izvirno znanstveno cleio UD K 598.331.4(497.5 Srakane Veie) 
PTICE OTOK A SRAKANE VELE V CREŠKO-LOŠINJSKEM ARHIPELAGU 
Iztok CEISTER 
SI-6276 Pobegi, Kocjaričiči 18 
Henrik CICLIČ 
Si-4000 Kranj, Likozarjeva 7 
IZVLEČEK 
Na kvarnerskem otoku Srakane Vele (Hrvaška) je bilo v letih 1994-96 popisanih 23 gnezdilk, 7 gnezdilk so­sednjih otokov in v letih 1974-96 77 selivk. Naravovarstveno je najpomembnejše gnezdenje prilivke Burhinus oedicnemus. 
Ključne besede: ptice, gnezdilke, selivke, prilivka, Srakane Vete, Hrvaška 
UVO D ložnostno sva popisovala tudi na Srakanah Matih, ob­
iskala pa sva tudi Susak in Karbarus. 
Na Cresu, Lošinju in sosednjih otokih so s fav-Popis Srakan Veiih zajema gnezditveno obdobje ter nističnimi raziskovanji začeli ob koncu devetnajstega spomladansko in jesensko pojavljanje ptic na tem otoku. stoletja avstroogrski ornitologi, vendar je nekaj naravo­slovnih zapisov še starejših. Hrvaški ornitologi so začeli OPIS OBMOČJA z bolj ali manj fragmentarnimi raziskovanji po drugi svetovni vojni, a kot }e leta 1988 zapisal G. Sušič, "do Otoki Susak, Srakane Vele in Srakane Male (si. 1) so v danas još ne posluj i sustavni pregled faune ptica otoka geološkem pogledu prav gotovo med najbolj zanimivimi Cresa i Lošinja" (Sušič, 1988). Avtorjema pričujočega v creško-lošinjskem arhipelagu s starogrškim imenom članka ni znano, da bi bilo po desetih letih kaj drugače, Apsyrtides. Apneniško živoskalno osnovo prekrivajo - na kar še posebno velja za otoka Srakane Veie in Male. V Srakanah delno, na Susku pa v celoti - več metrov debele edinem znanem delu s tega območja, ki ima v naslovu plasti puhlice (ilovnato peščene prsti), ki tem otokom da­navedena otoka Srakane (lgalffy, 1962), ni zanju nobe-je svojsko rastlinsko odejo in tudi izjemen videz. O na­nih konkretnih ornitoloških podatkov. Nekaj kratkih stanku teh peščenih nanosov je več nasprotujočih si favnističnih zapisov s Srakan Velih je najti le v sodobni razlag: da so a) fluvialnega, b) termalnega, c) vulkanske­slovenski ornitološki literaturi (Ciglič, 1991; Geister, ga oziroma d) eolskega izvora. Mnenja si niso enotna niti 1996; Štumberger, 1996), kjer je bil objavljen tudi o geološki podobnosti peska - medtem ko eni trdijo, da spisek priložnostno na sosednjem otoku Susku opazo-je podoben pesku padskih rek, drugi zatrjujejo, da je po­vanih ptic (Škomik, 1988). doben pesku dinarskih tokav (Blaškovič, 1957). Rumen­
kasto rjava puhlica, ki je po gostoti podobna peščenjaku, 
METODA na Srakanah Velih pokriva ves zahodni in južni del oto­
ka, ravnico na severnem delu in dva prečna pasova na 
Na otoku Srakane Vele je ptice popisoval I. Geister v zgornjem delu otoka. Povsod drugod je opazna živoskal­letih 1974 (28.9.-1.10), 1987 (26.4.-1.5.) in 1989 <14.4.-na osnova iz apnenca, vendar erozijski ostanki puhlice, 19.4), H. Ciglič pa priložnostno v obdobju od pomladi raztreseni med tem skalnatim svetom, pričajo o nekdaj 
do jeseni v vseh nadaljnjih letih do leta 1997. Gnez-enotni ali vsaj obsežnejši pokritosti otoka z rečnimi na­ditveno populacijo sva načrtno popisovala v letih 1994 plavinami. Takšno prevladujočo pokritost s puhlico lah­(27.5.-2.6), 1995 (26.5.-3.6.) in 1996 (8.6.-12.6.). Pri-ko vidimo še danes na Srakanah Malih in Susku. 
Iztok GEISTER , Henrik CIGtlČ : PTICE OTOK A SRA K AN E VEL E V CREŠKO-LOŠINJSKE M ARHIPELACU . 73-84 
Si. 1: Zemljepisni položaj Srakan. 
Fig. 1: Geographical position of the Srakane islands. 

