87
Dopisi.
Iz Dunaja 12. marca. — Kako se suče sedanji ,,reichsrath", ki ne more ne živeti ne umreti, kažete Vam najbolj dunajski „Pressi"; obe strašno protivni sedanjemu ministerstvu, misl6, da grof Hohenwart pot gladi federalizmu, obrekujete silno svoje lastne privržence v „reichsrathu", češ, da nimajo poguma naskočiti ministerstva, — da taki poslanci in pa nič, — da le čakajo Mesija, da bi jih rešil njihovih zadreg in jim vlil kaj politične modrosti v možgane itd. Že to, da tabor nasprotnikov naših — tabor nemških  decembristov je
ves i zbegan, je  našim poslancem znamenje,   da se stvar
na bolje obrača, čeravno djanskih dokazov za to še do zdaj nobena dežela nima. ^Da ministerstvo pred vsem skuša spravo doseči s Cehi, to je čisto naravno, kajti če oni popustijo pasivnost in stopijo djansko v kolo akcije, potem tudi ves „december" drug obraz dobi. Dr. Rieger je že večkrat se menil z grofom Hohen-wartom. — Stara „Presse" pa se je vsaj prezgodaj grozila, češ, da je postava kranjskega deželnega zbora zarad slovenskega jezika v šolah že potrjena. Voh6ni njeni ljubljanski nastavljajo povsod ušesa, in vse, kar pober6 kjerkoli, brž neso za resnico na pošto. Ne tajimo pa tega, da — kolikor sem jaz zvedel — so tudi naši poslanci že z nekterimi ministri se prav prijazno in odkritosrčno se razgovarjali o deželnih razmerah. Tako z ministrom pravosodja, ko so prišli njemu še z besedo priporočat prošnjo deželnega zbora in društva ^Slovenije" zarad po Jančjih in Vevških dogodbah obsojenih. Iz vsega jako zanimivega razgovora so naši poslanci tudi razvideli to, da minister dr. Habietinek temeljito poznd češke razmere, in ker so naše dokaj podobne češkim, je lahko razumel tudi naše. — Kar se tiče postave zarad šolskega jezika, moremo res od pravičnega ministra dr. Jireček-a pričakovati pravične rešitve; al da bi ministri, ki so le še malo časa v svojem poslovanji, mogli že zdaj na sto strani vse tako rekoč ,,z rokavov" iztresti, tega zahtevati vendar ne more nihče, ki ve, da minister mora vsaj enkrat brati to, kar cesarju v potrjenje priporoča. — Slišal sem tudi od nekega našega gosp. poslanca, ki je bil v pi-sarnici ministerstva kmetijstva, kako veseli so ondi izvrstne statistike poljedelske, ki jo je za lansko leto predložila družba Jmietijska kranjska, izdelano po gosp. Šolmajerju. Solmajerjevo delo hvalijo vsi gospodje v ministerstvu za najbolje med vsemi statistikami družin dežel, zato pa tudi ta spis s živahno pohvalo grč iz ene roke v drugo. To je pa tudi na čast družbi
kmetijski, da ima tacega pisatelja v svoji vrsti, pa na čast je tudi vsem tistim možem po deželi, ki so ga s svojimi poročili podpirali tako lepo v njegovem težavnem delu, ktero se je tako izvrstno moglo izdelati le z združeno pomočjo. — Naj pokažejo naši nemčurski ba-hači, kaj neki so oni izdelali in dodelali pretekla leta na kakoršnem koli polji na korist in čast deželi, — „Tagblatt" to je ves njihov „um und auf"! In ta jalova klika se napenja s svojo kulturo kakor ona žaba v fabuli!
