Poštnina pavšalirana.
203. it. ~ s. lete.
Naročnina za kraljevino SHS
/®**85no 15 D. Letno 190 D
Inozemstvo:
flfcsečno 20 a Letno 2« D
^jiast ^Hostolpna mm vrsta ze 50 para, večkrat popa«
Pred plenarno selo min. sveta.
'S TEK0CE ZADEVE: POBijAjNjE DRAGINJE, W MILIJONOV *A BEOGRAJSKO OBCilVO, SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE.. NENASITNI VOJNI MINISTER
J^eQ*rad!' 4. ^embra. (izv.) Za Jutri počena plenarna Seja ministrskega sve-kateri bo predsedoval namestnik mial-
Posarr.ezne številke 1 D.	V	LJubtižlfs!.,	V	lOfCSK	5« SBfffCtifbffl 192^
 	>	-	-	■	—■tmtl yi« «1*1^—*—
«*
J"60«®** i ®ep»
:	»ločena	plenarna	Seja ministrskega sve-
f*"« kateri bo predse
jf??®8* Predsednika, minister za notranje •"■*** Kosta Tbnotijevič. Danes so med dr-~*Pe& v Beograd tudi ministri za socialno ti*«0 dr' ^eriav’ ZSL žume to rude RaJaJ-i«i5 ^ 2a vo*no ^ mornarico generai Val-;**• Ministrski svet se bo bavil z raznimi jJtžnunj tekočimi zadevami, zlasti s pobija-draginje. Vlada bo morala votirati "^grajski mestni občini kredit v znesku £*Jnajstih milijonov dinarjev. V razpravo ^fc‘° tudi sestanki v Pragi in Mar jansklin
Laznao, kakor tudi zasedanje Društva m-rodov v ženeva. Ministrski svet se bo aa-dalje bavil z raznimi notranje-poiltičnijBri vprašanji, posebno pa s sklicanjem zakonodajnega odbora in delovanjem narodne skupščine. Vojni minister bo zopet zahteval trideset milijonov dinarjev za nabavo 2ivB za vojsko. Ako mu ministrski svet ne dovoli te vsote, je, kakoi se govori, odločen iz tega izvajati posledice, ker noče pod nobenim pOgojent prevzeti odgovornosti 7a posledice, ki bi nastale iz odklonitve njegove zahteve
Sestanek Ninžifa z Italijanskim zun. ministrom Schanzerlem?
POGAJANJA Z ITALIJO SE NISO KGN-
.. Beograd, 4. septembra, (izv.) V poll-krogih se govori, da se najbrže se« minister za zunanje stvari dr. Nin-* italijanskim zunanjim minstrom ■^anzerjern. da z njm sklene sporazum ®eae državne pripadnosti učiteljev (šolska *®0vencija). Italija je odgovorila Jugodo* **®skl vladi, da ne more sprejeti njenih Predlogov v tem vprašanju. Naša viada namerava počakati povratka zunanjega mtai-®*ra dr. Nlnčiča, predno podvzame nadalj-korake v rešitvi te sporne točke.
CANA,
Beograd. 4. novembra. (Izv.) Današnja »Plavda* piše, da pogajanja z Italijo še vedno niso končana. Italija je odklonila predloge naše vlade giede učiteljev na italijanskih šolan. Zadeva se bo rešila šele tedaj, ko se povrne minister, za zunanje posle dr, Nin&č & Ženeve.
Krivci železniških nssrei prideta pred civilna sodišča.
j, Beograd, 4. septembra, (izvirno.) •jfometni minister Stanič je zaradi Ponovnih železniških nesreč odredil, ®*j se vse osebe, ki so zakrivile te Jtesreče, izroče kratkim potem civilnim sodiščem. Minister Je storil to **radi tega, da se na ta način po-
speši sodno postopanje, ker bi sicer morale priti razprave o krivdi na teh železniških nesrečah pred disciplinama sodišča, kar bi pa rešitev zelo zavleklo. Znano je, da se take razprave pred disciplinarnimi sodišči vlečejo tudi nad eno leto.
**ot iumadilskih kmetov v Slovenijo.
^ Beograd, 4. septembra, (izvirno.) ?*0coj ob 6. uri je odpotovalo 120 *®etov iz Šumadije v Slovenijo.'Polniti nameravajo slovenskim kmetovalcem njihov poset In se pri tej J^uki seznaniti s tamošnjlmi razme-rarni. izletnike je spremil na kolo-
dvor minister za poljedelstvo Pucelj. Poslanec Rajar, predsednik kluba samostojnih kmetovalcev iz Slovenije, se je snoči povrnil v Beograd In bo spremijai izletnike v Ljubljano. V Sloveniji pripravljajo srbskim kmetom prisrčen sprejem.
Zasedanje Društva narodov.
obravnavajo. Ukrenjeno je bilo tudi vse potrebno, da se izvede program genovske in portoroške konference v Srednji in Vzhodnji Evropi. Izdelal se |e načrt o mednarodnem železniškem pravilniku. Dalje se vsem di-žavam nujno priporočajo sklepi konference v Barceloni
OTVORITVENA SEJA
f. ženeva, 4. septembra. (Izvirno.) ,J*Qes se Je sestalo društvo narodov, goorovalna dvorana In tribune so Popolnoma zasedene. Kmalu po ^ajsti uri je otvorfl zborovanje za-Brazilije Datana. Izvoljena ‘ bila komisija, ki ima popoldne veroviti mandate delegatov. Tej ko-načeluje avstrijski delegat lensdorff. Nato je bilo zborovanje Jt^deno na popoldne ob šestnaj-n^°b kateri priliki izvoli predsed-
^OLESKI NAČRT RAZOROŽITVE.
^ Ženeva, 4. septembra. (Izvirno.) ,**orožitvena komisija društva na-Je sprejela znani načrt lorda ie >	°	ua^el^ razorožitve. Kakor
ži>v an0r' z<^ru^uie ta načrt z razoro-fcm6?1® vprašanjem medsebojna . . stya udeleženih držav, ki si mo-pomagati potom defenzivne y0d^e’ a*Co J*e kateri Član društva na-Oa * °Srožen, To pa se nanaša le « uržave na en in isti celini
»MEDNARODNE PROMETNE KON VEN CIJE.
nJS** 4 septembra, (Izvirno.) 2a tvrLnu ^0rnisiia društva .narodov rodnpv161 ie spreieia načrt medna-Postaiiznyenci]e’ ki zagotavlja vsem so	lukam	ista	prava. Dalje
Salop-n'	ene uredbe, ki imajo
Po->5- pfPrečiti, da se prometni J" Pn različnih narodih različno
VOLITVE NOVEGA PREDSEDNIKA.
Ženeva, 4 septembra, (izv.) Na popoldanski seji Društva narodov je bil izvoljen za predsednika letošnjega zasedanja čiienski poslanik v Lcmdonn Etvardo. Nato je bn izvoljen odbor petih članov, ki naj poroča o novih predmetih, ki na] se stavijo na dnevni red Protest italijanske vlade zaradi samolastnega postopanja poljske vlade glede vilenskega ozemlja Je bil odkazan temu odboru z naročilom, naj takoj o tem poroča. Prihodnja seja bo jutri opoldne.
SKLEP GLEDE IZDELOVANJA OROŽJA IN MUN1CUE.
Ženeva, 4. septembra (Izv.) Komisija sveta Društva narodov za razorožitev je potrdila sklep, po katerem nobena dražba ne sme izdelovati orožja in iminicije brez dovoljenja doiične države. Na tem sistemu ,je zgrajen načrt lorda Roberta Smitha, ki ga je komisija sprejela- Ta načrt pride na razgovor na mednarodni konierenci, ki se bo bavila z vprašanjem izdelovanja in trgovine orožja. Komisija je z zadovoljstvom pozdravila naznanilo čilenske vlade, da bo vprašanje o razorožitvi stavila na dnevni red panameriškega kongresa, ki se otvori dne 23. marca 1923 v San Jagn de ChQe.
2^clm*aN«2P strok- ORGANI-ue amer. PREMOGARJEV.
^BerUner’ 7!'^ septeTttbra- (Izvirno.) iz New	Mltta«ft iavlia
cijie nrprr, -' ®tr°kovne organlza-stavki nnthv?1!67 so Po šestmesečni zadovoliniM ?ir iz^avilev da se Vil 40	,]°^2	doseganjimi mezda-
avgusta 1923
LEPOTE DRŽAVLJANSKE VOJNE.
TriiCork’ 4- s®Ptanbra. (Izvirno)
$tref3ar^nikl S° 2 nekega p0sl0Pia
^iakov T ^UPJn° ^acijQ?alističnih
Pa Si m tern dva ^ ^
GENERAL HADZlC PRI NOTRANJEM MINISTRU.
Beograd, 4. sept. {Izv.) Danes dopoldne je minister za notranje stvari Tirriotijevlč kot zastopnik ministrskega predsednika Pašiča sprejel prvega adjutanta kralja generala Hadžiča.
STAVKA TISKARJEV NA DUNAJU.
Dunaj. 4 septembra. (Izv.) Stavki tiskarjev dnevnih tiskarn so se danes pridre* žili tudi števci dnevnikov, tako da jutri ne Izide na Dunaju noben list V Gradcu in i irni«Hn»rfm že dva dni ne izid« noben Uit,
ČEŠKI GOSTI NA NOVINARSKEM KONGRESU V SUBOTICI
Beograd. 4. sept. (Izv.) Po poročilih, ki jih je prejela centralna uprava Jugoslovanskega novinarskega udruženja, pride na novinarski kon-gres v Subotico tudi okrog Štirideset češkoslovaških časnikarjev in drugih kulturnih delavcev.
AMERIŠKI SENATORJI V BEOGRADU \ /
Beograd, 4. sept. (Izv.) Nocoj dospejo semkaj ameriški poslanci in senatorji, ki se nameravajo muditi v naši državi deset dni In se pri tej priliki spoznati 2 našimi razmerami. KONFERENCA NOVEGA POMOCNI K4 FLN MINISTRA V ZAGREBU.
Zagreb. 4. septembra (Izvirno.) Dane popoldne je na predsedništvu pokrajinske vlade v Zagrebu sklical novi pomočnik finančnega ministra Dušan Plavšič konferenco z zastopniki pridobitnih In trgovskih krogov o stanju naše finančne politike. MINISTER PUCELJ POSETI KMETSKI TA30R NA BLEDU
Beograd, 4. septembra. (Izvirno.) Mrniser za poljedelstvo In vode Iv. Pucelj je izjavil časnikarju, da odpotuje dne 7. t. m. na Bled, kjer se vrši prihodnji dan, na Mali Šmaren, velik kmetski tabor. Pri tej priliki pride tudi do političnega sestanka, na katerem pridejo politični položaji žetev v Sloveniji in druga važna vprašanja na razgovor. Računa se, da se bo tega kmečkega tabora udeležilo ogromno število ljudi, predvsem kmečki sloji.
NOV CARINSKI PREDLOG i>OUEDEL-SKEGA MINISTRA PuCLJA.
Beograd, 4. septembra, (Jzv-) »Novosti« poročajo, da bo minister za poljedelstvo Pncelj^n* jutVfe-ttft seji ministrskega sVeta predi asa! izenačenje carine aa živo Živino in nk mesne izdelke, List meni, da bi to pomenilo nov udarec za »a$ sosp> darskj položaj.
ZBOROVANJE BEOGRAJSKIH SOCIJA-LISTOV PROTI DRAGINIJL
Beograd, 4. septembra. (Izv.) Včeraj le bflo v socijaiističnem domu dobro obiskano zborovanje socijaiistov. Glavni govornik Lapčevič je zahteval, naj se vprašanje prehrane uredi tako, da se žetev nacionalizira Sn da se kmečki sloji primerno obdavčijo.
ZAKONSKI NAČRT O REORGANIZACIJI VOJSKE.
Beograd, 4. septembra. (Izv.) V vojnem ministrstvu bo v kratkem končan zakonski načrt o reorganizaciji vojske. Zakon predvideva več reform, med njimi tudi nekaj modernih določb o vojaški službL Med dr. določa tudi, da morelo železničarji zadostiti svoji vojaščini tudi v železniški službi. Zakonski načrt pride začetkom oktobra pred narodno skupščino.
STANOVANJE PRINCA GJORGJA
V	NIŠU.
Beograd, 4, sept. (Izv.) »Politika« poroča: V Nišu pripravljajo v Dvorski ulici št. 15 hišo, v kateri bo stanoval princ GJorgje. Za vojne se Je princ Gjorgje nahajal v Nišu, kjer je lečil svojo rano, ki jo je dobil na fronti.
Borzna poročila.
Curih, 4. septembra. (Izv.) Berlin 0.36, Newyork 526, London 23.50, Pariz 42, Milan 23.05, Praga 17.75, Budimpešta 0.245, Zagreb L87S, Varšava 0.065, Dunaj 0.0075,, avstrijske krone 0.00785.