Srakane Vele so oddaljene kaki dve morski milji od rta Kurila na otoku Lošinju. Od Srakan Malih, ki so od rta oddaljene le nekaj čez miljo, jih loči dobrih sto metrov širok preliv. Otoka sta podolgovate oblike in se raztezata v smeri severozahod - jugovzhod, Srakane Vele merijo približno 1 km2 , Srakane Male kakih 0,7 km2 . Večji otok je dolg 3,3 km in širok največ 500 m, manjši 1,8 km in širok do 600 m. Medtem ko so Srakane Male visoke največ 24 m, pa se Srakane Veie s svojim stožčastim vrhom dvigajo 60 m nad morjem. 
Edina obstoječa, italijanska katastrska mapa pozna za Srakane Vele (Canidole Grande) naslednja ledinska imena (zapisana v italijanščini): Sapallaz, Margar, Plo­tina, Artici, Garbizza, Progon, Basadura in Verh. Zadnje je ime vrha, ki se danes imenuje Varh. 
Otok je bil naseljen že v prazgodovini, o čemer pričajo ostanki kamnite utrdbe iz bronaste dobe. Iz rimskih časov se je ohranil nagrobni spomenik. Vidni so tudi še ostanki utrdbe, kamor so se v srednjem veku za­tekali prebivalci pred gusarskiml napadi (Fučič, 1991). 
Največji gospodarski razcvet je otok doživel v ob­dobju avstroogrske vlad avine. Pa tudi pozneje, vse do druge svetovne vojne, je bil otok žitnica za Lošinj. Ob­delane so bile vse površine in tudi vinogradov ni manj­kalo. Po drugi svetovni vojni, ko je usahnilo zanimanje za otoške pridelke, je bila otoška moška delovna sila vpoklicana v delovne brigade. Prej kultivirana pokrajina je začela propadati še zlasti po letu 1950, ko so se oto­čani začeli množično izseljevati v Ameriko. Na otoku je 27 hiš, vendar so danes naseljene z avtohtonim pre­bivalstvom le še štiri. Pred drugo svetovno vojno je na otoku živelo 148 prebivalcev, danes ie še 10. 
Podnebje je sredozemsko z vsemi značilnostmi otoš­ke mikroklime. Pri opisu vremenskih razmer si smemo pomagati z opisom razmer, kakršne veljajo na sosed­njem Susku: topla in vlažna pomlad, vroče in bolj ali manj suho poletje, deževna in vlažna jesen in blaga zi­ma s pogostimi deževnimi padavinami. Srednja vrednost temperature zraka za januar je 7°C in za julij 24°C; povprečna letna temperatura se giblje okrog 15"C. Pov­prečno pade spomladi 179, poleti 129, jeseni 319 in pozimi 199 mm dežja {Blaškovič, 1957). 
Posebno izrazito je menjavanje vetrov, ki je enako menjavanju vetrov na odprtem morju. Naj navedeva le dva primera. V tednu od 14. do 19. aprila 1989 se je veter na otoku menjaval takole: 14. šibka tramontana, 
15. močna tramontana, 16. pulent, 17. jugo, pulent, oštro, 18. pulent, jugo, 19. jugo. V tednu od 27. maja do 
2. junija 1994 pa takole: 27. maestral, tramontana, bur­ja, 28. bonaca, 29. bonaca, 30. bonaca, burin, 31. bur­ja, 1. maestral, 2. bonaca. V hudi burji, kakršna piha pozimi, nosi veter morsko peno prek otoka. Takrat so razmere na otoku podobne razmeram na morskih čereh. 
Območje z opazno apnenčasto podlago je poraslo s travami in šaši, z redkimi grmiči brina, mirte in terebinta. Gospodarsko je to območje namenjeno paši drobnice. Območje s puhlico prekriva predvsem trstenika (si. 2). Gospodarsko je namenjeno obdelovanju. Sadno drevje uspeva na otoku samo na puhlici. V bibavičnem pasu rastejo halofiti in obmorski sitec (Scirpus marilimus). Os­
Wo k GEISTER , Henrik ClGüC : PT!CE OTOK A SRAKAN E VELE VCREŠKO-LOŠiNJSKE M ARHIPELAGLT , 73-84 
tanki prvobitnega gozda so vidni le še na zahodni strani Varha. Le tu namreč uspeva nekaj panjevih črnik. Zaradi paše (živali so tu spuščene) je tu vegetacijsko najbolj zanimiv predef otoka popolnoma degradiran. 
Od prosto živečih sesalcev je treba omeniti pred­vsem od poznih 80ih umetno naseljene kunce (Ory­ctoiagus cunicuius). Zveri na otoku ne živijo. 
SPISEK CNEZDIL K S KOMENTARJEM 
Navadna postovka (Falco tinnunculus) 

Iz leta v leto gnezdi na Srakanah Veiih par navadnih postovk, najverjetneje v kakšnem opuščenem vranjem gnezdu. Največkrat poseda na več metrov visokih živo­mejnih grmiščih iz terebinta, mirte in trstenike, dodobra prepletenih s smilaksom. 12.6.1996 je navadna postovka zietefa iz (vranjega) gnezda na drevesu na Srakanah Malih. 
Prilivka (Burhinus oedicnemus) 

Prilivka je bila prvič opažena leta 1993. Gnezditveno prebivališče naseli konec aprila, zapusti pa ga v sep­tembru, kar je nepričakovano zgodaj. Leta 1994 je bilo gnezdo z 2 jajcema najdeno 28.5.; 2.6. sta ptici še ved­no valili. Leta 1995 je bilo gnezdo z 2 jajcema najdeno 27.5, približno 600 m od lanskega. Mladiča sta bila obročkana 21.6. v starosti največ 2 dni (8. Štumberger, ustno). Potemtakem je prilivka začela valiti okrog 25. maja, kar je razmeroma pozno. 31.5. so bile ob gnezdu z dvema različno velikima in različno obarvanima jajcema tri prilivke, tako da je povsem mogoče, da sta jajci pripadali dvema samicama. Tudi na drugem gnez­dišču so bili tega dne opazovani trije osebki, vendar gnezdo ni biio najdeno. Leta 1996 je bilo gnezdo naj­deno 9.6., spet oddaljeno približno 600 m od lanskolet­nega gnezdišča. Že naslednjega dne se je izvalil prvi mladič, dan pozneje še drugi, kar pomeni, da sta se mladiča izvalila približno 10 dni prej kot prejšnje leto; prilivka je začela valiti sredi maja. Na Srakanah Veiih sta v letih 1994-96 gnezdila največ 2 para. 12.6.96 je bil en osebek prvič opažen na Srakanah Malih. 
Prilivka gnezdi na Srakanah Veiih na prav posebno oblikovanih tleh, prstenih goličavah z nekaj večjimi kamni in zelo revnim rastlinstvom. Takšna erodirana tla so na prevladujoči apnenčasti kamnini pravzaprav zelo redka in so bila v preteklih treh letih uspešno uporablje­na za gnezdišče. Na takšnih tleh je najti veliko kunčjih iztrebkov, nekaj kroglic vedno tudi v prilivkinem gnezdu. 
Po končanem gnezdenju se otoške prilivke zberejo v jato. Tako je bilo avgusta leta 1995 opazovanih največ 8 (9.8.) in leta 1996 največ 10 (17.8.) prilivk. Glede na to, da je leta 1996 zanesljivo gnezdil en sam par, je jasno, da se na Srakanah Veiih zbirajo tudi prilivke s sosednjih oto­kov. Zapoznela selivka je bila opazovana še 1.11.1994. 
Si. 3: Pogled na Srakane Vele z otoškega Varha, maj 
1995 (Foto L Geteter). 
Fig. 3: View of Srakane Vele from Varh, the island's 
highest point, May 1995 (Photo I. Geister). 