Iz Trsta 13. marca. (Beseda. Ces. namestnik. Spomlad.) Beseda v mestni čitalnici 4. dne t. m. je bila prekrasna v produkcijah in bogata v dohodkih, kajti vstopnine nabralo se je 550 gold., ki so bili poslani ubogim Dalmatincem. Prepolna dvorana nam je kazala Slovanov vseh plemen; bilovje namreč videti Bokeža in Rusa, Srba in Korošca, Ceha in Hercego-vinca; culi so se jeziki vseh slovanskih narodov. Program, jako dobro sestavljen, bil je tudi mojstersko izpeljan. *) — Naš novi ces. namestnik De Pretiš se je z dvornim svetovalcem Fidlerjem na Dunaj odpeljal. Bojimo se, da ne bi se tudi on Moringovih vodil držal in Slovence preziral. — Vreme je jako prijetno gorko; mandeljni so že vsi beli in vse že zeleni; metulji se že na solncu ogrevajo, — vsa znamenja mile spomladi!
Tržačan.
Iz Gorice 10. marca. — Zadnje dni u. m. je bilo tukaj posvetovanje o napravi gozdarske šole, ki se ima pridružiti tukajšnji kmetijski šoli. V tej seji so bili g. Mavrsbach, priaedši iz Trsta kot vladni zastopnik, grof Coronini, deželni glavar, g. Ridl, gozdni vodja goriškega gozd. urada, g, Sarnagl, inšpektor pogozdovanja kraškega in g. Povše, učitelj in začasni vodja kmetijske šole, kot zastopnik te šole. Ministerstvo hoče po poti gozdarske šole oskrbeti gozdarske čuvaje za Kras in Primorje. Polno upanje je, da je stvar konečno gotova in prihodnjega meseca novembra se vpelje ta Šola, ako ministerstvo izdelani načrt potrdi. — Bralcem „Novic" je znano, da je bivši vodja kmetijske šole Ohlsen odlazil v Caserto; a še ni znano, kdo da pride na ravnateljski stol. Začasno je deželni odbor gosp. Povše-tu izročil vodstvo, kakor tudi poduk italijanskega oddelka. Lahi vsaj vidijo, da Slovenec zmore, kar Lah ne more. Želeti bi bilo na korist šoli, da bi g. Povšž postal ravnatelj, al strašno bi bilo Lahom to, Slovenca imeti kot ravnatelja.
Iz Starega trga pri Poljanah 10. sušca. — Pre-častiti gosp. dr. Juri Strbenec je našo šolsko buk-varnico zopet pomnožil s 50 raznoterimi knjigami. Zapisal je našo šolo, kakor je obljubil, Matici slovenski, in jej tudi naročil „ Vrtec". Bog mu povrni! Kako bogate knjigarne bi pač lahko imele šole na Gorenskem, ako bi gospodje duhovniki in drugi rodoljubi, kterih je tako obilo število iz Gorenskega, skrbeli za šolo v svojem rojstnem kraji le polovico toliko, kakor blagi gospod doktor za našo.
Iz Bohinja 7. marca. (Triglav Vas gleda!) Prijatelji naših bohinjskih planin naj izvedo veselo novico, da na kopnih stenah po Otošci, na Ledinah nad Belo-poljem na poti proti Triglavu in pod malim Triglavom že zeleni, in da v kratkem dobijo naročenih triglavskih zelišč, okamnine in druzih planinskih lepotij dovolj na izbiro. Za herbarium bodo: Sanpurea pvgmaea, Thlaspi rotundifolium, Potentila nitida (Triglavski petoprstnik), Erichtrichium nanum (triglavsko mačje ok6), ki raste najviše pod Triglavom, Leontodon JTriglav (triglavski regrat) in še druzih lepih cvetlic.    Se bolje in nam še
*) Zal nam je, da prostora ni za obširnejši popis.
Vred.
ljubše bi pa bilo, ako bi Ljubljančanje osebno prišli obiskat naš švicarski lepi Bohinj , Savico in Triglav* Ceste imamo gladke, in tudi na Triglav je že narejena steza pripravna. Kar bode zdaj sneg in srež poškodoval, je na pomlad gotovo dobro popravljeno, in za prenočišče na Belempolji stoje že staje; pod malim Triglavom bode pa goste sprejemala mala zidana hišica. Vse je tedaj prav; le mili Bog naj nam še ohrani zdrava pljuča in pa urne nogč.
