Sprejemanje novih statutov v krajevnih skupnostih
Tudi na napakah se učimo
Že spremembe republiške ustave leta 1971 so nakazovale precej dragačno vsebino in obseg dela posamezne krajevne skupnosti, kot smo bili to nava-jeni pred tem
V osputku nove republiške ustave (omejil se bom le nanjo) je povsem določeno rečeno, da v socialistični republiki Sloveniji uresničujejo delovni ljudje in občani skupne interese v temeljnih organizacijah združenega dela (TOZD) in v vseh oblikah njihovega zdmženja, v samoupravnfli interes-nih skupnostih (SIS) in v drugih temeljnfli samoupravnfli organizacijah in skupnostih, krajevnih skup-nostih (KS) in občinah. Torej lahko rečemo, da je celotna spremetnba hkrati preobrazba in nadalje-vanje dopolnjevanja in ustvarjanja novih samoupravnih socialističnih odnosov ter spreminjanje druž-benih odnosov v prid deUvskemu razredu in vseh ddovnih ljudi.
Hkrati pridemo do zaključ-ka, da predstavlja sedanja naša ustavna refoima najglobjo pre-obrazbo ravno z vidika odloča-nja delavca v vseh oblikah tako družbene reprodukcije kot pri ustvarjanju in delitvi dohodka, hkrati z njegovim odločanjem o prispevkih in davkih tako za splošne kot za skupne potrebe. Hkrati pa seveda spreminjamo politični sistem, t.j. sistem dele-gatskega razmerja in odločanja.
Vse našteto je novost in v spreminjanju odnosov ter nalog tudi v KS. To hkrati zahteva tudi spremembo dosedanjih sta-tutov. Verjetno bomo kje ugo-tovili, da bo novi statut tudi prvi, ker je znano, da vse krajev-ne skupnosti še vedno nimajo statutov. S tem pa bomo po-magali usmerjati še nove naloge v vrsti družbenih dejavnosti in seveda preobražati KS v enega izmed temeljev političnega in skupščinskega sistema. Potem-takem bo krajevna skupnost lahko opravila več opravil zlasti kot ekonomsko-družbena skup-nost.
Naj omenim še druge ozna-čitve krajevne skupnosti kot na-loge, ki stojijo pred nami in
nam hkrati z novim občinskim (mestnim) statutom nalagajo velike obveznosti. Zlasti to velja za čas pred sprejemom in za ob-dobje do spomladanskih volitev v delegacije in skupnosti. V naši občini imamo 17 krajevnih skupnosti, ki so po značaju ter območjih mestne, primestne in vaške. Torej bo treba pri izde-lavi statutov paziti, da bodo vsi trije tipi naših KS posebej ob-delani ter upoštevane značil-nosti posamezne KS pa pri vseh tudi splošne obče naloge. Me-nim, da niti mestne krajevne skupnosti tj. Moste, Kodeljevo, Zelena jama in Nove Jarše, niscj povsem enake, nimajo enakih problemov, kar posebej velja npr. za Kodeljevo. Nadalje je razlika tudi v obravnavi pro-blemov ter reševanju le-teh. Med tem ko so primestne in zla-sti vaške krajevne skupnosti ve-liko naredile s ,,samoprispev-kom" in s tem reševale svoje elementame probleme (vodo-vod, elektrika, vaške poti), se mestne KS še vedno veliko ukvarjajo s komunalno oprem-ljenostjo. Denarna sredstva pa so v glavnem ista, so proračun-ska in glede na sedanje cene ne
zadoščajo. S krpanjem vsakda-njih nalog pa se kaka krajevna skupnost preskoči ali pa samo delno zadovolji. Pestrost reševa-nja osnovnfli problemov krajev-nih skupnosti v naši občini na-laga nara aktivistom, da bomo morali posvetiti statutom mno-go pozornosti in vložiti mnogo truda vseh, ki jih problemi KS morajo zanimati, zlasti s po-močjo SZDL.
Spregovoriti bo treba tudi o povezovanju med krajevnimi skupnostmi v občini pri ustvar-janju in zagotavljanju material-nih in tudi drugih pogojev za življenje. Ta povezanost bo našla svoj odraz v skupnosti krajevnih skupnosti in konfe-renci delegatov krajevnih skup-nosti. Nekaj podobnega smo imeli že sedaj v naši občini, in sicer zasedanje delegatov krajev-nih skupnosti, le da je vsa sve-čanost in pomembnost v zad-njem času izvodenela v golo formalnost. Zaradi tega pa so bili tudi rezultati bolj pičli. Tudi na napakah se učimo!
Kakšni naj bodo statuti in kaj je v statut treba zapisati — o tem bomo spregovorili v nada-ljevanjih.         LEOPOLD KOS