Rumenonogi galeb (Larus cachinnans) 

Rumenonogi galebi so začeli gnezditi na Srakanah Veiih proti koncu osemdesetih let (prvi par je bil opa­zovan leta 1987). V letu 1994 je naselbina štela okrog 30 parov. Gnezdijo na vzhodnem travnatem pobočju 50 do 100 metrov od bibavičnega pasu v zavetju terebintovih, brinovih in mirtinih grmičev. Konec maja je bila v letih 1994-96 večina mladičev stara že teden ali dva. Rumenonogi galebi gnezdijo tudi na Srakanah Malih pa tudi na otočku Karbarus severno od rta Kurila. Kolonijski galebi s Srakan se prehranjujejo predvsem na Lošinju, najverjetneje na tamkajšnjih smetiščih. 
Skalni golob (Columba Itvia) 

Dne 31.5.94 je bilo v grižah bibavičnega pasu pod Varhom odkrito gnezdišče skalnega goloba: iz zijavke, ki se je odpirala v brezno, sta zletela dva goloba. Par teh ptic je bil leto dni pozneje (11.6.96) opazovan v bliž­njem vinogradu med krmljenjem. Dve leti prej (24.4.93) je bila opazovana jata 5 osebkov, najverjetneje otoška družina. 
Turška grlica (Streptopelia decaocto) 

Na severozahodnem obrobju vasi se zadržuje par turških grlic. Prvič sta bili opaženi leta 1994 (maj, junij). 
Divja grlica (Streptopelia turtur) 

Presenetljivo se v neposredni bližini turških grlic zadržuje tudi par divjih grlic. Sicer pa je bila divja grlica prvič opazovana že 27.4.87, vendar je bila takrat lahko le na preletu. 
tztok GEISTER , Henrik GCUČ : PTIC E OTOKA . SRAKAN E VEI E V CREŠKO-lOSlNJSKE M ARHiPElACU , 73-B4 
SI. 4: Valeča prilivka (Burhinus oedicnemus), Srakane 
Vele, konec maja 1994. 
Fig. 4: Breeding Stone Curlew Burhinus oedicnemus, 
Srakane Vele, end of May 1994. 

čuk (Athene noctua) 
Cnezdilec od leta 1989 do 1994, zadnji dve leti en sam osebek. Zadržuje se okrog cerkve, gnezdil pa je najverjetneje na podstrešju opuščene šole. 
Čebelar (Merops apiaster) 
Čebelarji gnezdijo na Srakanah Velih od leta 1991 (Ciglič, 1991), na sosednjem Susku vsaj od leta 1987 (Škornik, 1988). Iz prezimovališč se vrnejo prve dni ma­ja, otok pa zapustijo v prvi polovici avgusta. Gnezdilce z obeh srakanskih otokov {Velih in Malih) moramo ob­ravnavati kot enotno populacijo, kar se jasno kaže v preletavanju ptic v jati, ki združuje prebivalce obeh otokov. Čebelarji se ne družijo le v pognezditvenem ob­dobju, temveč tudi med gnezdenjem, posebno v ob­dobju, ko eden od gnezdečih partnerjev vali. 

Čebelarji gnezdijo v peščeno-ilovnatih stenah, ki so lahko naravnega ali antropogenega nastanka. Naravne­ga nastanka so erodirane stene na robu bibavičnega pasu, stene ob kulturnih terasah pa so delo človeških rok. Potem so tu še v puhlico vrezani prehodi, ki pa jih je na Srakanah Velih zelo malo, pa tudi na Srakanah Malih jih je veliko manj kot na Susku. Na Srakanah Velih je večina gnezdilnih rovov v obmorskih stenah, medtem ko jih je na Srakanah Malih več v stenah med terasastimi polji. Velikost in višina stene nista pomemb­ni, pomembnejša sta odprt prostor pred steno in pri­stajalna steblika nad njo, največkrat je to steblika trs­tenike (Arundo). Tako najdemo v nekaj pednjev visokih stenah gnezdiine rove tudi čisto pri tleh. 
Nebesna stran pri izbiri gnezdiine stene ne igra nobene vloge. Na srakanskih otokih čebelarji gnezdijo posamično ali v majhnih skupinah (2-3 pari). Gnezdilni rov izkopljejo vsako leto na novo, valijo pa v juniju. 

Žal na Srakanah Velih gnezdi iz leta v leto manj čebelarjev: leta 1994 je gnezdilo pet (5) parov, leta 1995 dva (2) para, leta 1996 in 1997 pa ni bil najden noben nov gnezdilni rov. Na upadanje gnezditvenega uspeha kaže tudi število pognezditvene jate: v začetku avgusta leta 1994 je jata štela 18, leta 1995 35 in 1996 le 9 osebkov, jata združuje čebelarje z obeh otokov. Leta 1995 se je iz tropov vrnilo najmanj 12 osebkov, kar pomeni, da je iz največ 6 gnezd poletelo najmanj 23 mladičev ali malo manj kot 4 mladiči na gnezdo. 
Srakanski čebelarji se prehranjujejo predvsem z modrimi lesnimi čebelami (Xilocopa violeces), kar za­gotovo velja za valeče ptice, saj so bili pred gnezdiinim rovom najdeni izključno hitinski ostanki .te žuželke. Njihova gnezditvena uspešnost je potemtakem morda odvisna predvsem od te žuželke. 
Poljski šk rja ne c (Alauda arvensis) 
En sam par poljskega škrjanca gnezdi na otoškem hrbtu za vasjo z ledinskim imenom Mergar. 
Kmečka lastovka (Hirundo rustica) 
V naselju Srakane Veie gnezdi najmanj 30 parov kmečkih lastovk. 
Rjava cipa (Anthus campestris) 