Bohinec pa prav': juhe, juhe! Na planinci fletno je!^
Joža S kantar — Sest. Iz Planine 10. marca. — Naš vrli „Sokol" je zopet en korak naprej storil. Zapregel je 5. dne t. m. Tespizin voziček; naj bi ga krepko naprej tiral! Pre-magavši vse zapreke srečno, je prinesel na rajnce čitalnice oder Vilharjevo šaloigro „Župan". Hvala Bogu I je marsikter Planinčan vskliknil, da imamo vendar enkrat zopet „župana"! Če pomislimo, da so igralci večidel prvič pred občinstvom na odru stali in je vsacega več ali manj kurja pot oblivala, moramo se res čuditi, da se je igra tako dobro vršila. R61a „županova" je bila v rokah gosp. A. Oe pomislimo, da take naloge v genre omenjenega gospoda ne spadajo, mora se reči, da jo je v občno pohvalo izpeljal. Gospodu režiserju le svetujemo, da vdrugič r61e malo boljše razdeli, da ne napravi igralcem velikega premagovanja; kajti kdor je komik, ne more karakterističnih oseb lahko igrati. „Janez" je najboljše delal in svojo nalogo z umom in sočutjem izpeljal in je svoji ,,Ančiki" gosp. K. „con amore" na srce govoril; za zaljubljence tedaj najboljša pridobitev. „Ančika" je tudi to svoje storila in se prav mjčno in brez strahu okoli starega župana sukala; naj jej tedaj tudi svojo pohvalo izrečemo. „Mihec" in „sosed Tomaž" sta k skupnemu delu to svoje pripomogla. — Kakor se čuje, misli nas „Sokol" še ta post enkrat z drugo igro razveseliti in za naprej večkrat na tem polji delati. Pevci so nam zapeli pred igro dve dobro ubrani pesmi. H koncu se je še igrala „obligatna" tombola, in sicer dvakrat. Lepi dobitki so marsikteremu dvojno veselje napravili. Nazočih iz vseh stanov bilo je lepo število, tudi gostov iz bližnje okolice nismo pogrešali. Hvala tedaj vrlemu „Sokolu", da nam nadomestuje čitalnico.
V Razdrtem« — V petek je pogorelo tukaj 20 hiš; le en gospodar je bil zavarovan! Pravijo, da je zažgal potovajoč Furlan.
Iz Kranja. — Prihodnjo nedeljo 19. marca ob 8. uri zvečer bode v čitalnici „beseda". Igrala se bo vesela igra v 1 dejanji „Eno uro doktor".
Iz Domžal 8. marca. — Veliko se sliši od pogorišč, a od tako pogostnih kakor v Domžalski soseski, gotovo nikjer. Komaj je pol leta minulo, kar je v 31. hiš. brojni Studi petkrat gorelo; pa vže imamo spet 7. dne t. m. na istem mestu pogorišče.
Iz Ljubljane. -— Radovedni zdaj vsak dan pričakujemo novic, kako se bode razmotal klobčič, ki ga prede nemška klika državnega zbora novemu minister-stvu. Naš c. k. deželni predsednik dozdaj še ni bil poklican na Dunaj.
