo strmoglavil Lokomotiva in pet vagonov se je zdrobilo. 16 italijanskih izseljencev je bilo takoj mrtvih, 50 potnikov nikov t jako pešno napreduje. V Oseku se je ljudstvo kaj pa težko ranjenih. živo zanimalo za, razstavljene, slike; minolo, nedeljo razstavi preko 400 obiskovalcev. Prijatelji lepih uinetnostij bilo v Blazen morilec. Iz Berna poročajo, da je bil te nakupili različne slike, od Grncica, Bauerj drugih dni obsojen v dosmrtno kmeta ječo Kristijan Binggeli, sin bogatega MestO'je'zgorelo. Iz Lvova poročajo, da je zgo- relo v mestu Sokal nad 200 in velika sinagoga Eing Okoli 3000 oseb je brez kruha in strehe.'Pogorelci prebivajo ^ / I J' - % na prostem Ubijalka zapeljivca oproščena. Pred porotniki v Dubrovniku le stala te dni Lucij Zim katero je nek Luj Jerič spoznala, da peljal z obljubami, da jo vzame v zakon. Ko je Zimic ji je Jerič samo lagal, vzela je revolver in v Ackematu. Umoril je . brez povoda !ani štiri osebe zapored. Najprej je zvabil Bletnega svojega sinka v gozi, mu pokazal neko sliko ter ga . med tem ustrelil. Potem je poklical ženo iz hiše ter jo ustrelil. V kuhinji je ustrelil svojo svakinjo, nato pa še lastno mater. Ko je postrelil vse. je zaklenil hišo. in pobegnil. V Burgdorfu pa je zapisal v knjigo hotela svoje, pravo ime. .Tako so dobili morilca izlahka. Ker pa v bernskem kantonu nimajo smrtne kazni, je bil Binggeli obsojen v dosmrtno ječo, dasi spada v blaznico ustrelila roparja svoje časti.' Porotniki so noma oprostili. > 000 vojakov na dopustu. 10 ogla popol Drama Budimpešte poročaj vasi Szkensu blizu Lugosa se je pripetila krhava drama. Tamošnji rumunski 8 Voj minister bol kmet Opitz se je ož z ^mladim, lepim, a tudi bogatim garski .bode odpustil na dopust 18 000 voiakov, deloma radi kmetskim dekletom V topadu m. 1. je moral Opitz k vajam tega ker pri - žetvi deželi ljud nujno potrebuj de topničarjem. 'Ker ni smel domov, se je začela mlada žena lavskih močij > * * ■ . 4 * t • « • « dolgočasiti ljubimkati s kmetiškim fantom Opitz je to iz- Črnogorski princ Mirko se bode, kakor se go vedel ter nekega dne brez do zginil vojašnice ter vori po Turinu poročil z princezmjo Leticijo, vdovo' vojvode šel peš v Szkens, kamor je dospel nepričakovano. V hiši Aosta svoje tašče je našel svojo ženo v družbi njenega ljubimca Madjarsko vitešlvo peni Vže par tednov Jusne Garuce. Besni vojak je z orožjem zabodel Garuco traj novinarski boj na Ogrskem mej poslancem Ugronom (to taščo in umori tudi ženo. Na to se je tisti gospod, kateri se je bil v budimpeštanskem parla mentu razkoračil nad c. in kr. kapitanom Uzelcem, ubil javil sam pri polku. Kat^^sa v Palialvo na ker o Ogrskem neki demonstr bolje • • • proti Hrvatom na Reki izjavil,^ da bi naj- ustaviti Zarubljena lokomotiva. vozeča železnica je morala 15 m. m. svoj promet lužba dotične lokalne železnice je bila namreč 296 te pijane razsajače postreljali. A ko je Uzelac prišel v davkov dolžna. Tako se je zgodilo, da so zarubili lokomotivo prav v hipu, ko se je vlak hotel premakniti. V vlaku je bila Budimpešto poiskati Ugrona naj se izreče, zakaj ga je žalil isti izjavil, da je govoril pod zaščito imunitete) in pa nekim polno ljudij, ki so morali izstopiti, kajti vlak le ostal v Ka- madjarskim političarjem in Ugronovim politiškim soboriteljem tasu. Naslednjega dne pa je vlak vozil zopet, kajti davek ie * Rimlerjem. Gospoda sta se sprla ker je Rimler objavil da Ugro kot vodja neodvisne ogrske stranke iskal v Parizu m pri vnajnem ministrstvu denarne pomoči za volilno borbo obljubil delovati na to, da se avstroogrska in trozveza loči in rušil na nekem hribu nasip Navzdol deroča voda bil plačan. 