Praga, 4. septembra. (Izv,) Dunaj 0.035 Berlin 1.95, Rim 129.25, Pariz 22S.20, London 131.375, Curih 561, avstrijske krone 0.03625, italijanske Ure 128.85.
Berlin, 4. septembra. (Izv.) Dunaj 1X3, Budimpešta 69.42, Milan 6367.60, Praga 5978.75, Pariz 11375.75, London C’51&30, Newyork 1758.24, Curih 27665.35.
Zagreb, 4. avgusta. Deviz«: Dunaj 009 —0.115, Berlin 7—7-25, Budimpešta 4.10— 4.30, Bukarešta 70—73, Italija 390—399, London 390—404, Pariz 675—700, Praga 280—292.50, Švica 1675—1710, Varšava 1.10 —1.30. Valute: ameriški dolarli 0—74, romunski leji 0—70, nemške marke S—8.25, italijanske Ure 0—391-
Beograd, 4. septembra. (Srednji tečaju) Devize: Dunaj 0.1225, Berlin 7.29, Budimpešta 4i>0, Milan 394, London 400, Nevr-york 89.70, Pariz 695. Praga 297.25, Švica 1704J50, Solun 204.
SPLOŠNO PADANJE TUJIH VALUT.
Zagreb, 4. septembra. (Izv.) Na danai-nji borzi se ie opažalo splošno padanje tujih deviz. Dolar i* padel 2» 74 br« kap* or*
Uredmštvo:
Voffova ulica l/l TeJefo* 38)
Uprava:
Marijin trg S. Telefon 4b
M se ne vračajo.
n je priložiti u edgovoc.
Depolitizacija strankarstva.
Zadnft politično geslo, sproženo od dr. Kphovca, je klicalo na konctntr* cijo naprednih siI v Sloveniji. Geslo kot tako je Mo lepop vabljivo in bi Otto v stanu, zbrati razpršene ude slovenskega naprednega, demokratičnega, meščmt <>kega, jugoslovanskega sveta. Toda geslo se je uporabilo v obratni smeri Mesto da bi klicalo, druiilc in agitiralo za gotove ideje, je imelo prikriti in premo stiti osebne in načelne prepade v demokratski stranki samL Eno je koncentracija naprednega jugoslovanstva z enodušnim ozadjem velikih in delovnih političnih voditeljev, drugo pa je koncentracija naprednosti kot zdravilo za nesoglasja, osebna nestrpljenja, nezaupanja in prepire v sami demokratski stranki. Ker se je geslo porabilo za to drugo stvar, je propadlo, še preden je prišlo do prave veljave.
Na njeno mesto je stopilo novo, najnovejše geslo depolitizacije strank. Namenoma se držimo dobesednega gesla, ker tako najbolje izraža svoj namen tn pomen.
Depolitizacija strank po pomeni naj prvo odkrito priznavanje polttlčm to strankarski resignacije, ki se je polotila slovenske meščanske, napredne, jugoslovanske družbe. Z drugimi besedami se to glast, da naj se borba za načelne strankarske programe v bodoče opusti in da nat na njeno mesto stopi koalicijo oseb iz različnih strank s praktičnimi, recimo tudi omejenim, delovnim načrtom. Ta utopija o neki delovni koaliciji se je mogla poroditi samo vsled spo znanja, da je enotna stranka naprednega in jugoslovanskega življa za enkrat nemogoča in to radi znanih osebnih nesoglasij med ljubljanskimi voditelji.
Ena skupina teh voditeljev je pokopana pod valovi zadnjih težkih, skoro nerešljivih afer, druga sicer naglaša kot svoje načelo poštenost in pogum, vendar dvomimo, ali bo imela v sebi še toliko življenske in borbene sile, da bo prevzela mučno gradbeno delo nove gospodarske stranke in da bo torej gospodarsko koalicijo razumela kot ustvarjanje nove stranke, ne pa kot praktično sodif-iovanje najrazličnejših političnih osebnostL
Ta poslednja možnost je, kakor rečeno izključena. Kdor količkaj pozna dejansko življenje tn pa sodelovanje v tako važnih in kočljtvih zadevah, kakor st* javne, politične in občinske, mora uvideti, da je vsak up takega dela izključen Koalicija je mogoča le tamkaj, kjer se koaHiranci združijo k skupni borbi zoper ostale stranke.
Depolitizacija strank je v tem pogleda zapisana neuspehu. Drugo pa je de politizacija našega strankarstva, kate/o bi odkritosrčno pozdravljali irt katero razumemo takole;
Depolitizacija strankarstva naj pomeni predvsem razčiščenje našega jav nega življenja od vseh afer In korupcije, za katere smo v poslednjih letih z* znali. Politično življenje in delovanje naj postane zopet torišče poštenosti, tur sebičnosti, ideainostL To ni samo ftvijensfd pogoj strankarskega aspeha in voditeljske usposobljenosti, temveč tudi temelj zdravega narodovega in držav nega razvoja.
Depolitizacija strankarstva naj dalje pomeni odpravo današnjega srditega boja, ki vlada med posameznimi strankami in osebnostmi. V tem medsebojnem boju je toliko zlobe, nepoštenosti, zavijanja, smešenja, nestvarnosti, zadirljivosti in osebnega uničevanja, da je vsa slovenska pokrajina danes pod upravičenim atisom popolne podivjanosti našega političnega življenja. Kdor se danes pojavi v našem javnem ilvlferiju, je v nevarnosti, da se ga uniči. In sicer na ta način* da se ma izpodkoplje vso avtoriteto in ugled. Take borbe ne poznajo kulturni narodi. Znamenje, da se še nahajamo v primitivnih oblikah političnega sožitja
Depolitizacija strankarstva naj je končno povratek k načelni, strankarski borbi, prej pa razpravljanje o novi, pošteni, strokovno utemeljeni politični ideologiji novega pravca javnega življenja. O depolitizaciji strank se govori tudi zategadelj, ker so se stranke izčrpale, ker nedostaja strankinim programom ognja prepričanja in lepote velikih ciljev« Vse to je zamrlo, zato se oklepamo gesla podrobnega dela, Id pa je nemogoče brez trajnih načel.
Na tleh so mladini, starini brez volje, socialisti v razkroju, klerikalci na raz potju, povsod prehodnja doba brez mladinskega poleta, večinoma brez odločne in poštene volje.
Depolitizacija strankarstva je tore1 znamenje med znamenji, kako razpada naše politično življenje, kako se tržejo naše stranke, kako prehaja sedanje slovensko strankarstvo v popolen razkroj.
V	ta proces bo morala planiti burja nezadovoljnosti ter mladinsko hotenje za novimi, svežimi, javnimi in družabnimi cUjl. Cim prej, tem boljšel.
Kralj Aleksander odpotoval s kraljico v Paril.
Beograd, 4. septembra. (Izv.) Kralj Aleksander in kraljica Marija sta včeral odpotovala iz Prage v Pariz. Tamkaj nameravata ostati deset do petnajst dni. Njuno potovanje »e že vnaprej živahno komentira in spravlja v zv«zo s političnim položajem v državi. Sirijo se govorice, da se kraljeva dvojica na povrne prel v Beograd, dokler vlada ne reši vseh spornih vprašanj. Javnost primerja sedanje potovanje kralja Aleksandra z njegovim lanskim v Pariz, kamor se Je peljal za njim tudi ministrski
predsednik PaSIC, ki pa m tmd nobene« a uspeha v svoji misili,
KRALJ ALEKSANDER PRI PRA ŠKEM POSLANIKU DR. VOS NJAKIL
Beograd, 4. sept. (Izv.) Pred svo. jim odhodom iz Prage v Pariz je' kralj Aleksander posetil tudi jugoslovanskega poslanika dr. Vošnjaka. — Kakor se doznava, dospe jutri v Pariz tudi romunska kraljica Marijai.
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. GRŠKA IZPRAZNI MALO AZIJO
Beograd, 4. septembra. (Izvirno.) Danes dopoldne je bila pod predsedstvom načelnika Ljube Davidoviča seja demokratskega kluba. Seje so se udelžili tudi demokratski ministri. Razpravljali so o položaju v deželi, zlasti pa o ukrepih, ki jih je treba podvzeti v svrho pobijanja draginje. Finančni minister dr. Kumanudi je poročal o finančnem položaju države in o izgledih letošnje žetve. Predsednik kluba Davidovič je podal poročilo o svojem potovanju v Južno Srbijo. Minister za notranje stvari Timotijevič je poročal o splošnem položaju v državi Seja je trajala do polduK.
Pariz, 4. septembra. (Izv.) »Times« po ročajo: Grška vlada sporoča v posebaw* komunikeju, da je pripravljena popolnosti* izprazniti Malo Azijo.
NEVARNOST IZSELJEVANJA VSLEU SLABE LETINE.
Beograd, 4. septembra. (Izvirno:): Slabi izidi letošnje letine so povzro* čili, da se je začelo med naseljenci v Južni Srbiji gibanje za izselitev iz onih krajev, kamor so se bili že naselili. Da se to prepreči, je ministe/ za agrarno reformo odposlal v ve pokrajine posebno komisijo, ki a<u. organizira hitro pomoč naseljencem Iz kreditov, Id so določeni za SP tnba
JUGOSLAVIJA* 5. septembra 1922
Stev. 203.
II. Ljubljanski velesejm
od 2. do 11. septembra 1922.
Dragi ljubljanski velesejem se Je Irfvoril pod popolnoma izpremenje-Blml Pogoji. Lani je cela Slovenija z mrzlično napetostjo čakala na no* Tost velesejmske prireditve. Preko oele^M. poletja ni bilo večje veselice ali narodnega zbora, septembra meseca pa je prisljalo sveže jesensko solnce. Mrzlično pričakovanje, krasni dnevi, velikanske priprave. Ne more se reči, da ne bi bile letošnje priprave take kakor $o bile lanske. Celo nadkrilile so jih. Prostor se je razširil za dobre dve petini. Propaganda v inostranstvu je bila povečana, v tuzemstvu zadostna. Vele-sejmskl urad je celo gledal izpreme-niti nacijonalno velesejmsko prira* ditev v mednarodno; pridobil je veliko tujih tvrdk, animiral različna tuja Industrijska podjetja, posebno ona težke industrije za svoj velesejem. Toda splošne domače in mednarodne Prilike so se temeljito Izpremenile. Na mednarodnem polju je v poslednjem času zavladala splošna kon-Stemaclja trgovine in gospodarske medsebojnosti. Politične krize, ki se obetajo z avstrijskim polomom, so vplivale tudi na gospodarska prizadevanja. Poleg te splošne gospo* darske In finančne neslgurnosti ino-stranstva so se pojavili Se različni mednarodni sejmi, ki padajo ravno v Sas ljubljanskega. Imamo dunajskega in graškega na severu, pred durmi pa so Italijani vprizorili konku-
renčno prireditev tržaškega mednarodnega velesejma. Tudi ta okolnost je vplivala na drugi ljubljanski velesejem. Tako je sedanje mednarodno trgovsko in finančno ozračje, doma pa je slabo jesensko vreme začelo motiti svečano razpoloženje in velike upe, ki so se stavili na drugi ljubljanski velesejem. Prej pa je Slovenija še doživela slavnostne dneve prvega jugoslovanskega vsesokol-sketra zleta, kjer je njeno naprednejše prebvalstvo precej zadostilo svojemu izletniškemu razpoloženju. Kljub vsemu temu pa je vodstvo ljubljanskega velesejma z Izredno a-gilnostjo nadaljevalo s pripravami ter doseglo današnjo višino velesejmske prireditve, ki more biti v počast mednarodnim mestom, ne pa pokrajinskemu, kakor je Ljubljana. Jesensko vreme, ki je začelo nagajati, deloma s celodnevnimi nalivi in rosami, pa le ni moglo zlomiti zaupanja naših sejmarjev, vodstva in občinstva, ki je že v prvih dveh dneh prihitelo na tisoče na našo. slovensko gospodarsko razstavo. Velesejem je obiskalo v prvih dveh dneh približno 20.000 oseb. Posebno v nedeljo je k je blo vrvenje pestro, meščanstvo In tujci se kar niso mogli nadiviti raznoličnosti blagovnih vzorcev, okusni razstavi, domači podjetnosti, ki je znala v tako kratkem času osamosvojiti najrazličnejše panoge industrije in obrti.
Gospodarska politika velessjmshsga upadi.