— (Iz seje deželnega šolskega svetovalstva 9. t. m.) C. k. deželni šolski nadzornik za ljudske šole dr. Jarc je bral poročilo o ljudskih šolah kranjskih za leto 1870., predno se izroči ministerstvu nauka. Z majhno premem bo je zbor odobril poročilo, iz kterega povzamemo nekoliko statistike: Lanskega leta je, z vštetimi 43 šolami za silo, bilo 247 vsakdanjih ljudskih šol, tedaj 2 več kakor predlanskim; med temi: slovenskih 168, slovensko-nemških 58, nemških 21. Nedeljskih šol je bilo 197,; v 104 šolah se je učila sadje-
88
reja, sviloreja v 24, čbeloreja v 11 šolah. Učiteljev je bilo skupaj 528, učiteljic 52 (med njimi nun 35), tedaj unih memo predlanskega 22 več, teh pa 3 manj. Otr6k, ki bi po postavi imeli v vsakdanjo ljudsko Šolo hoditi, bilo je 48.259 (dečkov 24.572, deklic 23.687), v šolo hodilo jih je pa le 26.950, tedaj 926 več kakor predlanskim; v nedeljsko šolo bi jih bilo imelo hoditi 22.014, hodilo jih je 14.285, tedaj 162 več kakor predlanskim. Šolskih hiš lastnih je bilo 196, najetih za plačilo ali brezplačno 28, skupaj tedaj 224, tedaj 9 več kakor predlanskim; med temi jih je bilo 156 v dobrem stanji, 68 pa ne. — Iz tega se vidi, da ljudsko šolstvo napreduje, a da vendar nam je še mnogo več ljudskih šol potreba; žalibog, da so nektere občine tako revne, da jih naprava šole zel6 teži. Poročilo nadzornikovo tudi imenuje duhovne in učitelje, ki so se posebno hvalevredno obnašali pri šolstvu, in želja se je soglasno razodevala v zboru, naj bi noben duhoven se ne odtegoval sodelovanja pri ljudskih šolah, ker postava o šolskem nadzorstvu za kranjsko deželo je taka, da ni res, da je ljudska šola ločena od cerkve. — Poročila nadzornikov o gimnaziji ljubljanski, novomeški in kranjski so bila izročena odseku, v kterega so bili izvoljeni prost dr. Pogačar, prof. dr. Bleiweis, prof. Šolar, da v prihodnji seji poročajo o njih. — Predlog prof. Linharta, naj ministerstvo dovoli 2000 gld. za napravo natoroznanstvene in fizikalne zbirke za ljublj. preparandijo, je bil odobren. — Soli v Blagovici je bila še za dve leti dovoljena podpora z 40 gold. iz šolskega zaklada, tudi nekterim revnišim učiteljem se je dalo nekoliko pomoči. — Nova šola naj se naredi v V o kij ah zato, ker je v sredi med dotič-nimi vasmi.
—   (Iz deželnega odbora.) Razen mnozih druzih zadev je prišla v zadnji seji 10. dne t. m. tudi ugodnost železne ceste iz Škofje Loke skoz Poljansko dolino, Trato, Žiri itd. do Gorice na razgovor, ter je deželni odbor sklenil, da se pošlje novemu ministru kupčijstva ona spomenica zarad naprave omenjene železnice, ka-koršno je deželni odbor že lansko leto poslal poprejšnjemu skupnemu ministerstvu. Ker je v najnovejšem času govorica o napravi železnice iz Koroškega čez Predil na Goriško močno na površje stopila, toraj je ponovljenje spomenice zarad losko-goriške železnice tem bolj na pravem mestu. — Na ogled in posvetovanje, kod bi se dala nova cesta iz Litij e čez Bogenšperk najzložneje in krajnim potrebam najugodneje izpeljati, je deželni odbor sklenil konec meseca aprila ali v začetku maja sklicati posebno komisijo na mestu iz zastopnikov cestnega odbora litijskega, trebanskega in zatiškega, in iz zastopnikov dotičnih okrajnih glavarstev.