Ena najbolj stanovitnih gnezdilk na otoku je rjava cipa. Vseh 6 parov gnezdi vsako leto (1994-96) na istem mestu. 3.6.95 je bilo v gnezdu, najdenem v zavetju so­linke (Salsola sp.) v bibavičnem pasu, 5 jajc. Vsa gnez­ditvena območja (teritoriji) so na vzhodni strani otoka, na kamnitem obrežju, poraslem s halofiti. 
Bela pastirica (Motacilla alba) 
V vasi gnezdi en par belih pastiric. 
Rumena pastirica (Motacilla flava) 
V rahlo depresivnem predelu z ledinskim imenom Plotina iz vasi proti Varhu prebiva par rumenih pastiric. (Več o rumeni pastirici glej v poglavju o selivkah.). 
Repaljščica (Saxícola rubetra) 

Na otoku gnezdi en sam par repaljščic, in sicer na obrobju predela, imenovanega Basadura. Gnezditveno območje je bilo zasedeno vsa tri leta (1994-96), samec pa je pel že tudi 26.4.1987. 
Moi : GEISTER, Henrik CIGLIČ : PTICE OTOK A SRAKAN E VELE V CRCŠKO-tOŠINJSKE M ARHIPELAGU , 73-84 
Kos (Turdus merula) 

Nekaj parov gnezdi predvsem na južnem, polje­delsko opuščenem in z živomejnim grmovjem močno zaraščenem predelu otoka, imenovanem Sapallaz, 
Sviinica (Cettia cetti) 

Septembra 1974 sviinica ni bila ugotovljena, prav tako ne aprila 1987. Aprifa 1989 pa je že prepevalo več parov, Škornik (1988) jo je na Susku popisal spomiadi 1988. Leta 1994 so gnezdili 3 pari, vsi na južnem s trsteniko poraslem kultiviranem predelu otoka. 
Bledi vrtnik (Hippolais pallida) 

Leta 1994 sta na južnem delu otoka gnezdila dva bleda vrtnika, kot iahko sklepamo po petju dveh ob­močnih samcev. V obeh območjih je nekaj oljčnih dre­ves, in po tem se njuno prebivališče nekoliko razlikuje od prevladujočega biotopa na otoku. 
Kratko peruti vrtnik (Hippolais polyglofta) 

Leta 1994 so na otoku prepevali trije območni samci k rat kop eru tega vrtnika; eden na skrajnem južnem kon­cu, drugi na SZ obrobju vasi in tretji na vzhodnem znožju Varha. Naseljuje s trsteniko preraslo grmovje. 

Taščična penka (Sylvia cantillans) 

Pojoče samce taščične penice je bilo najti le ob znožju Varha, kjer naseljujejo mirtine in terebintove grmiče na pustem kamnitem svetu. 
Žametna pen i ca (Sylvia melanocephala) 

Nasprotno pa je največ pojočih samcev žametne penice najti na južnem koncu otoka (Sapallaz), kjer prevladujoče robidovje ustvarja sekundarno divjino. Samo na tem predelu je bilo leta 1994 ugotovljenih 8 pojočih samcev. 
Črnoglavka (Sylvia atricapilla) 

Črnogiavka je bila kot gnezdilka odkrita šele leta 1995. Samec je prepeval v gosto zaraščenem trste­ničevju na južnem obrobju vasi. Opazovana pa je bila tudi samica. 
Siva vrana (Corvus corone cornix) 

Na večer 2.6.1995 je bila opazovana jata 16 sivih vran, zato predvidevava, da je tačas gnezdilo 8 parov. Siva vrana gnezdi na srakanskih otokih na grmovju ali sicer redkem drevju. Svojevrstna umetnina so gnezda na trstenikah, prepletenih s smilaksom. Konec aprila 1995 so bila v gnezdih najdena jajca (v enem eno, v drugem pet), konec maja (1982) pa miadiči (vendar nikdar več kot dva!). 
Temu se je čudi! že !ggalfy (1962), ki je v gnezdih sivih vran na Susku našel samo po tri miadiče. Vsekakor najboij zanimivo srakansko vranje gnezdo je tisto na brinovem grmiču sredi kolonije rumenonogih galebov. Očitno gre za sožitje, temelječe na medsebojnem obve­ščanju o potencialnih plenilcih, saj ni bilo nikdar za­znati niti najmanjše medsebojne napadalnosti. 
Kljub škodi, ki jo vrane povzročajo na poljščinah (recimo na bobu), jih domačini pretirano ne preganjajo. Tako na primer ravno omenjeno vsem znano gnezdo ni bilo nikdar uničeno. 
Domači vrabec (Passer domesticus) 

Težko je reči, koliko parov domačih vrabcev gnezdi v vasi. Vsi gnezdeči osebki zagotovo pripadajo nomi­nantni podvrsti. 
GNEZDILK E SOSEDN|!H OTOKO V 

Posebno obravnavo si zaslužijo vrste, ki v obdobju popisa gnezdilk (1994-96) na Srakanah Velih niso gnez­dile, pač pa so se v območju otoka v obdobju gnez­denja tako prej kot med popisom pojavljale. 
Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) 

Gnezdo ni bilo najdeno; na Srakanah Velih tudi ni kakšnih visokih pečin, pač pa je v bibavičnem pasu v apnenčasto obrežje vrezanih nešteto žlebov, morda primernih za gnezdenje. Višje pečevje je najti ponekod na Srakanah Malih in na Susku. 31.5.94 sta bili na Šilu, svetilniških čereh v bližini južnega rta Malih Srakan, opazovani dve družini z mladiči (2 + 3, 3 + 1). Vranjeki začnejo gnezditi že v marcu, iz tega obdobja pa opa­zovanj tako rekoč ni. V drugi polovici maja in prvi polovici junija se družine s speljanimi mladiči (samo­stojnost dosežejo po 11 tednih) zbirajo v veliko skupno jato. 2.6.94 je takšna jata na vzhodnem obrežju Srakan Velih štela 36, 10.6.96 pa 68 osebkov. Povečanja ne gre pripisati večjemu gnezditvenemu uspehu, prej narašča­nju skupne jate. Poleti je namreč v jati od 80 do 100 ptic. 
Beiogtavl jastreb (Gyps fulvus) 

Beioglavi jastreb je bil nad Srakanami opažen le dvakrat: 2.5.92 in 16.8.96. Kot je splošno znano, gnezdi na Cresu. 
lítale GEtSTER, Henrik CtGLtČ : PTICE OTOK A SRAKAN E VEt.E V CREŠKO-LOŠINJSKE M ARHIPEIAGU , 73-84 
SI. 5: Gnezditvena razSirjenost ptic na Srakanah Velih leta 1994. 
Fig. 5; Breeding distribution of birds on the island of Srakane Vele in 1994. 