Danes te smemo govoriti o izraziti gospodarski politiki ljubljanskega velesejma. Lanski velesejem je veljal takorekoč izključno domači razstavi, domači Industriji In obrti. Njegova naloga Je bila, zbrati vse na slovenskem gospodarskem področju Izdelovane gospodarske dobrine v zaokroženo sliko naše gospodarske podjetnosti in Industrljsko-obrtniSkega dela. To Je bil nekak pregled tega, kar Je premogla Slovenija lastnih gospodarskih izdelkov, nekaka razstava vseh naših tvomic, obrtnikov in trgovinstva, od mikavnih Igračk do velikih strojev. Tuje tvrdke so se pritegnile samo v poslednji uri. Glavni namen pa je le bila kolikor mogoče zaokrožena slika celokupnega gospodarskega dela slovenske pokrajine. Toda vsako gospodarstvo Je navezano na tuja, na tista, ki so naprednejša In pa tudi obsežnejša kakor domača. Nobeno gospodartvo ni tak orazvito, da bi moglo samo sebi zadostiti. To velja za gospodarske enote velikih narodov, za manjše narode pa še v veliko večji meri. Zato Se Je vodstvo velesejma odločilo, pritegniti 6lm večje število jugoslovanskih Industrijskih In obrtniških krogov k ljubljanski velesejmski razstavi, posebno je skušala interesiratl Inostranstvo, ki Je v Industriji ln obrti veliko naprednejše. Velesejem naj ne bo le domača razstava, temveč prostor, kjer naj se izmenjavajo gospodarske dobrine inostranstva z domačimi. Z drugimi besedami stremilo se Je za tem, da se ljubljanski velesejem razširi v mednarodno vzorčno tržišče. Zakaj naj naši trgovci potujejo v tuje kraje In na tuje sejme? Inozemstvo naj se samo potrudi k nam
in naj na nagih sejmih razstavlja proizvode, ki nam jih namerava prodajati! V tej gospodarski politiki ljubljanskega velsejma, ki se je letos naravno samo skromno načelo, vidimo ugoden temelj naših bodočih ljubljanskih In tudi zagrebških sejmov. Naše gospodarsko načelo bi moralo biti:	tujci naj prihajajo k
nam, naj razstavljajo na naših sejmih, nudimo Jim vse mogoče ugodnosti prevoza in zacarlnjenja, tu naj se obenem seznanjajo z našimi pridelki, poljedelskimi, žlviljskimi in industrijskimi, tako da se velesejmska trgovina lahkp razvije v medsebojno ne pa v enostransko, kakoršna nujno ostane, ako naši trgovci posečajo tuje sejme; ter niso tujci v stanu presoditi našegagospodarskega napredka od blizu, iz lastnega ogleda. Taka velesejmska politika je tudi v tesni zvezi s procvitom našega celokupnega Izvoza. Vse, kar Imamo pripravljenega za lvoz, se lahko razstavi na naših sejmih, tujci so prisotni s svojimi industrijskimi Izdelki, trgovina v velikem Stilu lahko za-počne na Ilcu mesta. Take misli se porajajo spričo priprav za ljubljansko borzo, ki bo z navedeno velesejmsko politiko lahko pritegnila mednarodno zanimanje na to najnovejšo gospodarsko ustanovo Slovencev.
Situacijski pregled.
Kljub deževnemu vremenu, ki Je naravno vplival na dotok trgovskega In drug. občinstva, Je ostalo razpoloženje med sejmarji, kakor rečeno odlično. To je posledica krasno uspelih priprav, kakor tudi gaupanje v solidnost In obilnost razstavljene-
ga blaga. Zagrebški trgovci kar ne morejo prehvaliti odlične organizacije, krasno izdelanih paviljonov, u-rejene razstave blaga, slovenskega reda ter številnosti in raznoličnosti razstavljenih proizvodov. Takisto so zadovoljni Nemci, sploh inozemski razstavljalcl, ki enodušno izjavljajo, da vlada na ljubljanskem velesejmu duh svežega naroda, kojega gospodarstvo bo imelo Še veliko bodočnost. Kvaliteta blaga je izvrstna, posebno onega, ki se naslanja na domače prirodne vire in surovine. — Semkaj spada konfekcija usnja, lesena industrija, pohištvo, papirnata industrija, deloma strojna predvsem pa živiljska industrija. V nedeljo zvečer je prispelo odposlanstvo Trgvačke komore iz Skoplja, še tekom ponedeljka prispejo zastopniki trgovinskih in industrijskih krogov iz ostalih delov države. Zaključki se še ne dajo izračuniti, dejstvo je, da se je že prve dni začela Izredno živahna kupčija. Malo slabše kaže tekstilno blago, ker so ravno na tem polju blagovne kalkulacije sila nestalne ln tudi za bližnjo bodočnost meglene. Tekom nedelje so obiskali velesejmski razstavni prostor zastopniki Zagrebškega zbora. Odnesli so marsikatero organizacijsko pobudo, pohvalili krasno razporedbo, česar v Zagrebu, kjer je kosmetlka stala poleg težkih strojev, ni bilo. Včeraj predpoldne je dr. Čerinova godba priredila krasen promenadni koncert, popoldne pa veliko koncertno zabavo. Kar premere Ljubljana mladega sveta se je zabavno šetalo po paviljonih, občudovalo krasne čeveljčke, kosmetične izdelke, čudovite barve jesenskih vzorcev za plašče in obleke, za ples in opero, za elegantne Izlete z »dragimi« itd. Omotica in opojnost kakor v velikomestnih blagovnih hišah. Bolj na videz živahno je seveda bilo na zabavnem prostoru, z intimnimi paviljoni, širokimi mizami na prostem, razgibanimi pivci in veseljaki. Preširno rajanje se je zavleklo pozno v noč.
Skratka: švigajoči pogledi, sključena telesa nad dragulji, poredni mladeniči, zvoki koncertne godbe, skrbni In računajoči obrazi sejmarjev, prešlrni pevci in pivci, pestrost množice, paviljonov, blaga, zastav, v vsem tem sl čutil utripe bodočnosti naše pokrajine. Kako bo slovenska duša šele rajala, pa naj je mladeniška ali dekliška, ko bodo pljusniii do nas valovi moderne gospodarske kulture, ko se bo med nami razmahnila podjetnost, ki slavi te dni svoje prve skromne začetke, do višin velikih narodov. Potem bo ubogi Cankar s svojimi veseljaškimi pesmami o Kurentovih junakih izgledal kot otroški, idilni fantast.
Dolenjska in Staferska vina na ljublj. velesejmu.
Kakor kaže, bodo združeni dolenjski in bizeljski vinogradniki s svojim podjetjem na ljubljanskem velesejmu dosegli zaželjena uspeh. ZA da vreme tako nagaja, vsled česar se ne more razviti ono življenje, ki Ka tako pod-vzetje zasluži. Razstavljenih je čez 50 različnih vin \i bizeljskega, videmskega, brežiškega, krškega, novomeškega, črnom. in meti. okrala. Ne moremo na-
šteti vseh vrst, omenimo pa, da so vsa
izvrstnega, brezhibnega okusa. Ljubljančani so se vrgli na njim priljubljeni »Cviček* (Korin, Bon, Stovlček, Karlov Jek) iz krškega okraja ter na belega »bizeljca« (Janežič, Kolenc. Bon i. dr.). Drage finejše in močnejše vrste kakor traminec (Drelse, Pfeifer, Bon), rizling (Kene, Prijatelj, Kerin, Pečnik, Kolenc), rulandec (Ulm) ,beli burgundec in velt-linec (grmska kmetijska Sola, graščina Hmelnik, Zurc),	ortliber	(Gregorič,
Bon), črni burgundec (Honigsberger, Kerin), samotofc	(Hmelnik,	Bojničan,
Malkovčan i. dr.) točijo se večinoma v steklenicah In po	kozarčkih	kot po-
skuSnja. Cene so z ozirom na	velike Se
posebne velesejmske naklade (6 K od vsakega litra) še dokaj zmerne. Pavi-ljen nosi napis »Vina dolenjskih In bizeljskih vinogradnikov«.
Ker so H vinogradniki pripeljali večjo množino vina seboj, dobe zanimancl lahko koj iz te kleti po zaključku sejma poljubne množine v lastnih sodih.
V štajerskih paviljonih se točijo štajerska vina iz drugih Štajerskih krajev.
V	pavilionu »Gospodarske zveze« pa različna vina.
Nov Izum.
Na velesejmu je v paviljonu tvrdk® Žargi & Co št. H 344 razstavljena peč, izum gg. Engelmana in Rozmana, ki PO^ menja velik korak naprej v naši kurilni tehniki. Ta peč se kuri namreč z ž a g a * njem, s premogo-vim prahom, č r e s 1 o m, skratka z odpadki, ki sicer nimajo skoro nikake vrednosti. A P<r sebnost te peči je, da se lahko kuri, ako ni na razpolago opisanih odpadkov, tudi z navadnim, debelim kurivom, z le* som, premogom Itd. ter da je obenem štedilnik. Te peči izdelujeta imenovana iznajditelja že od 1. 1920, »o že dalj časa v rabi in so se izkazale kot zelo praktične in cene. Srednjevelika peč gori neprestano 10 ur, ako se kuri t žaga' njem, akurivonestanenitj eno krono za ves čas. To je za naše draginjske razmere naravnost epohalna Peč se dobi v raznih velikostih. Oorenj* je mirno, enakomerno in povsem bre* dima. Umestno je, da ocenijo to delo strokovnjaki. Ker se za to iznajdbo zanima neka tuja tvrdka, je treba paziti da ne pride to podjetje v roke tuje*« kapitala. Ta Izum je prijavljen patent* nemu uradu.
Razstave in gledališča.
V	nedeljo so se otvorile v Ljubljani kar dve umetniški razstavi: historična v zgradbi srednjetehniške šole, umetniška v Jakopičevem paviljonu. Na prvi slovesen Okvir cilindrov. oblastni zastopniki, počasni ogledi sprevoda, na drugi skromrvp otvoritev paviljonskih vrat, žareče oči dveh, treh slovenskh umetnikov. Historična razstava je res velita prireditev, čije pomen za spoznanje slovenske duševne preteklosti in našega samoniklega umetniškega u-stvarjanja bodo mogle določiti šele sledeče znanstvene razprave, Odkrili so toliko bogastva, da o njem še sanjali nismo. Da. tudi v preteklosti smo bili bogati, vznikali so proizvodi slovenskega duha tudi v temnih stoletjih narodove su^nosti, vse do državne samostojnosti, do današnje nepričakovane industrializacije Slovenije. Naj bi historični razstava obrodila kot svoj nailepši sad slove-ko samozavest, če jo že ne morejo obroditi veliki gospodarski uspehi in pa naši kulturni zakladi. Slovenska samozavest bo šele pravo gibalo kulturnega in gospodarskega napredka najsevernejše jugoslovanske pokrajine. Kdor tega ne razume, je začetnik v socijalnodusevnih pojavih. Slovenstvo nf nič drugega, kakor aktivnost, pridnost, vztrajnost, osamosvojitev na vseh poljih duševnega in gopodarskegu življenja. Jugoslovanska država pa nujno potrebuje od vsake pokrajine takega samotvorne-ga duha, samonikle podjetnosti in izvirnega dela. Historična razstava slovenskega slikarstva je primer in zgled, kako naj narod dela, kam vodi njegova pot. Istočasno se je otvo-rila v Jakopičevem paviljonu razstava modernih slovenskih umetnikov. To pot niso razstavile posamezne skupine modemih, simbolistov, futuristov i.t.d. Razstava je splošna in ni diferencirana na začetniške »šole«. Zastopani so starejši z Vavpotičem, Jakopičem In Zajcem ter mlajših s Kralji, Jakcem, Vavpotičem ml., Zupancem In Kosom. Oko je obtičalo na Jakopičevih stvareh. Kdor si o tem umetniku še ni na jasnem, naj pogleda v sedanjo razstavo. Imamo zbranega prilltno vse, kar je za pravo razumevanje potrebno. Odlomki življenja in narave, ki se odsevajo s cvetočo lepoto na im-
ZVON1MIR KOSEM;
Bel za pravico.
Kar se klati po svetu volkov, so se sešll v skrito dolino na posvetovanje, kako bi zvabili medse kolikor mogoče veliko Hvali, da bi se enkrat pošteno odteščali. Naglo se domeni* jo In razpošljejo na vse strani odposlance s prijaznimi vabili, češ, da naj vse, kar leze In gre, pride na zborovanje v dolino, kjer bodo sklepali skupno o varstvu in pravicah živalstva. Sredi doline napravijo iz kamenja velik oder, dolino samo zastra-žiio z najbolj krvoloftnlmi četami, ki se poskrijejo previdno po gošči starej# volkovi, prireditelji zvijače, pa «e razpostavijo dostojanstveno ln resno okrog odra ln gledajo zadovoljno, kako se vale v dolino množice živali, od majhne mlSke do visokega Jelena.