300 ljudij utonilo. Iz Roamhieja v Virginiji poročajo, da je v Pocahontasu utonilo 30^^ ljudij, ker se je po- odnesla približi rusko-francoski zveži. Ug to zanikava, a Rimler celo hiše. Nesreča se je zgodila po noči. Ponesrečenci so ve- trdi zmirom svojo in zdaj je konečno dop(5slal odprto pismo čiDoma rudokopi in njih družine. Radi tega dogodka je bila iz Züriha, v katerem izjavlja, da se mora z Ugronom streljati povodenj tudi v drugih sosednjih krajih. Železniška proga je d mrti, ker jeden od njih je odveč na evefu. Videli bodemo, porušena 25 — 30 milj daleč. ali ne bodo tudi ti viteški streljali brez svinca ali zraka Romanje Viljemu II. Brzoj p I pa Ločitev za vedno. Na karanšebeškem kolod novinah vest, da se iz Kitajskega (^pelj v. Evropo deputa se je te dni zgodila ka nesreča, a ob iednem pretreslji katere naloga prositi odpušč pri nemškem cesarju za- ljubavna drama Mlad častnik Rihard Pollettini, ki je bil na- voljo umora nemškega poslanika Kettelerja Deputacija se pre štanjen v Kaianšebešu. se je bil zaljubil v neko tamošnj de pelj v Evropo na parniku „Baviera 1 ojko iz ugledne meščanske rodo Hotel je devojko tudi n Lovda u je last nemškega in se izkrca okoli 20. avgusta v Genovi. Deputacijo poročiti, ali njeni roditelji niso hoteli privoliti v to. Da store vodi princ Ciung konec tej ljubezni, so roditelji sklenili poslati deklico so Vesti iz ruskega dvora. Ruski prestolonaslednik rodnikom. Te dni je imela deklica, odpotovati. Na kolodvor jo veliki knez Mihael, brat carja Nikolaja, izbral si baj ne- je spremil Pollettini. Poslavlj je bilo nepopisno ganlj vesto v nemških krogih, namreč Cecijijo Meklenburg Šverinsko Mladi častnik je vzkliknil proti deklici: „Do svidenja na drugem katero namerava v kratkem poročiti. Car odobrava popolnoma svetu Malo za tem je odpihal vlak proti Oršovi, a častnik ta korak svojega brata, ne pa tako njegova mati, ki pa ima je odšel v čakalnico ter se tam ustrelil z je mrtev na lici mesta em Ostal velik pii nan). Pravi namreč, da nikdar ne privoli, da jej bode tudi druga sinaha Nemka, kakor je žena carjeva. Kakor Škandal v gledališču. Iz Budimpešte poročajo, da „Hrvatski Obzor poroča se ruski car tudi četrte hčerke ki se je pripetil v gledališču v Kisfaludy velik škandal Igrali se mu porodila pred kratkim, jako veseli. Pravi namreč 80 Igro Ladislava Walka, knjižničarja ogrskega parlamenta « Hčere ostanejo meni in domu, vsaj dokler ne odrastej ako * 4 r Letnik L1X. ftO - *« t % ^ . - ' . .4 •• Stran 279. , A t lit t I ( pa imel sina, pripadal bi državi, zemlji, prestolu in sploh vsej politiki bolj, kakor meni. ženam orožjem in otrokom.. Spremljali so jih i s to tak o z v Öolne, ter sreÖno rešili. Prišli 80 na vrsto napetim tudi \ t 4- Pot okoli sveta v 69 dneh. 29 marca t ]e Angleži, da so se rešili potem, ko so bile v varnosti dame z odpotoval iz Pariza neki Mr. Stipgler po narožilii lista ,,Matin" okrog sveta. V Parizu so prora^unali, da mora priti Stiegler v 69 dneh okrog sveta. In res je že 10 ra. m. brzojavil iz Irkutska. Ako bode Stiegler vedno tako hitro potoval ter ga ne bo zadela kaka bolfzen ali druga nezgoda, dospeti mora okrog sveta prej nego Phileas Fogg, junak Jules Vernejevega romana, ki je dospel okrog sveta v 80 dneh ter zaslužil mi- otroci. V splošni zmešnjavi prevrnilo.se je paö nekaj Öolnoy tako, da so mornarji imeli dovolj opravka rešiti vse one iz parobroda in one, ki.so vsled prevrnjenega Öolna popadali v morje. Ladija se je kmalu na morskega površja. ljudje pa so to bili potopila, ter izginila iz vei na varnem nekateri težko ranjeni. ? dasi Johannesburg. To zlato mesto v južni Afriki, lijon. Jules Vernejeva povest, ki se je in se še vedno tako je bilo še pred dobrim letom najbogatejše mesto na svetu, je rada čita, pa bode potem izgubila privlačne sile. — 4000 oseb — utonilo. precej svoje vrednosti in danes revnejše, kakor zadnja vas v ogrski pustini. In to je naredila iz ponosnega Johannesburga nesrečna vojna med Buri « Standard poroča iz ang- in Angleži. Pa čujmo neko zasebno