5/. 6: "Letoviško" gnezdo sive vrane (Corvus comix) v bližini gnezditvene naselbine rumenonogib galebov, Srakane Vele, maj 1995 (Foto: l. Geister). Fig. 6: "Vacation" nest of the Hooded Crow (Corvus comix) in the immediate vicinity of the Yellow-legged Gull's breeding colony, Srakane Vele, May 1995 (Pho­to: I. Geister). 
Navadna črgra (Sterna hirundo) 
Čeprav par navadnih čiger vse leto poseda na privezu in po pomolu, je malo verjetno, da ta ptica gnezdi na Srakanah Velih. Nekaj bornih prodišč, raztegnjenih vzdolž jugovzhodnega obrežja, najbrž ne zadošča. Leta 1987 sta bili na Karbarusu, peščenem otočku pred iošinj­skim obrežjem, najdeni dve gnezdi. Sicer pa na Srakanah tudi družine s speljanimi mladiči ni bilo nikdar opaziti. 
Črni hudournik (Apus apus) 
Osebki te vrste se spreletavajo tudi nad Srakanamt. 
SI. 7: Vpliv paše na vegetacijo je opazen povsod po otoku, še najbolj na Varhu, kjer so ovce spuščene. Za vsakdanjo molžo je primernejša "rotacijska" paša (Foto: 
I. Geister). Fig. 7: Grazing impact on the island's vegetation is clearly seen on the entire island, particularly around Varh, where the sheep have been let loose. The so-called "rotational" grazing seems much more con­venient for the daily milking (Photo: I. Geister). 
Sivi hudournik (Apus pallidus) 
Vrsta na Srakanah Velih zanesljivo ne gnezdi, pač pa gnezdi v pečinah na jugozahodnem obrežju otoka Susak. Naselbino teh ptic sva odkrila 27.5.1995, ko sva s čofnom obkrožila otok. Igaiffy (1962) pravi, da črni hudourniki (Apus apus) (imenuje jih Micropus apus) gnezdijo v niz­kih stenah južnega obrežja Suska. Na čmo-beii fotografiji sta prikazana dva podora skalnatega obrežja, podobna podoru, kjer sva opazovala gnezdeče sive hudournike (Apus pallidus). V zagrebški zbirki mehov nt primerkov s 
Iztok GEISTER , Henrik CIGLIČ : PTICE OTOK A SRAKAN E VE U V CREŠKO-lOŠINJSKE M ARHIPEIAGU , 73-8"! 
Suska, pač pa je bil 30.5.1980 v Čunskem na Lošinju Sicer pa so v zagrebški zbirki iz gnezditvenega obdobja ustreljen sivi hudournik (Sušič et al., 1988). Čunski je od mehovi iz bližnjega Osorja in nekoliko bolj oddaljenega gnezdišča oddaijen ie nekaj kilometrov. Iztok Škornik Beleja na Cresu (Sušič eta!., 1988). pa je v družbi s še tremi ornitologi od 30.4 do 2.5.1988 opazoval na Susku "množično spreletavanje" sivih hu-Sredozemski kupčar (Oenanthe hispanica) dournikov. Iz literature sta nama znani na HrvaŠkem le 
dve gnezditveni naselbini sivih hudournikov: na Dugem Proti pričakovanju gnezditev sredozemskega kupčar­otoku (Rucner, 1968) in Kamenjaku v Istri (Šere, 1977), ja na otoku do sedaj ni bila ugotovljena. Znana sta le dva podatka: 28.9.1974 je bil opazovan med navadnimi Kraikoprsti škrjanec (Calandrella bracbydactyla) kupčarji na preletu, 29.5.1994 pa se je zadrževal v Basadurl nesparjen samec. V obeh primerih je bil opa­
Območno spreletavanje kratkoprstega škrjanca je zovan kupčar v svetli, kontrastno črno-beli različici. bilo zabeleženo v dneh od 26.4 do 1.5.1987. Kasneje vrsta ni bila več popisana, tako da jo lahko štejemo SEZNAM OPAZOVANI H SELIVK kvečjemu med občasne gnezdiike, kar pa se povsem ujema z njenim spreminjajočim se naseljevanjem, pove-V tabeli 1 navajava podatke o pticah, selivkah, opa­zanim z začetnim stadijem vegetacijskega nasledstva, ženih na otoku. 
vrsta datumi opazovanj 
polarni slapnik (Cavia arctica) 20.3.95 (7), 24.3.96 (1),31.3.97 (7), 2.4.97 (5) 
čopasti ponirek (Podiceps cristatus) 24.3.96 (1} 
črnogrli ponirek (Podiceps nigricollis) 24.5.93 (1), 2.4.97 (6) 
črnokljuni vihamik (Puffinus puffinus) 13.7.95 (3), 14.7.95 (5). 17.8.97 (2) 
veliki kormoran (Phalacrocorax carbo) 28.9.74 (1), 29.9.96 (3 prvoletni) 
siva čaplja (Ardea cinerea) 4.5.96(1), 29.9.96 (1), 15.8.97(1) 
rjava Caplja (Ardea purpureaj 5.5.95 (1) 
mala bela čaplja (Egretta garzeltaj 17.4.89(1)3.5.91 (T/, 27.5.95(1}, 10.8.95 (1) 
kvakač (Nycticorax nycticorax) 31.5.94, 4.5.96 (12, v letu) 
žvizgavka (Anas penelope) 4.5,96 (1) 
sivka (Aythya ferina) 24.3.96 {1} 
srednji žagar (Mergus serrator} 24.3.96 (6), 2.4.97 (3} 
kačar (Circaetus gallicus) 3.11.94 (2) 
skobec (Accipiter nisus) 27.9.96 (1) 
kragulj (Accipiter gentil is) 28.9.74 (1), 30.9.74(1 ) 
navadna kanja (Buteo buteo) 21.4.91 (1), 26.9.96 (1) 
rjavi lun j (Circus aeruginosus) 28.9.96 (prvoletni) 

pepel asti lun j (Circus cyaneus) 30.3.97 (samica), 2.4.97 (samica),28.4. do 3.5.97 (par) 
rdečenoga postovka (Falco vespertinus) 30.5.87 (samec ir> samica) 
prepelica (Cotumix coturnix) 26.9.96 (2) 