Ko Je dolina polna, stopi na oder predsednik, najstarejšl izmed vseh volkov, častitljiv v svojih kretnjah Uk izmučen od potepanja in večnega Manja, pregleda z bistrimi očmi izbrane živali in reče:
»Veseli me, da ste prišli v tako obilnem številu, gospoda moja! Kar tadaja mojemu srcu hude rane, Je samo to, da so ostale ovce in jagnjeta doma; moji sovražniki, nasprotniki moji in vsakega napredka 1 Tam toplejša zahvala vsem drugim, da ste
Izpolnili svojo dolžnost. Zbrali smo se, da se pomenimo, kako bi prišli do svojih pravic, kako bi najuspešneje delovali za blagostanje zatiranega in preganjanega živalstva. — Bratje, moja beseda je ta: Vsi v skupen boj, v boj za pravico! To bodi prva točka, ki jo predlagam na tem zborovanju. Drugo In nadaljne točke odločite vi. cenjeni zborovalci!«
Koza pred odrom iztegne vrat in zamekeče;
»Ampak strto volk — kako naj odločujemo, ko skupščina ni polnoštevilna? Ne spodobi se in ne bilo bi pravično, da bi odločevali o tako važnih vprašanjih brez ovc in Jagnjet.«
[Volk reče:
»Koza, ti Imaš urne pete, ti skoči domov In povej ovcam ln Jagnjetom, naj pridejo takoj na zborovanje. Vabilom mojih odposlancev se niso odzvale — mogoče pridejo s teboj.«
Koza steče Iz do’ine in se kmalu vrne, a — sama.
Volk vpraša:
»No, kje Imaš ovce In jagnjeta?«
In koza zamekeče :
»Stric volk ■— ovce in jagnjeta nočejo priti na zborovanje. Povedala sem Jim, da Je prva točka že sklenjena, pa ml je reklo — poslušajte! — najmlajše jagnje: Boj za pravico s- to Je lepa beseda, lepa točka. r*rn^
ga beseda, druga točka je pa ta: Najprej naj volkovi prlčno s pravico sami pri sebi, naj sami pokažejo z dejanjem, da so za pravico — potem šele naj kličejo druge živali na zborovanje. Dokler pa bodo samo govorili o boju za pravico, pri tem pa vneto morili In preganjali ovce in jagnjeta, dotlej naj nikar ne vabijo ovc ln jagnjet k sebi, naj jih ne kličejo n asvoje zborovanje. — Tako ml je odgovorilo najmlajše jagnje, stric volk.«
Volk zatuli — znamenje stražam za klanje — ln plane z odra:
»Pričnimo z bojem za pravico še danes — opravili bomo tudi brez ovc in jagnjet — tudi brez njih bo ] pojedina imenitna — — vi tepci, ki ste zašli v našo past — —1«
In najprej pograbi kozo in Jo raztrga, straže pa bruhnejo Iz gošče, obkolijo okrog odra zgnetene presenečene živali ln jih podavijo vse do zadnje.
Simbolizem.
Moj prijatelj Je bil dva dni žalosten. Pobit In slabe volje. Poprašal sem ga, kaj mu Je — pa je začel: »Qlei, dragi moj, poznal sem pun-čiko, brhko In neumno, kakor se spodobi nedozorelim sadovom in ko sem Jo spoznal prvič, sem prekipeval na« v dujenj a in nepoznanega veselja.
O Božiču je bilo prvič. Vprašujoče neumno je stalo dekletce poleg drevesca, stalo ln čakalo, kakor da mora priti spoznanje. Ono veliko spoznanje, ki naj bi čez noč naredilo Iz nje veliko gospo.
Potem sva se poljubila. Tudi po-Ijubovalo je ravno tako neumno, kakor je zrlo v življenje. Hotela je po-Ijubovati, pa je imela odprta usta na stežaj, da se mi je nehote vrinila v spomin čudna dogodivščina o levu in dompteurju, ki je tlačil glavo med levove zobe.
Smejal sem se spočetka, pozneje sem pozabil tudi to.
Potem sem odšel. Po širnem svetu sem se klatil, videl mnogo lepih stvari. In ji pisal tudi pismo. Lepo, občuteno, ki je pelo o mojem razpoloženju.
Molčala je. Molčala od same mladostne neumnosti.
Dokler se nisem vrnil
Da sem jo pozabil tam med drugimi, tega ni mogla razumeti. Pritožila se je bridko takoj po sprejemu pri materi, ki bi bila idealna, če bi ravno toliko hotela, kolikor Je videla.
Dekletce pa sem učil poljubovati.
Najsmešnejše je menda, učiti znane stvari, zato sem se smejal, ko sem ji razkladal težki problem poljubo-vanja.
Ona pa je bila srčkana v svoji neskončni nerodnosti.
presionistični kopreni. Novost Je pa Vavpotič ml., čigar obetajočemu razvoju se da slediti na posameznih skupinah razstavljenih umetnin: posebna vizionarnost, markantna barven« konstrukcija ter simbolično ozračje. Dalje Jakec z umetniško bl-stroglednostjo, ki s par črtami za* popade bistvo dogodka, obraza. TI dogodki pa so značilni umetniško oblikovani, zanimivi. Enako najdemo pri bratih Kraljih. Imajo poseben smisel za bistvo stvari, dohodkov, ljudi, obrazov, kretenj, samo da Jih zaodenejo v simbolična ozračja, obleke, pokrajine. Nad vse pa zlijejo silno nežno liriko barven« Impresij«. Novost na tej razstavi je g. Zajec. Reči moramo, da preseneča s svojimi novimi umetninami. Take Idealne lepote teles z modernimi nastavki ne najdeš tud j pri mednarodnih razstavah To je posledica njegove hoje za arniko. O. Žalec ne podaja s to razstavo samo velikih umotvorov, temveč nudi Se večje upe, ako bo znal nadaljevati v doseženi sintezi klasične oblike x sodobno vsebino, lznenadi tudi g. Kos z nekaterimi uspelimi, izvirnimi ornamentalnimi domisleki. V teh domislekih hodi svojo pot, želimo mu, da bi jo vztrajno nadaljeval, na slavospeve o svoji portretni sposobnosti pa naj zamahne i roko. Tedaj bo Imel pred sabo veliko stezo!
V	operi so v soboto peli »Prodano nevesto«, z novimi vlogami fti velikim uspehom, v dramskem gledališču pa je Llllom razmeknll marsikatero romantičnim vtisom dovzetno čustvo.
Politična vastl
ln vendar se giblje!
»Naprej« posnema po »Radnlčklh novlnah«, da šteje narodno-soclall-stična stranka v Beogradu že 117 Članov. Verjamemo, da to socialnim demokratom ni prijetno. Odkar Jih smatrajo srbski proletarci za policijske socialiste, keT so dobili kot nagrado za svojo »opozicijo« delavske domove In vladne komisariate, »o postali nepotrebni in dozorel i<? tudi v Beogradu teren za narodno-socia-llstlčno stranko. Narodno-soclallstlč-na stranka v Beogradu se giblje.
■■ M"'«"1..,1!.!..' Ll,. ..SIUU1A-.J.
Tistega popoldne, ko smo se kopali na prostem In ko sva se v naglici poljubila parkrat za grmom — moJ. bog — hotela me Je še požreti, tako je odpirala ustka.
Zvečer pa, ko je nedolžno vince pordečilo njeno Ilce — sem ji razodel skrivnosti ln tehnične tajnosti odrastlega poljubovanja.
Pustila Je ustka odprta — na st*
žaj — in odprla še oči —
Potem je naporno premišljevala.
Revica_______
In ko smo se potem vračali P®
dolgi cesti proti domu, ko sva pote® hct6 zaostajala za drugim — —■ pOr ljubovala je dovršeno, poljuboval** kakor poljubljajo danes izvoljeni ve*
liki.
Potem je odšla.
ln vidiš, dragi moj, edino to kar me je dva dni bolelo.
Odšla je z gesto, kakor čl&vefc ki je nekaj ukradel in ne, kot dekl«" ki se je naučilo najvažnejšega.
ln jaz, stari osel, jaz sera **} njo, ko je odhajala, vedoč, da sem r dal na pot strupa, od katerega bo P®* ginila pred svojim doživetjem.
Poklical pa je nisem.
Saj je šla, kakor tat od okrad*' n«sa in ne kakor učenec
fto* aon
Jugoslavija- s. septembra 1922,
Stran %
Delitev dela v NSS.
»InE? !™ naslovom nedeljsko °^S°varia na moj popolnoma S? j ? resničen članek o Trbovelj-nflh n l,in Povdl Premogovnih ce-mRn- ue , a *ov- Brandnerju in Rra^ . ?nje' b°m branil tov. lav«6-v?er^a' <-)^zva^ se je pozivu de-iah p- 0r^anizacii in po informaci-Dnlli Sem ^ ^°bil z več strani, po~ jflT1„?raa Pravilno nastopal pri poga-tpri ^ovo P‘a ni mogel ščititi in~ 'tir>fvS0v1 dunaiske čifutarije napram venskim delavcem. To je storila vorna gospoda pod vodstvom
Vk *Jutra«.
•jr » bistvo mojih izvajanj se »Jutrom te x 0 J1* botelo »umešavati«, ker , Pač težko zanikati direktno krivite neznosnih razmerah. Ugotavljam:
* L Ministrstvo šum in rudnikov je z.0 dolgo v rokah demokratov, ko v • pre^an — voditelj g. dr. Hiu-^jkrizrnan je bil dolgo minister in a] le g. Rafajlovič; g Stranka, ki proglaša za svojo Vek 0 nalo«° za^'t0 malega člo-P°tom tega ministrstva po-talkt ,rektno ščitila tuje velekapi-^ vte in v to svrho mobilizirala dolu drzavotvome pomagače na ze-PoHjen način:
^ Ta stranka še danes proglaša, vj spada premog pod prosto trgo-flrža’ m nikjer na svetu. Vsaka znal a *ma oz- s* ie P° Prevratu iav us^vatbi zakone, da ščiti dr-5a jj® Interese in ljudstvo, samo na-ran te?a ni zna*a- Ali vsled Ignace voditeljev ali iz kakega dru-^a Vzroka, vedo gospodje pri *Jut-* Prav gotovo;
^ Oba imenovana demokratska
v 'stra sta dovolila zvišanje cen trpkega pre
a obakrat v diametralnem
kakega premoga v
5r°tiu
Di3k0v
taki meri, ki na-
s poročili komisij strokov-hiso V' ^tvarna in resnična poročila je merodajna ne lani julija, ko kto Kr’zman dovolil povišanje in ne , c ko Je isto dovdlil g. Rafajlovič.
One 13. julija 1922 je narodna {jJ^sčina sprejela dnevni red in si-im p°d 1, točko, da se takoj sestavi is rrninisterijalna komisija, ki na 11-%sk6S^a v Trbovljah ugotovi de-aJko stanje delavskih plač in reši mezde m določi indeks življenj-p0si Potrebščin do 1. avgusta. Vsi U,Qianci so glasovali za to točko. De-lj0Aratski minister se temu sklepu ni IavJ Pokoriti, komisije ni bilo, de-biln vprašanje do 1. avgusta ni Itgj mešeno. Kdo je kriv stavke? Za-^ aemokratski poslanci niso svoje-iav aaPnika-ministra poklicali na od-Pia^r Za Inko Prav zločinsko malo-le^g °st? Kje je tukaj delo za ma-človeka, za državo in narod? Dr.,SlPe minister nekaznovano iti Kt)rn° s°glasnih sklepov skupščine? tere na bubo Je to naredil, ali in-*ton ^ demokratske stranke, za-Ua |Plce malega človeka ali znabiti 0 polovim našim in tujim in-be^Sehtom okoli Trboveljske druž-
0al° ie samo par konkretnih točk. Poln gospodje okoli »Jutra« po-na jasnem, jim povem še so se vršila pogajanja za no-
ve cene, je vladna demokratska gospoda izrecno povdarjala, da nima zakonske baze za efektivno kontrolo nad premogovniki. Srbski rudarski zakon §§ 111, 113, 116 in 119 je minister Rafajlovič tolmačil na tako neumen in uprav protidržavni način, da so ga obsojali lastni tovariši! Ker je bilo mnenje različno, je prometni minister g. Stanič stavil dva predloga za finančni zakon, da bi se sestavila mešana komisija, ki naj bi na podlagi točnih podatkov ni knjig pri premogovnikih ugotavljala produkcijske stroške in določevala prodajne cene in tako ščitila državo in ljudstvo. Vladna gospoda je y finančni zakon unesla vse mogoče paragrafe, tega poštenega in res iz državnih interesov potrebnega pa ta vladna gospoda ni hotela niti diskutirati. Oba protivna resora, finančni in oni za šume in rudnike, imata izrazite demokrate za šefe!
Formu!.: za zakon se da najti. Povdarjal sem že, da imajo vse države take zakone. Le vzemite v roko češke zakone, jih gotovo imate, in dobili boste takoj formulo v zakonu od 9. aprila 1920 z dopolnilom od 12. avgusta 1921. Vi ste pa kot vladinovci uprav dolžni, da predložite nujen predlog. Dokazano je, namreč dovolj, da vsak še tako pošten in koristen predlog iz vrst opozicije vaša državotvorna gospoda na uprav nesramen način proglasi za politikum in ga pusti ležati mesece in leta. To je species jugoslovanske vladine večine in največja krivda zadene demokratske ministre, ker so ti najhujši re-akcijonarci.