poročilo o sedanjih raz- haja, da so nastale v pokrajini Kiangsi velikanske povodnji. Baje je utonilo 4000 oseb! merah, vladajo pod angleškim gospodstvom v ttm mestu zlata in dijamantov! Poročilo pravi: Položaj. Angležev v n Jo- hanoesburgu je jako slab in vsled tega moramo trpeti tudi mi. Dnevnik beračice. V Londonu so zaprli te dni Meni so angleški vojaki zadnji grižljej, ki sem si ga kupil za 381etno odgojiteljico Alice Mary Hunt, ker le beračica. Pri drag denar, vzeli in me pustili, da umrjem gladu. A kaj mo- preiskavi so našli več knjig, v katere si je zapisovala dogod- remo proti temu storiti mi prebivalci Ijaje vsakega dne. Iz teh dnevnikov je razvidno, da je že več let beračila. Potovala je z brzovlakom po tega vsej je izprosila in tudi dobila od bogatih Ijudij deželi ter si velika darila. zobmi škripati smemo, a ust odpreti žalostnega mesta? Bog obvaruj, da Tu vlada velik obup, da ni mogoče pojmiti. Samo jeden klic obupa se pritožili! OJgovor za to bi bil: Otok sv. Helene! Zlasti od mnogih plemenitaških dam in od dveh škofov je do- in joka zveni po vsem mestu, in ta klic prihaja od strada- bila jako veliko. Sodnik ji dejal, da si ni možno misliti jočih žen in otrok se borijo s smrtjo glada. Vse ženske bolj premišljeno izvedenega beračenja, kot je bilo to. Hunt je jn otroke so kruti barbari civilizacije zaprli v visoko obzidje obsojena na mesec jeČe. 1911 minut glasbe. Nekdo je izračunil, da traja 10 Wagnerjevih cper, ako bi se izvajale nepretrgoma zapored. Te opere so: „Rienzi" uri 21 minut), „Tannhäiiser" uri 44 minut), \ n jahališča ter jih pustili ondi, ne da bi se še kdo dalje brigal za-nje in reve ~so prepuščene bedi, kakoršne pero še popisati ne more. Mi moramo vse to z gnjevom gledati, ne da bi mogli Blodeči Holandec" pomagati sirotam. Vsakdo, ki to vidi, mora iz dna duše so- ure minut), n Lohen- vražiti in preklinjati one, ki so zakrivili to gorje. Ako je Bog grm u ure minut), „Tristan in Isolda" uri 17 min ) I „Rheingold" (2 uri 28 minut), „Meistersinger(3 ure 53 min ), Walküre" ure 18 minut), „Siegfried" ure 44 minut) v nebesih, mora se obup teh sirot maščevati. Nedavno sem čul 12letnega sinčka Dtwetovega vsklikniti: „Storijo naj kar hočejo, a naše domovine ne dobe nikdar" ! In deček utegne in „Götterdämmerung ure 51 minut). imeti prav. Seveda morajo mnogi dati za svojo domovino Velika nesreča Novega Jorka javljajo, da se življenje: možje na krvavem bojišču in žene ter otroci pa v je dogodila v Pattersonu velika nesreča. Delali so namreč gladu, bedi in obupu, a Bog mora pomagati temu trpečemu velike priprave za umetalni ogenj povodom neke slavnosti. Pri tem pa se rakete eksplodirale, 20 oseb je bilo takoj mrtvih, 45 pd težko ranjenih. Tudi ogenj popolnoma uničil. ]e tri velike hiše ljudstvu. Nedavno je bilo notri v jahališču pokoD^^nih dvanajst so umrli od gladu in pomanjkanja in tako navadnih civilizo-a Angleži se bo- To je grozno, nepopisno! žen in otrok, gre to dalje. vanih vojnah se bojuje mož proti možu, jujejo z nedolžnimi ženami in otroci in jih mečejo v strašno Argus Lažnjivi kljukec v južni Afriki. Časopis „Cape žrelo smrti glada ! je prinesel brzojavko. trdi, da je angleški kapitan Lukina v spremstvu jeduega samega vojaka zmagovito napadel taborišče 400 Burov, katerim je poveljeval Kruitzinger. Lukina je le parkrat zakričal in vse je zbežalo. A Lukina in uj^gov te vesti se norču- Loterijske srečke spremljevalec sta ujela še 50 moč! jejo celo angleški listi. „Morning Leader" piše, naj pošlje Kitchener kar samo ta dva junaka na Botho in De Weta. Gotovo sta cenejša in uspešnejša kot cela armada. Kitchener naj se vrne, zakaj Lukina in njegov spremljevalec opravita že vse sama J V Brnu dne 10: junija t. Na Dunaji dne 6. julija V Gradci dne 6. julija t. 82, 84, 51, 55, 18. 36, 17. 31, 61. 