žerjav (Grus grus) 10.3.96 (6, v letu} 
Jkoljkarica (Haematopus ostralegus) 28,4.94, 1.5.94 (2), 20.3.95 (1), 24.8.96 (2) 
polojnik (Himantopus himantopus) 15.5.97 (4) 
mali deževnik (Charadrius dubius) 4.5.96 (2) 
črna prosenka (Pluvialis squatarola) 28.9.96 (2 v zim.perju), 2.4.97 (1 v zim. perju} 
priba (Vanellus vanellus) 27.9.96 (13} 
togotnik (Pbilomachus pugnax) 20.3.95 (3) 
mali škurh (Numenius phaeopus) redno pojavljanje (16 datumov v obdobju 1989-97) 
rdečenogi martinec (Tringa totanos) od 11. do 18.8.96 (več osebkov) 
črni martinec (Tringa erythropus) 27.4.87 (1) 
mali martinec (Actitis hypoleucos) redno pojavljanje 
čoke ta (Gallinago media) 29,4.87 (1) 
kožica (Gallinago gallinago) 17.8.95 (2) 
sivi galeb (larus canus) 18.4.89 (najden kaciaver) 
golob duplar (Columba oenas) 18.4.89 (11) 
kukavica (Cuculus canorus) 18.8.95 (1), 21.8.95 (1), 2.5.97 (1) 

Iziok GEISTËR, Henrik CIGLIČ : PTICE OTOK A 5 RAK ANE VEI E V CREŠKO-LOSlNJSKE M ARH1PELAGU, 73-34 
vrsta datumi opazovanj 
podhujka (Caprimulgus europaeus) datum izgubljen 
planinski hudournik fApus melba) 16.8.95 (najden kadaver), 13.8.95 {1 v jati A. apus) 
smrdokavra (Upupa epops) redno pojavljanje 
čopasti škr janee (Calerida crista ta) 29.9.74 (3), 30.3.74 (2) 
kmečka lastovka (Hirundo rustica) 28.9.74. (200), 29.9.74 (5), 20.3.95 (1), 26.9. % (15) 
mestna lastovka (Delichon urbica) 28.4.87 (2) 
bela pastirica (Motacilla alba) 28.9.74 (21), 26.9.96 (min, 15), 26.4. do 3.5.97 (ok. 20) 
siva pastirica (Motacilla cinerea) 2.5.94 (velike jate),26.4. do 3.5.97 
rumena pastirica (Motacilla flava) 30.9.74 (1 ujeta), 28.9.74 (16), 21.4. do 5.5.92 (v jatah, tudi podvrsta M.f.feldegg), 

26.9.96 (80), 29.9.96 (20) stržek (Troglodytes troglodytes) 28.9.74 (1 ujet, 2 opazovana), 29.9.74 (1), siva pevka (Prunella !nodularis) 3.S.95 (1) taščica (Eríthac.us rubecula) 29.9.74 (1 ujeta), več osebkov zunaj gn. obdobja pogordček (Phoenicurus phoenicurus) 30.10.74 (1), 1.5.87 (1), 21.4. do 5.5.91 (v jatah), 5.5.95 (1), 29.4.97 (1), 2.5.97 (4) šmarnica (Phoenicurus ochrums) 5.5.95 (1), 27.9.96 (1), 26.4. do 3.5.97 (nekaj osebkov) repaljščica (Saxícola rubetra) redno pojavljanje prosn!k (Saxícola lorquata) 3.5.92 (1), 26.3.93 (1), 4.5.94 (1), 20.3.95 (1), 5.5.95 (1), 26.4. do 3.5.97 (več osebkov) kupčar (Oe nan the ocnanthe) redno pojavljanje slegur (Montícola saxatilis) 28.9.74 (2) puščavec (Montícola solitarias) 1.11.94(1), 29.9.96(2 samca) cikovt (Tardus phi lome los) 27.3.93 (3) brškinka (Cisticola juncidis) 27.9.96 (1) vrtna penica (Sylvia borin) 28.9.74 (1 ujeta), 29.9.74 (1), 30.9.74 (1) siva penica (Sylvia communis) 1.5.87 (1 ujeta) grmovščica (Phylioscopus sibilatrix) 18.4.96(2), 2.5.97 (1) kovaček (Phylioscopus trochiíus} 27.4.87 (1 ujet), 26.4. do 3.5.97 (večje število) vrbja listnica (Phylioscopus col i y bi ta) 29.9.96 (5) rumenoglavi kralj !ček (Regulus regulas) 26.3.93 (I ujet z roko) emogiavi muhar (Ficedula hypo lenca) redno na preletu belovrati muhar (Ficedula albicollis) 28.9.96 (min,6) sivi muhar (Muscícapa striata) 4.5.96 (1), 16.8.96 (1), 29.9.96 (1), 26.4.-3.5.97 (večje št. osebkov) rjavi srakoper (Lanivs col!urio) 29.9.96 (6), 1.5.97(1) rja vogla vi srakoper (Lanius senator) 2.5.97 (1) škorec (Sturnus vulgaris) 4.10.74 (4), 26.3.93 (cca 50), 4.5.96 (40), 29.9.96 (15) rož así i škorec (Sturnus roseus) 30.5.95 (2} kobiíar (Oriolus oriolus) 29.4.87 (1), 29.5.95 (1) kavka (Corvus monedula) 24.4.93 (1) brezovček (Carduelis fíammea) 20.3.95 (večja jata) repnik (Cardtielis cannabina) 26.4.87 (30 osebkov, samci rdeče obarvani), 27.3.93 (5), 29.9.96 (3) veliki stmad (Miliaria calandra) 27.3.93 (3) rumeni stmad (Emberiza citrinella) 27.3.93 (1) vrtni stmad (Emberiza hortulana) 27.3.93 (1) 
Tab. 1: Seznam ptic - selivk na obravnavanem območju. V oklepaju podajava število opazovanih osebkov. Tab. 1: The checklist of migratory bird species. In the brackets is the number of observed individuals. 
RAZPRAVA 