Dolžnost vsakega narodnega gospodarja je, da prepreči takozvano vmesno trgovino? Kaj je naredilo ministrstvo šum in rudnikov? Bosanski premog iz državnih rudnikov je uprav monopolno scentraliziral g. Kaufman v Brodu. G. dr. Antula daje nakaznice za odmah na 3000 ton trboveljskega premoga danes g. pu-kovniku v penziji Vašiču jutri kakemu g. Lakiču zopet 2000 ton za neke »beograjske privredne krugove« itd. itd. Vse to se vrši v znaku državotvornosti in dela za malega človeka s strani ministrstva, katerega upravlja državotvoren jugoslovanski demokrat!
Gospodje in sedaj se vi upate govoriti o hujskanju? Ako se pove resnico o delu raznih državotvorcev, katero direktno upropašča naše narodno bogastvo, ubija naš naroden denar, širi nezadovoljstvo med široke sloje našega naroda, je to po mojem skromnem mnenju dolžnost vsakega jugoslovanskega državljana! Predvsem bi pa morali vladini državotvorni elementi z dejanji dokazati pošteno skrb za državo in potem bi ne bilo treba vedno vpiti o hujskačih in demagogih. Pa ker od tega vpitja zadnje čase gospoda okoli »Jutra« živi, zato me izpadi prav malo vznemirjajo, krivda je že danes jasno dokazana in obračun sledi!
Ivan Deržlč. nar. poslanec.
Skupščina slovenskega učiteljstva na Bledu.
Vfjj, nedeljo dne 3. septembra se je ŠRe 0 na Bledu v dvorani »Zdravili-d?ma« leP0 uspelo plenarno Sta n]e drURe Pokrajinske skup-HČiteH Združenja jugoslovanskega ^oIenrStva’ poverjeništvo Ljubljana«.
p,°Moštevilno zbranih zastop-SloVe P^rajnih učiteljskih društev v tuclj so se ude!ežili zborovanja fo rvnin>ster za trgovino in industri-*tr$tvneT Milovič, načelnik mini-V \ £ a Prosvete Jovan J o v a n o -’ ?adz°rnik v ministrstvu pro-taniv r 0]' R a d i š i č, šolski nad-hika r ,CnSelbert G a n g 1 in zastop-^ihain. oega odbora UJU urednik Stanojevič in tajnik s p e t r o v i č.
DoidnJT^dino ie otvoril ob 10. uri do-l e l e n Poverjenik, ravnatelj Luka
na-
Povdarjajoč vzvišene ^dek 6 va za Prosveto in nabije *ar(>da- Poverjenik se je na-dah p°minial v otvoritvenih bese-^bljani^k ,Vsesok°lskega zleta v
polju. Ako bo učiteljstvo krepko 1 ustrajalo na začrtani poti, bo nova generacija vzgojena v pravem narodnem in državnem duhu.
Blagajniško poročila
Blagajniško poročilo je podal blagajnik Anton F e g i c in predložil skupščini proračun za prihodnje poslovno leto. Blagajniško poročilo in proračun sta bila soglasno odobrena ter dosedanjemu odboru izrečen ab-solutorij.
Po blagajniškem poročilu je bilo Zborovanje opoldne prekinjeno do 16. ure.
Popoldansko zborovanje.
Na popoldanskem zborovanju je poročal najprej glavni tajnik UJU Miroslav ,R a d i š i č o gmotnem položaju učiteljstva in o vseh korakih, ki jih Je napravil centralni odbor za zvišanje učiteljskih prejemkov.
Nadučitelj Fran Škulj Je podal poročilo o narodno-obrambnem delu učiteljstva in o delovanju Ciril in Metodove družbe. Poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem in so se debate udeležili razni govorniki.
Bistvene načelne razlike med klerikalizmom in moderno šolo je očrtal nadučitelj Josip Lapajne. Tudi njegov referat je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Manifestacija za eno šolsko upravo v Sloveniji.
Na seji llršega sosveta ljubljanskega poverjeništva je bila dne 19. junija sprejeta resolucija, ki se izreka za enotno šolsko upravo v Sloveniji in ki glasi:
Šitši sosvet UJU, poverjeništvo Ljubljana, se izreka za enotno, nerazdelno, za obe oblasti v Sloveniji skupno šolskč hpravo. V korporaciji, kateri se poveri šolska uprava, pa morata bit! obe oblasti eiiakomerno ♦zastopani. 4 v'
O resoluciji ljubljanskega poverjeništva se je razvila na skupščini živahna debata, v katero so posegali tudi govorniki, ki so se navduševali za razdelitev šolske oblasti na ljubljansko in mariborsko. Vendar je učiteljstvo 2 veliko večino odobrilo
&ok
kraljeve poroke in smrti
KoinpcTR ---1	vc Poruae m j»mru
ST
Nerata^U^nega ^°'-skega rav“
f konsm^S^i° skuPščine se je J e i e n l	a!°: Predsednik
tako-Luka Ant. Gnus,
j^hateH ’vp?dpl'edsed. -----------------
vald R J Laskem; odbornika Vill-^ram„	’ Jkr. šolski nadzornik v
blagaj-
t%anJu> m skr Ant°n
Fran Fe,
Luznar
esa ToVnrV1 ‘ cr: uredn>k »Učitelj-°variša« Ivan Dimnik.
Tajniško poročilo.
^ Stele mn D^stal ie por*-
J^Stev o	V	T0ve,nijl	32 okr.
iaVal te?v clan>- Tajnik je obrav-^e8a nlul gmotno stanje sloven-^tebstva in njegove borbe
življenski obstanek. Z načrtom novega šolskega zakona slovensko učiteljstvo ni zadovoljno. To tem manj, ker obsega nekatera določila, ki nasprotujejo modernim ciljem šolske vzgoje. Glavni odbor UJU bo moral povzeti na kompetentnih mestih odločne korake, da se uveljavi tak šolski zakon, ki bo zadovoljil vse upravičene zahteve učiteljstva. Ravnota-ko je z vprašanjem uradniške pragmatike, ki stopa v odločilni štadij in katere načrt še daleko ne odgovarja socialnim in gospodarskim težnjam učiteljstva.
Izredne važnosti je prosvetno delo učiteljstva Izven šole. Konstatirati se pa mora, da učiteljstvo pri svojem udejstvovanju izven šole ne najde tistega razumevanja in opore, kot bi bilo želeti. Kar je najbolj čudno: še celo posamezna okrajna glavarstva delajo v tem oziru učiteljstvu nepri-like.
Pri jugoslovanskem sokolskem zletu v Ljubljani je slovensko učiteljstvo sodelovalo v odlični meri. Delo učiteljstva je popolnoma vzporedno z delom Sokolstva in je sveta naloga slehernega slovenskega učitelja in učiteljice, da posveti vse svoje moči sokolskemu delu.
Pozdrav ministra.
Minister za trgovino in industrijo Omer V i 1 o v i č je prišel na skupščino med tajnikovim poročilom. Učiteljstvo je ministra živahno akla-miralo, nakar je minister pozdravil zbrano slovensko učiteljstvo imenom vlade, povdarjajoč velike zasluge slovenskega učiteljstva za narod. Učitelji so apostoli na prosvetnem
predlog odseka, ki se je priključil ljubljanski resoluciji za enotnost šolske uprave v Sloveniji. Za eno šolsko upravo je glasovalo 38 delegatov, proti pa 24 delegatov.
Resolucije.
Skupščina je sprejela še nastopne
resolucije:	.
1. Učiteljstvo, organizirano v UJU, pokrajina Ljubljana, zavrača resolucije katehetskega kongresa v Zagrebu z dne 5. in 6. julija t L in pripominja sledeče:
2. Šola je državna institucija in ima enotno služiti, interesom celokupnega naroda, tako v vzgojnih, kulturnih kakor tudi verskih ozirih. Verska nestrpnost bi ne škodovala samo državi, temveč tudi konfesijam samim.
3. Protisokolska borba je bila za-početa iz političnih ozirov. Najodločneje protestiramo, da bi se jo zanašalo tudi v šolo.
4. Vsa mladinska društva in šole, ki jih vodijo osebe, pStpfcdajoče po svojem značaju političnim strankam, borečim se proti ustavi- m dinastiji, naj se primerno nadzorujejo.
5. Vsakršno nasilje;glede konfesi-jonalne vzgoje otrok smatramo za kvarno v moralnem oziru.
6. Šolski zakoni In odredbe naj se izdajajo le sporazumno z UJU. Projektirani šolski zakon Še daleč ne odgovarja zahtevam slovenskega učiteljstva.
Da šoliodrasla mladina v istlni postane koristen ud državnega ustroja in ne zabrede v zablode, je potreba primernega nadzorstva. Ožive naj se občinski sirotinski sveti in va-ruštvena skrbstvena sodišča, ki naj se jim prideli večja množina zastopnikov učiteljstva.
m. \ V
Vsakršno prosvetno delovanje, bodisi osnovano od te ali one stranke, med narodom koristi celokupni državi.
Obžalujemo, da duhovščina učiteljstvu otežkoča izvenšolsko izobraževanje ljudstva.
Dnevne vesti.
— Prihod srbskih kmetovalcev v Ljubljano. Danes popoldne ob 14. uri 21 miimt pridejo v Ljubljano srbski kmetovalci, kaklb 100 po številu, ki vračajo lanski obisk naših kmetovalcev v Srbiji. Uverjenl smo, da bo tudi naše občinstvo dostojno pozdravilo naše južne brate, ki so lansko leto naše kmetovalce vsepovsod nadvse prisrčno sprejeli. — 2elimo našim južnim bratom najprisrčnejše dni med nami, da poneso s sebol kar najlepše utise iz Slovenije.
— Uprava »Jugoslavije« sprejme spretnega kolporterja (v starosti od 14 do 18 let) za prodajo lista na stojnici.
— G. pokrajinski namestnik Ivan Hribar si je ogledal dne 30. avgusta uzakonjeno progo Kočevje — Stari trg — Reška proga. Prisotni so bfli tudi gg. okrajni glavar v Kočevju dr. F. Ogrin, predsednik odbora Ant Lušin, ter ing. Al. Hrovat, kateri je podal med potjo tozadevne tehnične informacije. G. min. Ivan Hribar je bQ po vseh občinah najprisrčneje sprejet od tamkajšnjega prebivalstva, posebno pa od Sta-rotržanov, kateri so mu priredili enak svečan sprejem, kakor ga min. Puclju, dne 20. avgusta. G. pokrajinski namestnik Ivan Hribar Je koustatiral na licu mesta, da za najboljšo zvezo cele Slovenije z morjem pride v poštev le Klodič-Hrovat-Kavčlčeva skupna proga (Kočevje ne Črnomelj — Reška proga), obenem pa je na podlagi te konstatacije Izjavil, da bo deloval v bodoče v toliki večji meri za vresničenje te uzakonjene proge, katera nudi zares splošno korist narodu, državi pa najboljšo varnost.
— Dva posebna vlaka na Bled vozita v petek 8. t m. Iz Ljubljane odhaja prvi ob 10. url 01 mio, drugi pa ob 10. uri 44 min. Vračata se i2 postaje Bled prvi ob IS, uri 40 mio, drugi ob 20. uri 30 min. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe v tajništvu SKS Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
— Stalna vojska se zniža že to jesen, ker finančni minister noče odobriti novih kreditov vojnemu ministru.
— Vizum na potnih Ustih za Avstrijo se zviša na 50 Din. Dijaki, uradniki in delavci plačajo samo 10 Din
— Za upokojene orožnike. Finančni minister je odredil, da dobe vsi orožniški častniki, podčastniki in moštvo, ki so bili upokojeni pred 1. februarjem 1921 dnevnice po zakonu o dodatkih.
— Upravne sodnije v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skoplju, Dubrovniku In Celju začno poslovati te tekom enega meseca. Konkurz za člane je ministrstvo Že razpisalo. Upravne sodnije bodo imele značaj in čin apelacijskih sodišč.
— 25 let načelnik okrajnega zastopa. G. Marko Tomažič, dekan v Kozjem Je nedavno obhajal 25 letnico odkar načeluje on-dotnemu okrajnemu zastopa
— Ker le streljal s kamenjem. V Zagorju so orožniki aretirali delavca Karla Grošičerja, rod/vn iz Nemčile, ker je meta! s fračo kamne, vsled česar ao bdi v nevarnosti v bližini se nahajajoči ljudi«.
vo blago delo, je Ul ves ginjen in čutiti le
bilo, da govori res Iz srca. Skromen v življenju je bil Kržič, skromen po smrti, ven-dar ostane nepozabljiv.
= Nesreča na cesti. V soboto zvečer je v Dalmatinovi ulici po voz Q neki izvo-šček 65 let starega Jožefa Lapajneta, poveljnika oddelka požarne hrambe, ki je službovala na velesejmu in se Isti čas vračala domov. Lapajne Je na prsih močno poškodovan.