8, 11, 18, 28, 53. f tanj a. Ponesrečen parobrod. Angleški parobrod Lusi- je služil za prevažanje popotnikom, obtičal je ne- daleč od Cap Ballorda, na poti med Liverpoolom in Montreal med skalovjem. Pri nesreči udrla se je voda v poškodo- vano ladijo z vso silo, ladija se je potapljala jako naglo. Popotniki okoli 500, spali so skoro vsi in le za silo oblečeni in prestrašeni so prihiteli na krov, da se rešijo. Vsakdo je nožmi in bodali so si se- zamoreio osebe vsakega stanu na vsakem hotel biti prvi v rešilnih čolnih, bični angleški lordi delali pot med množino žen m otrok, kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih 80 se seveda z vsem strahom umikali nastavljenim nožem, I papirjev in srečk ter prepuščali rešilne Čolne onim. so na tako nečloveški način zahtevali. Vender pa so poveljnik in njegovi uradniki skočili na pomoč ubogim ženam z otroci, ter z napetimi revolverji so zahtevali od moških, da imajo prepustiti čolne Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher 5 Deutsche Gasse 8 Budapest. 10) ) Stran 280. Letnik LIX t * , i zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo, zaloge, re- Iclamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastoi^ prodajati. o / Tržne cene. v Ljubljani dne 12. julija 1901. Pšenica 8 30 K 7 50 h, ječmen 6 50 oves x\ 8 40 proso 7.50 turS'^ica 6.60, fižol ajda 6 50 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Vsem tistim, kateri obilno jed, se skozi prehlajenje težko prebavljivo, prevročo pre- mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: zelodečni katar, želodečnl krč, želodečnl težko prebavanje želodečno zazližanje Jim dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek vže mnogo izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullricli-ovo zeliščno vino I« IM f s 1 lil' 7J /j -C' h m nikelnasta anker-remont žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom. prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico «• tokom. k: * 0 prava I4karat zlata remont, žepna ura gantno verižico, vsako uro se Jamči barzunasti skatulji in leta. Nepovoljne se zamenja brez rizike. denar nazaj pošlje, Tem enaka naznanila rej ena Pošilja se proti gotovini pona-povzetju. Holzer tovarniška zaloga zlatnine debelo. Založnik avstrijske c. kr. uradniške zveze Avstrijsko. Ilustrovani ceniki zastonj Agentje se »'prejmejo franko f.-i zelišč zeliščno vino izb orno zdravilnih dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi poživi oeli človeški prebavni org^anizem, brez kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja krvi čisti vse slabe snovi krvi bolezni provzročnjejo na prenovitev zdrave krvi. pravočasni rabljivosti deluje vsaki želodečni vsem drugim močnim liš<^nega vina, kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom. zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola napenjanje, slabosti kratkem povživanju tega vina prenehajo. glavobol, riganje bljuvanjem, katera vže ^abasanje temu slabi nasledki, tesnoba kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica oreva, skozi zeliščno vino hitro in na la^ek način odpravi, ker vse slabi snovi želodča črev odstrani. S Ulli bledi obraz, po • I slabost bolnih jeter. oslabelosti bolu anj kanj e znamenja slabega prebavanja, slabe krvi popolnem slabem teku, razdražljive slabem čutu, kakor ve dnem glavo počasi pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu novo moč. Ijenje Zeliščno vino povzdigne reditev, preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na- pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse ^^eliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji. Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi. Celju, Sežani, Trstu itd., kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari! Zahteva izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: J. Biasaikovi nasledniki