Zavoljo pomanjkanja podatkov iz preteklosti in po­manjkanja podatkov o ornitofavni sosednjih otokov, ta­ko peSčenih kot kamnitih, je nemogoče časovno in prostorsko primerjati ptičji svet Srakan Veiih s stanjem iz časa, ko je bil otok temeljito kmetijsko obdelan. Pri­merjati ga ni mogoče niti s sosednjimi, danes prav tako poljedelsko opustelimi otoki. 
Blaškovič (1957) za sosednji Susak navaja, sledeč ljudskemu pojmovanju, naslednje gnezdilke: vrabca, lastovko, slavca, škrjanca, iiščka, pastirico, kosa, jerebi­co, ne pozabi pa dodati, da gnezdijo "še nekatere". Primerjava je zanimiva predvsem zaradi slavca in jere­bice, ki ju na Srakanah Veiih nisva popisala. Tudi na žitnih poljih Srakan je jerebica svojčas najbrž gnezdila, medtem ko pomanjkanje grmovja še do danes na otok ni privabilo sencoljubega slavca. 
IziokCEISTER , Henrik CiGLIČ : PTICE OTOK A SRAKAN E VELE V CREŠKO-l.OŠiNjSKE M ARHIPEIAGU , 73-84 
SI, 8: En dan (levo) in nekaj ur (desno) stara mladiča prilivke (Burbinus oedicnemus) s še dobro vidnim jajč­nim zobom na kljunu, Srakane Vele, 11.6.1996 (Foto: I. Geister). Fig. 8: A day (left) and a few hours (right) old Stone Curlew's young with still well visible egg tooth on each bill, Srakane Vele, June 11lb 1996 (Photo: I. Geister), 
Na spisku priložnostnih opazovanj na Susku v dneh od 30.4 do 2.5.1988 (Škornik, 1988) je 12 vrst, ki na Srakanah Veiih do danes niso bile opazovane: mala bobnarica (Ixobrychus minutus), fazan (Phasianus col­chicus), moCvirski rnartinec (Tringa glareola), hribski škrjanec (Lullulla arborea), drevesna cipa (Anthus tri­vialis), skalna lastovka (Hirundo daurica), mali slavec (Luscinia megaryncbos), ščinkavec (Fringilla coelebs), lišček (Carduelis carduelis), zelenec (Chloris chloris), poljski vrabec (Passer monianus) in šoja (Garruius glandarius). To opozarja na možno veliko pestrost in variabilnost ornitofavne creško-lošinjskega arhipelaga, tako v gnezditvenem kot selitvenem pogledu, kar je najbrž predvsem posledica majhnosti večine otokov. 
Z vidika evropsko ogroženih gnezdilk je od srakan­skih gnezdilk pomembna predvsem prilivka. Na HrvaŠ­kem živi 100-200 parov (Tucker & Heath, 1994), in to predvsem na kvarnerskih otokih od Cresa do Paga. Potem ko je prilivka izginila z obrežij panonskih rek, je otoška populacija še toliko pomembnejša {Geister, v tisku). Na tako majhnem otoku prilivka presenetljivo lahko najde vse štiri sestavine biotske pestrosti, značilne za stepske predele (Bauer & Glutz von Blotzheim, 1987, jih navajata za Madžarsko): apnenčasta tla, nanose puh­lice, slanišča v bibavičnem pasu in obrežna prodišča. Njeno gnezditverio prebivališče je dejansko kombina­cija teh štirih segmentov, s skrbno izbranim položajem gnezdišča v njihovem stičišču. Tudi njihova ekološka vloga se zdi prepoznavna: bibavični pas z erozijo in slanimi penami preprečuje zaraščanje obrežja, le sianu­šam omogoča naselitev. Pod prodniki se skrivajo mnogi nevretenčarji obrežnega pasu; na sipinah puhlice skara­beji valijo kroglice kunčjega govna, na takšni goli za­plati je umeščeno tudi prilivkino gnezdo, in končno na prevladujoči živoskalni osnovi iz apnenca raste borno travišče, ki omogoča prehranjevanje v širokem spektru živalske hrane, od nižjih nevretenčarjev prek žuželk do glodalcev, počivališče za odrasle ptice in skrivališče za mladiče. 
Navidez nepojasnjeno na teh otoških prebivališčih, ostaja le vprašanje pitne vode. Znano je, da se prilivke na celinskih stepskih prebivališčih o mraku zbirajo ob napajališčih, če ne gnezdijo ravno ob kaki stoječi ali tekoči vodi. Domačini na teh otokih zbirajo deževnico v podzemnih cisternah, lokve so redke, večinoma zasute ali presahie {Geister, v tisku). Na Srakanah Velih je slaboten izvir sladke vode na vzhodnem obrežju. 
K zanimivejšim redkostim za Kvarner štejeva posta­nek dveh rožastih škorcev (Stumus roseus) na Srakanah Velih spomladi 199S {Geister, 1996), čeprav je konec maja tipično obdobje za pojavljanja klateških osebkov te vagabundske vrste tudi drugod po Evropi. Prese­netljivo je, da med selivkami nista bila popisana kos in črnoglavka, ki se prek Srakan očitno selita že pred 15. marcem, to je datumom najzgodnejšega opazovanja. 
ZAHVAL A 
Za ljubeznivo pomoč pri iskanju hrvaške literature se zahvaljujeva Janezu Gregoriju in Daretu Šeretu iz Prš­rodoslovnega muzeja Slovenije in še posebno dr. Zvonimirju Devid^ju, sodelavcu Zavoda za ornitologfju v Zagrebu. 