—   (Odbor družbe kmetijske) pomnožen po zastopniku vladinem in deželnega odbora, je v nedeljski seji pod predsedstvom dr. pl. Wurzbach-a določil sledeče reči: Ovac jezerskega in trbiškega plemena je prosilo 36 gospodarjev iz Gorenskega, 12 iz Notranjskega, 10 iz Dolenskega, skupaj tedaj 58. Ker pa se iz 500 gld., ki jih je družba kmetijska dobila iz državne podpore, more kupiti le kakih 25, k večemu 27 parov, je odbor (kteremu je bil poročevalec dr. Jan. Bleiweis) iz gori povedanega števila izbral ravno toliko gospodarjev, in sicer po tem vodilu, da se ovce dad6 tje, kjer se ljudje z ovčjerejo zdaj že veliko pečajo in je kraj za-njo posebno ugoden, in da so gospodarji taki, da so ple-menne ovce v dobrih rokah. — Odbornik L. Dimic je v imenu gozdarskega odseka predlagal, kako naj se za gozdne namene razdeli državna podpora z 500 gold. Te premije se bodo kmalu očitno razpisale, v poduk kmetom pa se bode izdala majhna knjižica. — Občini Košani  se bode na prošnjo njenega župana dalo ne-
koliko semena in gozdnih dreves. — Za vrt družbe kmetijske se kupi nekoliko divjakov, ki se bodo cepili in pozneje vzlasti šolskim^drevesnicam podelili. — Prošnja učitelja in občine v S t. Petru na Notranjskem za podeijenje sadnih dreves je bila po predlogu odbornika Debevca rešena. — Ker nobeno gnojišče dozdaj ni tako izpeljano, kakor predpis za premije veleva, se ne more nobenemu onih dveh gospodarjev, ki so se za-nje oglasili, podeliti premija. — Po predlogu odbornika Seuniga se je sklenilo, naj se razglasi, da do meseca junija naj se oglase gospodarji, ki želijo bikov za pleme dobiti.
—  (Volitve mestnega odbora) so končane. Nobeden narodnih mož se ni brigal za-nje. Da bi nemskutarska koterija vendar preočividno na cedilu ne ostala, so tudi betežne in kruljeve v vozeh peljali na „rotovž". „Brencelj" popisuje te volitve pod naslovom „Ljubljana je nemško mesto" tako-le: „Da je to resnica, pokazalo seje jasno pri minulih volitvah za mestni odbor. Volilo je v 1. razredu 86 volilcev, v 2. 230, v 3. 89, skupaj 405 vo-lilcev. Vsak pa, kdor je volil, je Nemec ali nem-škutar, dasiravno je ogromna večina volilcev bila le nemčurskega zaroda. Toraj v Ljubljani Nemcev in nem-škutarjev, kteri so kaj vredni in imajo zarad tega volilno pravico, ni več kakor 405. Mesto pa ima čez 25000 prebivalcev, med njimi čez 1300 volilcev; tedaj je komaj tretjina volilcev nemčurska: in od 30 odbornikov ima vsak po 13y3 volilca za sabo. To je tako število, da sme človek zares ponosen biti, in ker je v Ljubljani 405 nemškutarjev in Nemcev, je mesto nemško, to je tako jasno, kakor „šmir". Naj mi še kdo pride in kvasi, da je Ljubljana bela in slovenska! Šteje 405 nemčurjev in le  blizo 25.000 Slovencev!"
—   (Beseda v čitalnici) v nedeljo se sme v vrsto najboljših šteti, ki smo jih dozdaj doživeli. Riharjev „Žalostni glasi zvonov" in Jenkova „Sablja", dva zbora, ki ju je izvrstno pel moški zbor, — samospev „Mla-dost", čegar pevec je z lepim baritonom prijeten vtisek včinil na poslušalce, — zanimivi „ogerski plesi" na glasoviru igrani od gospe in gospodičine v živo pohvalo, — izvrstno komična gledališka igra „Ne kliči vraga, da ti ne pride", mojstersko igrana v glavnih dveh rolah: vse to je naredilo „besedo" jako prijetno. Cez vse pa je bil veliki zbor z recitativom in arijo iz opere „Undine", ki ga je pel zbor 18 gospa in gospo-dičin in 30 gospodov pod vodstvom gosp. V. Valente. Tak „furore" je naredil ta zbor z odličnima samospevoma , da, ko je bil ponavljan dvakrat, so še doneli glasovi: „še enkrat!" Izrekovajegospem, gospodičinam, gospodom in vrlemu pevovodju gosp. Valenti prisrčno hvalo, rečemo le to še: naj filharmonično društvo pokaže s svojimi močmi: ali zmore tako produkcijo?