= Policijske vestl Adamiču Jakobu, upravitelju invalidskega doma je bho iz pisalnega predala ukradeno pisarno orodja, vredno 800 kron. -»'Aretiran I* bil brezposelni pek Alojzi] Maji, ker je ukrade! meseca februarja t. 1. gostilničarja Jamlšu V Domžalah več srebrnine. — V noči ol petka na soboto je policija aretirala tri pijanca.
— Nevama ieparsha dražba na velese/ms prijeta. V nedeljo pop, so detektivi opazovali na velesejma štiri sumljive tujca, ki so obkoljevali vsako večjo grčo gledalcev ter skušali na umeten način delati gnječo, da bi izvršili žepne tatvine. Po vsakem takem izjalovljenem poizkusu so zamenjali pokrivala. Proti večeru so detektivi aretirali vse štiri, ki so: Jos. Filipovič^ 55 let slar, že 7 krat predkaznovan mednarodni žepar iz Novega Sada. Aleks. R»* bašovič, 19 let star, brezposelni natakar le Djakova; Mijo Perkovič, 30 let star, breg-poseini pekovski pomočnik Iz Siska In le-Rukavina, 24 let stari mizar iz Siska
j« Dinamo-motor ukraden. Jeriha Viktor iz Kašlja in Smuk Fr. z Gline sta ukradla 90.000 kron vredni dinamo-motor i* skladišča r Zalogu, iast Ant Koserja; nadalje sta ukradla kapetanu Ravnikarja kolo in voziček. Motor le pripeljal v Ljubljano Jos. Kogoj iz Zgor Kašlja Na Figov* čevem dvorišču je policija motor z&plenDa. m vse tri tičke zaprla
■M
Maribor.
— Velik semenj v Dobemiču bo dne 16. t m. Vabijo se trgovci z blagom, čevlji usnjem in živina
— Oj ti cigani. Posestnic! Mariji Žitnik na Vinici, so cigani pokradli obleke v vrednosti 4000 kron.
— Vlom. V Markovem je neki približno 40 let stari vagabund vlomil v stanovanje kočarice Marije Mali ter pokrade! raznega blaga v vrednosti 11.600 kron. Ko je tat že odhajal, ga le zapazila 16 letna Franj MII in je pogumno pohitela za tatom. Vlomilec, videč, da Je zasledovan, ]e vrgel od sebe ukradenega blaga za 8500 kron, z drugim je pa ubežaL
— Strela je udarila v cerkev Sv. Trojice v Halozah. Stolp je deloma pogorel ter znaša škoda čez pol milijona kron.
— Na državni dvorazrednt trgovski šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1922-23 v četrtek, dne 14. septembra s sv. mašo ob 8. uri d op. v cerkvi Sv. Jožefa Po službi božji se z bero nčend in učenka v svojih razredih. Vpisovanje je za oba letnika deškega fn dekliškega oddelka zaključeno. Sprejemni izpiti za prvi letnik in ponavljalni izpiti se vrše 12. In 13. septembra od 8. ure d op. dalje. Vse podrobnosti so razvidne na razglasni deski. Ravnateljstvo.
— Na drž. ženskem učiteljišču je vpisovanje za šolsko leto 1922-23 v torek, dne 12. septembra in sicer za 1. do 4. razred dekliške vadnice in za otroški vrtec od 8. do 10. ure, za n. do IV. letnik učiteljišča pa od 10. do IZ. ure. Isti dan ob 14. uri naj se javijo v zavodu tudi vse v 1. letnik pogojno sprejete učenka Šolsko leto se prične v četrtek dne 14. septembra s slovesno službo božjo ob 8. uri. Vse podrobnosti so razvidne na razglasu v veži šolskega poslopja
— Začasna delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani posluje od 22. avgusta 1922 dalje v provizorični zgradbi na vogalu Dunajske ceste in ceste na južno železnico,
UublJana.
— Vse somišljenike NSS opozarjamo, naj se pravočasno Informirajo, če so vpisani v občinski volilni Imenik, ki je razgrnjen na vpogled v tajnštvu NSS v Narodnem domu od 9. do 11. ure dop. in od 3. do 6. ure popoldne.
*= Odkritje nagrobnega spomenika mladlnoljabu Antonu Kržiču. V nedelja 3. t m. so s skromno slovesnostjo odkrili nagrobni spomenik blagemu domoljuba profesorju Antonu Kržiču. Pokojnik le bil dolgo vrsto let katehet na ljub!j«#$kem učiteljišča Urejeval Je med drugim »Vrtec« in »Angelček«, kjer so priobčevali svoje prvence naši moderni:	Župančič, Cankar,
Mnrn (Aleksandrov), Kette, Golar in mlaj-ši. Na grobu Je bilo poleg škofu Jegliča in raznih drugih oficijelnlh zastopnikov zbranih nebroj prijateljev in gojencev pokojnikovih. Slavnostni govornik, ki je v skromnih besrriah skušal orisali pokojniko-
■
Tržne cene v Mariboru, dne 1. 9. 190: Govedina I. vrste 16, D. vrste 15. In UL .veste 11 do 14 din za kg; teletina L vrste 16* IL vrste 15 Din za kg; svinjina 22.5U, salo 36, črevna mast 30, slanina sveža 37, papricirana 40, mast 40, prekajeno meso XLSH Din za kg; konjsko meso L vrste 8, 11. vrste 7 Din za kg; kože: 1 komad konjske kože Din 13730; goveja 12, telečja koža 18.75, gornje usnje 100 do 140, podplat! 80 do 85 Din za kg; perutnina: majhen piščanec 16, večji piščanec 20, kokoš 32 da 36 Din za komad; liter mleka 230 do 3 Din 1 jajce L25 do 1 Din; 1 kg belega kruha 730, črnega 630, pšenična moka 830, Št 1 8, štev. 5 7, koruzna moka 5 Din, ajdov* 930 Din za kg.
Za župnika frančiškanske župnije la imenovan pater Valerij an Lundergott
PoročB se je pri Sv. Magdaleni v Mar-boru g. Ciril Hočevar, učitelj v Murski Soboti z gdč. Marico Draltslerjevo, učiteljico istotam. Za ženina je bH priča njegov br*t Jožko, častnik kraljeve garda Jz Beograda Obilo sreč*!’;
Celje.
Zborovanje javnih nameščencev v Celja Društvo javnih nameščencev v Celju ]* sklicalo za soboto 2. t m. v malo dvora-no »Uniona« v Celju protestni shod prod draginji. Ker pa je osrednja zvza Javnih nameščencev poslala obvestilo, naj se ne prirejajo začasno nikaki protestni shodi, so Je sklicani shod vršil ne kot protestni shod ampak samo kot ndroo zborovanja na katerem so javni nameščenci zopet sllkaK svojo bedo s prošnjami za nujno odpomoč-Shoda sth se udeležila tudi nar. posL Braa-dtner in dr. Kukovec. Zborovanja 1» »tvoril društveni predsednik dr. BrunGso, no-slikar težek položaj državnih nameščencev vsled draginje in sramotnih plač; s katerimi plačuje država svole uslužbenstvo. Za. njim Je podal sliko predvojnih plač 4ržuvw nega uradnlštva z današnjimi plačami profesor Reich. Vsi sloji si pomagajo lahko na ta ali oni način, samo drž. uradnik lin drž, uslužbenec sploh, s! na noben način ne moreta pomagati. OrhenS je tudi pisanje go-tov ega časopisja ki drž. uslužbenstvu priporoča postranski zaslužek. Imenoval ft tako pisanje nesramno demagogijo. Tak postranski zaslužek Je cm Imel na primer na Rudarski šoli v Celja kjer Je podučevai tedensko 8 nr, za tar pa mu država Se zdaj dolguje 4000 krem — Društveni tajnik Zorko je podal nato Statistiko o rastoči draginji Jz katere Je bilo razvidno, da so se šene v zadnjem času povišale za 153 odstotkov. V imenu upokojencev Je poljudno #a domače govoril g. Pretner. Nato jo nastopil poslanec dr. Kukovec, ki je priznaval beda Ll t3« drž. nameščence In jih tj’alB s tem, da se on boji, da še nismo n« vrhuncu težkih časov In da pridejo še teŽJL Pn teh njegovih besedah je nastalo veliko razburjenje v dvorani Pripovedoval je deli*- kaj se Je vse storilo za Javne nameščence v Beograda o službeni pragmatiki itd. Pri svojem govoru je bil parkrat burno prekinjen in je rekel, če zborovalci ne Žele mirne In trezne besede, bo takoj nehal Kovoriti. Zborovalci so mu klicali, naj vladajoča gospoda posnema Ceha Relcel ja to lahko storite vi. Velike skrbi Ima ki« naj vlada dobi sredstva za javne nameščence. (Klici: Naženite Wranglovce!) Zvišali se bodo davki itd. Itd. — Za dr. Kukovcem Je nastopil viharno aplavdlran nar. poslanec Brandtner. Takoj je konstatiraL da sc z izvajanji dr. Kukovca ne strinja Podal Je temeljito in jedrnato poročilo o vseh korakih, ki se jih Je podvzenoalo v Beograda m
1“
str*. nuneSCeno*. Vfedajoda večina p« trna
za pravice javn. nam. samo gluha uScsa. Priporočal j« strnienje organizacij ter nb-BuUI vtdno itati na strani dri. naircSCen-stv| v bol« za njerove pravice. Nlegovirn bajanjem, ki so bila stvarna brez vseli demafoških frai, so zborovalci burno pritrjevali. Povedali so dalje svoje mnenji; Se nekateri drugi govorniki Končno fc dr. Bjtticko podtl Se nekaj nasvetov, kako zbr>lJSati gmotni položaj drž. nameSčenccv, tako naj bi se odpravile vse davščine, ki Uh plačujejo Javni nameščenci od svojih prejemkov, naj se ukinejo prispevki k potro-iaSkim »adnigam, Celje nal se uvrsti v I. drag. razred, brezplačna oskrba lavnih na* m eS Cen cev v slnCasu bolezni v bolnlijh, energično pobtjanje draginje ter narravltl konec falotskemu navijanju cen, odprava maksimiranih doklad Itd. ter Je na;) zaključil tborovanje, ki je trajalo nad 2 uri.
Mesne cene v Celja. Cena govedini se. |e pri mesarjih na trgu znižala. Ooveje meso prve vrste stane 40, druge vrste 36 kron. Teletina se prodaja od 56 do 60 K kg.
Orozdje se prodaja na celjskem trgn po ■M K kg. Češpelj je velika množina na trgu In se prodajajo po 8 kron liter.
Kopalna sezona le pri nas vsled nastopa hladnejših dni pri kraju. Tujci, ki iib le bilo letoSnJe poletje, precej y Celju, so pričeli odhajati.
Klopotci so se pričeli oglašati raz veselih vlnogradnih celjskih gričev in nam j&znanjajo bližajočo se Jesen in prihajajočo finsko trgatev. Vinogradi obetajo obilno in dobro kapljico.
Umrl Je v Štorah prt Celju uradnik plavža Julij Slrovatka y starosti 70 let.
Koncert v mestnem vrtu * je vršil v BedelSo od H. do 12. ure. Rudarska godba It Trbovelj Je svtrala lepe izbrane komade *elo dovrSeno. Koncert je priredila požarna bramba v Gaberju v društveno korist. Popoldne se je pri Vobnerju na $P- Hudinji pršila veselica požarne brarobe pri kateri )e Lstotako sodelovala rudniška godba. Cisti dobiček pa Je bil namenjen nabavi gasilskega orodja.
Jt^ŠLAVTjA*, 5. septembra 1922.
Stev.
Pokrajina.
Politični shod v Mozlrjak. Tu Je vla-<la'o veliko zanimanje za sbod naroluo-so-dlallstične stranke, Id se J« vrfll v nedeljo 3. septembra popoldne v ho^lu »llllrl. la«. To |e pokazala neobičajno velika ude« lečba- Shodu je predsedoval predsednik kr. Org. NSS Leopold Goričan. Kot pni govornik Je nastopfl dr. Rudolf DorovfJok Iz Celja, ki je raztolmačil strankin program la zahteve strank« za vse vrste deUv.Ae-
ga ljudstva. Končno Je naznanil, čla Je s*tan-ka otvorlla v Celju okrožno pisarno, ki bo brezplačno poslovala za v»e tiste, ki »e iim sede krivice ne gl ide na njihov^ pvlitičiio nabiranje, ker smatra za svojo dcilnjst, da ubogemu ljudstvu pomaga. P rtem !< govoril narodni poslanec Brandner o politični situaciji v naši državi. Kritizira je seda nji režim, ki je kriv, da je zavladalo povsod nezadovoljstvo. Inozemstvo nima do seJanje naše vlade pravega zaupanja, ker ne izpolnjuje svojfli finančnih obvez in ker nima urejenega drž. proračuna, kar poleg nepremišljenih izlav poljedelskega m'nistra o katastrofalni suši Dači našo valato vedno bo.j navzdol in povzroča dan za dnem vedno težje življenjske razmere. Na slabih in ne<u el enih razmerah pa nikakor niso krivi naii bratje srbi, kakor se od gotove strani vsak dan sliši, marveč edinole sedanji korumplrani režim. To potrjuje 'lasti dejstvo, da se proti takemu režimu odločno borijo tudi srbski zernljoradniki, ki So nas pri več prilikah z vso vnemo nodpirj’, tako n. pr. proti generalu 2ečeviču, volilnemu zakonu, ameriškem posojilu itd. Ako se ‘10 že 10. septembra na konferenci politiko*' v Za^ebu posrečilo mjti pota, da se zaJa te:vu strankarskemu in protiljudckemo režim* še pred vol‘*vaml zasluženi uaarec, bo to v veliko korist naše ujedinjene lomo-vlne. Zborovalci so Mi nato pritoževal; p-o-ti raznim krivicam in prosiii naviočesa prstanca za posredovanje, fhod ie potekel mirno, ako izvzamemo nekega socijal-de-mokrata, Id :e prišel od sociaMemokrat-skega protialkoholnega sestanka, ki sc ju vr$U dopoldne, taka pijan na shod, da so bi'i sicer po‘rpežljivi zborovalci prir* .‘.oni staviti ga pod kap. — Talcih lepili 3hodou Želimo več v Mozirju.
Sokolstvo.
Sokolsko društvo Litlja-Smartno priredi dne 8. septembra veliko Javno telovadbo. Sodeluje sokolska godba Iz 1 Jubijaue. Vstopnina 5 ln 3 Din, Bratska sosedna društva opozarjamo na ugodne zveze le polovično vožnjo na progah južne železnice In lovično vožnjo veljajo savezne legitimaci-vabimo na korporativno udeležbo- Za poje, Za zabavo s plesom, ter debro jed In pijačo Je preskrbljeno. S. septembra torej val y Litijo. — Zdravo!
Šport In turistika.
Kolesarska dirka Zagreb~~LUtbV,ana. V nedeljo zjutraj Se Je vršila kolesarski dirka za prvenstvo v Jugoslaviji. K dirki se je prijavilo osem klubov lz vseh Krajev Ju-
goslavije s 43 dirkači Odhod iz zagrebškega starta je bil ob 6.15. Ob 11.15 je bilo v Ljubljani naznanjeno, da se pripeljejo prvi dirkači. Tik pred ciljem se je razvil odločilni boj za prvenstvo. Jugoslovansko kolesarsko prvaštvo si je priboril Duk^novič, ki je prevozil progo Zagreb—Ljubljana v 5 urah 24 minut in 21 sekund. Za njim so pripeljali na start Pavlljti (5:^4:21), Soštar-ko (5:24:27) in nato Vrbanc, Cesarec, Vlle-šlč, Žnidaršič In Solar. Razen šolarja, ki je Slovenec, so vsi ostali tekmovalci, ki so prišli prvi na dlj, člani športnih društev in Sokola v Zagrebu. Zmagovalec Dukanovlč je dobil v darilo krasen srebrn! bokal. Slo venski dirkači so imeli med potjo več nezgod. Solarju se je med potjo dvakrat utrgala veriga in pri Zatičnl počilo kolo. Gol-tes je med vožnjo padel s tak« silo, da je bil nezmožen za nadaljno tekmo. Najnevarnejši konkurent za prvenstvo Kosmatin si je pri padcu popolnoma skvaril kolo. Cesta Zagreb—Ljubljana ie bila na tekmovalni dan izredno slaba.
SK Oersthot—SK 1 Uri ja 4:1. Tudi tekma v nedeljo je izpaclta za Ilirijo neugodno. Poraz je bil še večji, kakor pa v soboto, ko sta v Utrijanskem meStvu gostovala znani Diirschmid in vratar celjskih Atleti« kov. g. Nemec, Ilirija je nastopila v izpre-menjeni postavi, igrala je znatno boljše, kakor pa prvi dan. Vendar pa se le ni mogla ubraniti poraza. Sodil je g. Vodišek dobro.
SK Primorje—Celjski Atletih: /%?. V nedeljo je gostovalo Primorje v Celii* proti tamošnjim Atletikom, Igra te bil«) vseskozi ostra. Igralo se je pretežne na polovici celjskih Ati etikov, kjer pa Primorje vsled znane bojazni pred streli na goal ni moglo doseči Izravnav« ali celo zmage.
SK Slovet—SK Slavila 7:2 (l:l> K. ti 8 \ v prid Slovanu, v nede'jo se ie odigrala piva prvenstvena nometita tekma n:eJ S-K. Slovanom .n S. K. Slavič, T*femn se prvi rolčas nikakor ni mogla razviti. Moštvo Slovana se ni znak* plaolraU, kar !■? Sla-vlja Izrabila In parkrat prodrla prod Slovanova vrata, vendar so se napadi redno zlomili ob krepki obrav*M. Konrcni pi vego pol-ča«a se je začela opažati lahka premoč Sbvana, kj je postala vedno nMtneJSa ln koncem drugega polčasa se l£rn sp1''!! ni premaknila izpred vrat Slavijo. — Sodnik g. Hus dober.	K,
Gledališče in gtasba.
Svatba Krečinskega, V torek, dne ‘S. septembra vprizori Narodno gledališče na čast udeležencem H. velesejma v dramskem poslopju komedijo »Svatbo Krečinskega«.
Njen avtor je ruski plemič Suhovo-Kcbilin. Po Gogoljevi smrti in pod Gogoljevim vplivom je napisal tri komedije, vi katerih ie ostala stalno r.« ruskih odrih »Svatba Krečinskega«. Ravno letos jo uprizarjajo prvikrat tudi češka gledališča. Slika razmere, ko se je zaradi osvoboditve kmetov gospodarska moč plemstva začela rušiti. Plemič Krečinskl je pustolovec in zapravljivec, Razpljujev mu ie prijatelj, pomagač In sluga. Nasprotnik Krečinskega je solidni Nel-kta. Oba se ženita prt Lldlcl, hčerki bogatega in konservativnega Muromskega. Sreča ie mila Krečlnskemu. Tod* po mnogih, učinkovitih, napetih In zabavnih dogodov-ščinah mu pokaže sreča hrbet in Lidico dobi Nelkin. Krečinskega igra g. Kralj. Raz* pljujeva g. Putjat«. Dalje nastopajo gg. Sest, Kuratov, Gorjupova, Cesar iid. Režiser je g. Putiata.
Predstave letnega gledališča II. ljub-ljenskega velesejma se vsled deževnega vremena vrše vsak večer od 8. napr.-j v dvorani hotela Tivoli. Cim nastopi ugodnejše vreme se bodo vršile predstave zopet na prostem. Spored je zelo zanimiv ln pester ter vse točke izvanredno ugajajo. Vstopnina 10, 8 in 6 dinarjev. Kdor se hoče dobro zabavati in pozabiti vsakdanje skrbi, naj obišče to prireditev.
Emil Adamič: 16 jugoslovanskih narodnih pesmi. I. del Moški zbori. Založila in ti$kala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena partituri 10 Din. Vsem pevskim zborom širom Jugoslavije toplo priporočamo in želimo, da Izide iimprej druai del (mešani zbori) te »namenite izdaje narodnih pesmi. Naroča se v Zvezni knjigarni v Ljubljani na Marijinem trgu. Društva dobe pri večjem naročilu znaten popust.
Društvene vesti.
Strokovna organizacija natakarjev, hotelskih, kavarniških In gostilniških uslužbencev v Ljubljani naznanja tein potom svojim članom, da so se naša pogajanja z gospodarji popolnoma mirno In v obojestransko zadovoljnost razrešila. Točno poročilo o rezultatu pride pri prvem naSom shodu na dnevni red. Shod se bo vršil t<cle Po velesejmu. — Odbor.
Odbor Jug. akad društva »Triglav*, podružnica Uubljana pozivu vse člane, Ki se udeleže slavnosti, katero priredi dne 7. t. ni. v Celju bratski »klub napr. slov. akademikov v Celju« ob prlllkj 15-lettiice svojega obstoja, •— Odbor.
Akademski kolegij v Liubljam. '‘oVa^ še-akademike, ki nameravajo P^s' sprejem v akad. kolegij za prihodnje , leto, opozarjamo, da se dobe tozadevn _ . tnularjl pri vratarju akad. kolegija. r je vložiti čimprel ravnateljstvu akaa. r legija. Zadnji rok ie 7. oktober 19-«.	^
riši, ki žele Informacij in lormularje, na obrnejo na organizacijo stau. akad. k ja, Kolodvorska ulica 22. Priložiti je KU to In 2 Dan. — Odbor ornan. st»n^v- a kolegija.	¥
Zvezu rudarskih delavcev Hrastniku zahvaljuje tem potoni s ' trgovce, krčmarje in ob1101,?.,.,,. Hrastniku, Dolu in okolici za <* vano svoto 1930 K, katero so darovali v svrho podpore v mezan boju. To svoto hočemo porau*11.^ podpore najrevnejšim rudarskim “ y žinam v bolezni ali nesreči, stavki podpore niso bile neoDn^r l)otrebne.	;
d.«1'
Poslano.
Zastopnik domače tvornice rublja v Zagrebu (preje zastopnik tovarne ^°5 Kunc in Komp., v Ljubljani izjavljal11' nisem poročen s Cirilo Oman v -in svarim vsakega, ki bi širil t da bodem proti vsakemu sodmisko P®81
Pal-	ni;#
lstotako Izjavljam,, da uisem Pu^,
za dolgove, katere bi naredila oinon|e°*
sppdična na moje ime,
Ivo VičiC-
ffi
9
s
i-
S.!
t«
{od
8t»i
Sg
‘5
J*®
I5
P'
!
I
£
iti
V)
fc
‘ Za ta spis odgovarja uredništvo okviru zakona.
i«<
SVILA,
modni nakit, vse potrebščin* ga šivilje in krojač®
g%aSc©w®3® pris
S. ŠintaiCnaJ. So^
Ljubljana, Mesini trg št. 10.
E. OABOR1AU:	I
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
Njegovo stanje se Je takq poslabšalo, da je celo Ti .' iorel obupal nad njim. Skrbelo ga Je čedalje bolj. Kakšen bo njegov položaj po verjetni prijateljevi smrti? Ko postane vdova, bo Berta neizprosna; lehko se bo upala vse. In česa se ona ne upa?
Sklenil je porabiti prvo priliko, da spozna, kakšni so pravzaprav nameni gospe Sauvresyjeve. To priliko je ponudila sama.
Bilo je popoldne; pri bolniku Je sedel oče Plantat; preljub-nika sta vedela, da ju ne bo motil nihče in ju nikdo ne posluša.
»Hektor,« Je povzela Berta, »potrebna sem dobrega sveta, k! ml ga ne more dati nihče razen vas. Kako naj izvem, ali ni Klement te dni Izpremenfl svojih ukrepov glede moje osebe?«
»Kakšnih ukrepov?«
»Saj veste, da mi Je zapisal v oporoki, katere prepis imam V rokah, vse svoje Imetje. Kaj ie io Je preklical? Trepet me obnaja, ako pomislim na to.«
»Kakšna misel!«
»O, moj strah ni praženi Kaj pomenijo posetl vseh teh notarjev fn odvetnikov drugega nego to, da se snuje neka za-vratnost. Klementu Je treba le namočiti pero, da me upropastl. Veste 11, da ml lehko vsak hip odtegne tri milijone?«
»Tega ne stori,« Je odgovoril groi, tolažeč jo v svoji neprevidnosti. »Saj vas vendar ljubi...«
»Kdo vam Je porok?« ga je prekinila. »Govorila sem vam o treh milijonih In tri milijone tnoram imeti, ne zase, Hektor, nego za vas. Imeti jih hočem — imela jih bom. A kako, le kako naj izvem?...«
Hektorjeva nejevolja je bila brez meje. Evo, kam ga je privedlo njegovo odlašanje ln Izgovarjanje, da se ženi samo radi denarja! Berta je zdaj mislila, da si ga more kupiti in sme razpolagati ž njim, ne meneč se za njegovo voljo, in ni se ji mogel upreti! Ni se upal!
»Treba je potrpeti,« Je svetoval. »Počakati treba...«
»čakati Česa?« je povzela srdito. »Njegove smrti?«
»Ne govorite tako,« Je rekel grpt
»Zakaj ne?«
Berta je stopila k njemu in šepnila z zamolklim, žvižga-(oClm glasom:
»Živeti mu je najdeli še teden dni; glejte 1«
Tako govoreč je potegnila iz žepa majhno višnjevo ste-kleničlco a brušenim zamaškom.
»Evo, tole je porok, da se ne motim!«
Hektor je prebledel kakor zid in nehote vzkrlknil od groze. Zdaj mu je bilo vse jasno; razumel je zagonetno Bertino mirno-dušje, njeno dozdevno brezbrižnost do Laurence in njene čudne besede izza teh nekaj dni.