—   (Castiteljem rajncega dr. Tomana) naznanjamo, da pri gosp. Avguštinu Gotzel-nu, podobarji in zlatarju v Ljubljani, se dobivajo lično malane slike (podobščine) dr. Tomana manjše ali veče od 8 do 30 gold. Obraz je ves Tomanov, in to daje slikam veliko vrednost.
—   (Prijatlom cerkvenega petja), kterim smo že zadnjič naznanili nove dve kompoziciji g. A nt. For-s ter j a, poročamo danes, da so melodija in besede „Lamentacij" iz najboljšega vira vzete, in da vsak odstavek je drugače harmoniziran, kar daje kompoziciji prav posebno zanimivost. Ako se glas z napisom „can-tus firmus" (melodija), močno poje, drugi glasovi pa „piano" (bolj tihotno) poj6, dela to velik efekt. Pa tudi enoglasno se more predavati ta kompozicija, ako se poje vsecega odstavka „cantus firmus" in ga orgle spremljajo. „Očitanje" je izvirna kompozicija, skozi in skozi cerkvena,  pa ne težka;  v sredi zavolj  veče
89
zanimljivosti poje mali zbor ali čveterospev. Te pesmi v ličnem natisu dobivajo se po 40 kr. pri skladatelju v semenišču.
—  [17. predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališču bode v nedeljo 19. marca. Igrala se bode prvikrat jako zanimiva "nova vesela igra v 2 dejanjih „Ona me ljubi" od pisatelja igre„Teiegram". Zraven te pride na oder nova opereta v 2 delih „Mladi kandidat", ktera ima prav lepo in melodijozno muziko. Predstavljala se je ta opereta meseca novembra lanskega leta s prav dobrim vspehom nad 30krat v „Vau-devilleteatru" na Dunaji.
—  „Vrtec" Tomšičev je spet v 3. listu lepo pokazal, da hoče res to biti, kar je obljubil — podučno in kratkosno berilo naši šolski mladini. Zato pa se mu je že tudi nabralo obilo število naročnikov. Naj tedaj ta hvalevredni listek podpira vsak, kdor more kakega otročiča ž njim razveseliti, da ga naroči za-nj. Lične podobice in mično berilo ga kinča.
—  (Kaj ,)Tagblattu pove,v kaj pa zamolči), kaže nam dogodba v Sevnici na Stajarskem. 17. dne svečana je umrl ondi nek star liberahih, ki se je že davno pred smrtjo odpovedal vsaki veri in v oporoki zahteval, da ga ne pokopljejo na pokopališče ondotno, ampak kam — v h os t o. In to se je tudi zgodilo; Do-berletova mrtvaška ekvipaža je mrliča peljala v hosto, kjer so ga zakopali. To je „Tagblatt" ves vesel svojim bralcem naznanil in še dostavil, da ljudje so „spodobno in mirno" gledali ta pogreb, češ, glejte! kako ^pametno" je že štajarsko ljudstvo. Ni pa povedal, kako so pustni torek kmetje „slavili" toto mrhovino v hosti; naredili so „pusta" in ga vstrič brezverca zakopali.— Čemu da je Doberlet se zlatim svojim vozom šel v Sevnico, ni noben kristjan razumel; rekel je vsak, da bi bil pogana tudi konjederec lahko zakopal. Slišati take dogodbe nove ere kličemo po pravici z nemškim pevcem:
„Ich mag fiirwahr die alten Heiden Noch besser als die neuen leiden: Die alten Heiden glaubten doch An Gotter noch; Die neuen Heiden glauben nur An die eig'ne schlechte Creatur".
90