»Strup!« je zajecljal, ves poražen po tolikšni izpiljenosti. »Strup!«
»Da, strup.«
»Menda mu niste že dali?«
Pomerila ga je z neznosno srepim pogledom ter odgovorila mirno, poudarjaje vsako besedo;
»Dala sem mu ga.«
Grof Trčmorelskl je bil človek brez predsodkov in vesti, ki se ni plašil nikake podlosti, ako je bilo treba zadovoljiti svojo strast; a ta strašni zločin le izzval vso poštenost In odločnost, ki mu je še ostala.
»Nu,« je vzkliknil ogorčeno, »poslej mu ga ne boste dajan
vtji !<*
Tresoč se od groze in studa se je obrnil k duriia; toda Berta ga je ustavUa.
»Dobro premislite,« je rekla hladno, »preden storite nepopravljiv korak. Moj ljubimec ste, to dokažem; kdo vam bo verjel, da niste tudi moj sokrivec?«
Teža Bertine grožnje je pritisnila nanj kakor skala.
»Le dajte,« je nadaljevala porogljivo, »le pojdite in povejte vse! Karkoli se zgodi, poslej se ne ločiva več in najina usoda ostane ista, v sreči kakor v nesreči.«
Hektor se je zrušil v naslanjač In se krčevito prijel za glavo. Zdaj Je videl, da se nahaja v peklenski zagati, iz katere
ni rešilnega izhoda.
»Izgubljen sem!« je jedial, sam ne vedoč, kaj govori.
»Izgubljen sem!...«
Debele znojne kaplje so se mu usipale izpod las in oči so mu blazno buljile okoli sebe.
Berta ga Je osorno stresla za komolec; njegovo klavrno strahopetstvo jo je pripravljajo v besnost
»Plašljivec!« je dejala, »oh, plasljivec! .Izgubljen sem!" Te besede ne bi izrekli, ako bi me ljubili tako, kakor vas ljubim jaz. Mari bost« izgubljeni zato, ker bom jaz vaša žena in se bova smela ljubiti vpričo vsega sveta? .Izgubljen sem! lega, kar sem prebila jaz, vam seveda ni tnarl Ne menite se za to, da sem ttaveiičana trpeli, bati s© in hinavčiti 1«	__________
»A takšen zločin — za BogaU	.
Udarila je v tako mrzel smeli, da je grof vztrepeta1- ^ »Vse to,« je povzela s pogledom polnim zaničevani«. to bi bili premislili tisti dan, ko ste me izneverili Snuvre*>'j( ženo — prijatelju, ki vam je otel življenje! Ali menite, ^ vaš zločin manj velik in manj strašen? Vedeli ate, koliko bežni do mene prebiva v srcu mojega soproga, in vendar
niste prizanesli.«	, ,,	,
>Saj ne ve ničesar,« je jeknil Hektor, *se »lun ne!«
>To je zmota. Sauvresy ve vse.«
»Kako bi mogel!«	.	0
»Vse, vam pravim, od tistega dne, ko se ie tako■ v vrnil z lova. Pomnite li, da sem rekla: .Hektor, moj mo/ sluti!’ Pomnite li mokre stopinje v veži, tisti večer, ko sem ^ pri vas v vaši sobi? Zalezoval najU ie. A morda vam j® ^ odločllnejšega, nedvomnejšega dokaza: poglejte pismo, K1 ga našla v žepu njegovega suknjiča!«	.	.	je
Tako govoreč mu je podržala pred oči pismo, ki s*J, dobil S au vres v od Jenny Fancy. Hektor ga je takoj »Usoda naju hoče pogubiti,« je zamrmral z očivid»o trtostjo. »A še se lehko razideva. Berta, jaz pojdem »Prepozno je. Verjemite mi, Hektor, da braniva svoje življenje. Oh, vi ne poznate Klementa! Vi ne veste. . pomeni srd človeka njegove vrste, ako spozna, da so iza. j t sko zlorabili njegovo zaupanje. Ako nama ni rekel ničesar ves čas skrival pred nama svoj gnev, se je tajil le zato. pripravlja strašno osveto.«	,	.	j	u	^
Bertina izvajanja so bila tako verjetna, da se HeKwl upal oporekati.
»Kaj nama je storiti?« je vprašal z davečim se S »Le kaj nama je storiti?«
»Dognati morava, kaj je ukrenil.«
»j
A kako?<
va*
»Tega še ne vem. Prišla sem vas vprašat za svet, Pa vidim strahopetnejšega od najzadnje ženske. Le je tako vite vso obrambo meni.«	t
Hektor je hotel nekaj ugovarjati.
»Dovolj,« je dejala. »Upropastiti se ne dam,«
Tedaj jo je spodaj nekdo zaklical. Odšla je in prepu Hektorja njegovi smrtni tesnobi.	^
Ko sta sedela kesneje pri bolniku, se je zdela Berta * srečna In smehljajoča, dočim je bil Tremorelov obraz ves ^ oran od notranjih muk. Sauvresy ga je sočutno vpra^j-j, mu morda ni dobro.	Dalje	prihoa
inrsessrsr
C. BESEDNIKm PRU<jI
PrtlernoM «!• fi
Ljubljana
Celefon 439
Prešernova ul. 5
I
Trgovina in Industrija zdravniškega orodja, ortopedidmh aparatov, umetnih udov. vseh vrst band at, trebušnih in kitnih pa$ov, obvez, vložkov za piošinate nog«, ravnodržalcev, kakor tudi vse higijenične priprav« m postrežbo bolnikov, priprav« za ordinacij« In operacij« t bolnišnicah, sanatorijih in drugih ostalih
ii“"„:... ■v., =; zavodov itd.    ......... "	»SS
Za dame damska postrežb*.
Nlklanje. ^ Popravila. ^ Brušenje,
••••••••••••••#•••••• ••••••••••••••••••••••
| Sloviti zgodovinski roman M. ZEVACA J
(Tvornlca slamnatih S«4ira I torbica.)
Razpošiljam po najnižih cenah
Prane MozovK, Domžale.
i \ i iMgmnreg
Hitrnmmm^iiiiiiininiiitiinitlinililllillSIIIHilililllllllllllllillllllillillllllllllllllllll
t "lil*
Hišo na prodaj.
Proda se trinadstropna hiša v Ljubljani v bližini »odn® palače. Priporočljivo za odvetnike in notarje. Pogoji pod: »HIŠA 1922“, na upravo 1
KRALJEVI
l --------------
• ie Izžel in se dobi v ^Zvezni knjigarni", Ljubljana, Mar. trg 8 v f x :< w dveh delih. Cena broš. za vsak del dm.15,—	^
VRTNAR,
HOMPI
krasno pesniško zbirko, ki je preložena v vse svetovne jezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika
Zvezna knjigama, Ljubljana, Marijin trg 8
Cena broširanemu izvodu Din. 16*-—, vezanemu v papir Din. 20*—, v usnje krasno vezano Din. 50’—.
JUGOSLAVIJA«, 5. sept. 1922.
MALI ||| OGLASI m
wm BRICELJ
mestni stavbenik.
LJUBLJANA. —
Telefon 527. $lomikova ul. 19.
gg sag / C7iu/	^
Up	Hir
II. LJUBLJANSKI VELESEMENJ: INDUSTRIJSKI PAVILJON št. 386
prodaja
VOZIČEK.
Izvršuje nove zgradbe in -- popravila vseh vrst, -- načrte ter proračune. -
Qelo najsolidnejel
Teodor Kom, Ljubljana, Poljanska c. 8
najboljših tovarn
Bossndorfep, Gzapfia. Erlibap, Hfifzl, SGhroBighofer, Original Stiegl iti
Mizke, solidne cene! — Tudi na obroke!
M\m 10110, raj. Muc, Ljubljana, Hilšerjeva ul
Ljubljanski velesejem, paviljon K, štev. 486
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih
MF kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del “Mt ter za pokrivanje streh.
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosti. — Popravila točno in po najnISji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za fimež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve.
mestni tesarski mojster,
LJUBLJANA, Linhartova ul. štev. 25.
Telefon štev. 415.	Poštno-čekovni	račun 11.428.
Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela In sicer vodno, nadtalno ter umetno tesarstvo.
w Parna žaga in strojne delavnice.
Prevzamem po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in Industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkven, ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druge vrtna arhl-tektoni&na dela. Stopnice, dekorativne strope ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večjo prosto razpetine od 12 do 15 m.
Razstava s paviljonu za stavbna stroko in lasna Industrijo.
Največje svetovno transportno podjetje
EVROPA
CANADA
Samo 4 dni na odprtem morju.
Najhitrejša in najboljša zveza preko HAMBURGA,
antuh-rpena m cherbourga
z glaiiovitimi „EMPRESS“, parobrodi na dvostročne vijake, ki so kljub nizkim cenam razkošno in bogato opremljeni In tore) s polno pravico nosijo ime „EMPRESS“, kraljica morja. Odhod vsaki teden.
CANADIAH PACIFIK, ZAtaKEB, - JURIŠIČEV A ULICA 30,
P. n. gospodinje, šivilje, krojačev čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji
55Grifsner“
v vseh opremah moterijal predvojni, cene nainlžje edino le pri
SUSCNO
Kosmetični preparati!
Kemlčno-tehnični izdelki!
l.CKotar,EH
WQi#ova ulka 3	Telefon 4$ 2.
II iiiilili vsili sp. pilim 1 te. 155.
LO YCI!
vndtieilihUš^e vsefl sistemov, od najfinejših do najna-”> različno municijo in reparaturo orožja, kakor w montaže daljnogledov Vam preskrbi
<*hko Mišič, pnžk« » Kranju,
0vni učitelj in zastopnik slovenskih puškarjev v Borovljah, Avstrija.
UU6L3ANA, Sodna ulica it 6
PAVILJON ..H" Štev.
Velika zaloga In vsakovrstna izbira.
*• Otroško zdravstvo ordinira ob deiav' nikih od */, 3h — Vs 4h Ljubljana, Gradišče št. 9/1. =====
\ import LJUBLJANA eksport
J
jLastni paviljon na Ljubljanskem velikem sejmu
Tovarna gumbov - Slov. Bistrica
ANT. RUD. LEGAT
Erva speoijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisar niškimi potrebščinami
Biserni
ftollžhl
MARIBOR, Slovenska ulioa 7» tel, 100
Samoprodaja pisalnega stroje ,sCONTINEWTaLm. razmnože* vainega aparata f,RAPAX“# HVALOMAiuknj aoa (Loohappa-rat) in rednika pisem, sistem „INDOSu.
Lastna delavnlo© za popravna pisalnih strojev vseh
sistemov,
Ljubljanski velesejem, paviljon ti„ Koga 291,
UUBUANSKI VELiSIMENJ
PaviSfetft ##£** 96«
BBBaaaEBMMBB
ANDREJ JAKIL
tovarna kož in čevljev, d. d, Karlovac,
Brzojavi; Jakii Karlovae Telefon pisarna ZO, tovarna 50, stanovanje il8,
Proizvaja:
Vaches podplate v polutnicah, vactie*	Čevlje moške in ženske iz boksa v vseh
krupoii©> okrajne vratove* podpiatnice	barvah, iz telečjega in kravjega usnja,
(Brancine), teletino rujavo in Crno>	modeme amerik&nske in navadne de-
kravjo rujavo, kjpse boxkali v vseh	lavske	(bakar.dje).
barvah.	Solidna	kvaliteta!	Elegantna izdelava iz Čistega usnja.
Paviljon „1“ štev. 386,
IMPOJ\T-EXPORT
WIEN X.,
22. C0LUMBUSG&SS6.
pm s i,
IS, ME DU LOUV8I
CEL3E
1, ŠKOFJA VAS.
Papirnice in trafike pozor!
Preskrbite se hitro 2 lepimi
novimi razilednitaii
ljubljanskih trg^v, vnpettiOJZ" delane in po nizki ceni 100 kom. K 120-—, 400 kom K 440-—, Dobijo se v pisarni Zvezne tiskarne, Ljubljana, Wolfbva ul. 1.
I. Obrat: Parna žaga, tesarstvo.
Izpeljava in naprava strešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, verand, paviljonov, vrtnih ograj, kegljišč, ledenic, mostov, pilotaže.
II. Obrat: Strojno mizarstvo, stavbeno mizarstvo;
okna, vrata, portali, stopnjice, steklenih sten.
III. Obrat: Tovarna lesenih žaluzij in rolo za okna
po lastnem preizkušenem sistemu.
Kdor ne obišče na
ADAM in EVA
tvrdke
sedaj tega rrt tre&a, ker se dofce vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otrok8
v trsovim	0.
izdtanje harmonik,
na bo videj kako
izgleda lepa, precizna in dobro delujoča harmonika.
funt mn i i.
Kiagenfutrt.
ISf $5 m-k m m	i %#' W
Ljubi; ai&a» Mestni trg 5—6.
Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
Izdaja »Juzoslov. novinsko d. <Lc.
Tiska »Zvezna tiskarna« v
’. ' . ; . ..
^tran 6-	 .____________________________________>JUaOSLAVIJA.. 5. sept. 1922	SteV.	2®