Iztok GEISTER, HENRIFC ClGtlC : PTICE OTOK A SRAKANE VELE V CRE5KO-LOS!NJSKEM ARHIPEIAGU , 73-84 
BíRD S O F SRAKAN E VEL E I N TH E CRES-LOSlN J ARCHIPELAG O 
iztok GEISTER 
Sl-6276 Pobegi, KocjanCiCi 18 
Henrik CIGLlC 
SI-4000 Kranj, Likozarjeva 7 
SUMMARY 
From 1994 to 1996, 23 breeding birds were registered on the Quarnero island ofSrakane Vele (Croatia), i.e. Com­mon Kestrel, Stone-curlew, Yellow-legged Gull, Collared Dove, Turtle Dove, Rock Dove, Little Owl, European Bee-eater, Sky Lark, Bam Swallow, Tawny Pipit, Pied Wagtail, Yellow Wagtail, Whinchat, Blackbird, Cetti's Warbler, Oli­vaceous Warbler, Melodious Warbler, Subalpine Warbler, Sardinian Warbler, Blackcap, Hooded Crow and House Sparrow. During 1987-1996, 7 breeders of the neighbouring islands were registered, i.e. Shag, Griffon Vulture, Com­mon Tern, Pallid Swin, Common Swift, Short-toed Lark and Black-eared Wheatear. During 1974-1996, 77 migratory species were recorded on the Island. 
Particularly interesting among the breeders ofSrakane Vele are the European Bee-eater and Stone-curlew. European Bee-eater (Merops apiaster) has bred on Srakane Vele since 1991, on the nearby Susak from at least 1987. These birds return from their wintering grounds in early May and leave the island in the first half of August. The breeders of the two Srakane islands (Srakane Vele and Srakane Male) must be dealt with as a single population, for they are frequently seen flying over Srakane Vele in a flock incorporating the inhabitants of both islands. These birds do not associate only in the post-breeding season but also during nesting, particularly in the period when one of the partners hatches the eggs. 
Bee-eaters nest in sandy-clayey banks of either natural or anthropogenous origin. The natural and well eroded banks are to be found on the edge of the intertidal belt, while the banks which are the work of man are situated at the bottom of cultivated terraces. There are also passages which have long ago been cut into the light soil; here they are scarcer than on Srakane Male, where they are still much scarcer than on the island of Susak. The majority of nest holes on Srakane Vele have been made in the banks of the intertidal belt, while on Srakane Male they are more common in the banks between terraced fields. The size and height of the banks are not significant; more important are the open spaces in front of the banks and the landing stalks above them, which are most often the stalks of reed (Arundo sp.). In a few feet high banks the nest holes are thus found at the very foot of the banks and in any of the four main cardinal points. Bee-eaters of the Srakane islands breed individually or in small groups (2-3 pairs). They dig their nest holes each year anew and hatch the eggs in June. In the last few years, unfortunately, fewer and fewer Bee-eaters have bred on Srakane Vele: five (5) pairs in 1994, two (2) pairs in 1995, while in 1996 and 1997 not a single new nest hole was found. The decline in their breeding success is also reflected in the size of their post-breeding flock: in early August 1994 it in­cluded 18, in 1995 35 and in 1996 only 9 individuals. The flock incorporates the Bee-eaters of both islands. In 1995 at least 12 individuals returned from the tropics, which means that 6 nest at the most were left by at least 23 young or a lit­tle less than 4 young per nest. 
The Srakane Bee-eaters feed mainly on blue wood bees {Xiiocopa violeces), which certainly holds good for the brooding birds, as only chitinous remains of this insect were found in front of their nest holes. The Bee-eater's breeding success may therefore depend largely on this particular insect. 
The most important among the Srakane Vele breeding birds is, from the aspect of the endangered European breed­ing species, the Stone-curlew (Surhinus oedicnetnus}. In Croatia breed some 100-200 pairs (Tucker & Heath, 1994), particularly on its Quarnero islands from Cres down to Pag. This population has become even more significant ever since it completely disappeared from the banks of Pannonian rivers. On Srakane Vele this bird was observed for the first time in 1993. In its breeding habitat it settles at the end of April; it leaves it in September, which is unexpectedly early. As far as the year 1994 is concerned, the nest containing 2 eggs was found on May 28!l>; on June 2n':i the birds were still brooding. In 1995 the nest containing 2 eggs was found on May 27tfi, some 600 m away from the one in 1994. The young were ringed on June 21st when they could not be more than 2 days old. The Stone-curlew therefore began to brood on about May 25ll\ which is relatively late. On May 31st three Stone-curlews were seen beside the nest contain­ing 2 unequally large and unequally coloured eggs. Thus it is quite possible that the eggs belonged to two females. Three individuals were on that day observed also on the other nesting ground, but the nest was not found. 
Regarding the year 1996, the nest was found on June 9ih , again some 600 metres from the one in 1995. On the next day the first chick was hatched, and a day later the second, which means that the young hatched no less than 10 days earlier than in the previous year; the bird began to brood in mid-May. In the years 1994-1996, two pairs at the most bred on the island of Srakane Vele. On June 12[h 1996 a single individual was observed for the first time on Srakane Male. 
Iztok GE15TER, Hfiiri k CiGLlC : PTIOL OTOK A SRAKAN E VELE V CRL$KO-LO$lNJSKE M ARHiretAGU , 73-84 
On Srakane Vele the Stone-curlew breeds on very specific ground - in barren earthy land with a few larger stones and very poor vegetation. Such eroded ground on the prevailing limestone rock is in effect very rare and has been in time gone by successfully used as a nesting ground. On such ground many rabbit droppings are found, some of thern without fail in the Stone-curlew's nest. 
After the breeding period the island's Stone-curlews gather in a flock. In 1995 (August 9!il) 8 individuals at the most were observed, while in 1996 (August 1max. 10 were recorded. Considering that in 1996 only a single pair reliably bred there, it is obvious that Stone-curlews from other islands gather on the Srakane Vele as well. A late migrant was observed also on November Ist 1994. 
On such small island the Stone-curlew finds, with surprising ease, all of the four constituents of biodiversity typical of steppe (Bauer & Clutz von Bbtzheim 1987 cite them for Hungary): limestone ground, alluvial deposits of light soil, saltmarshes in the intertidal belt and shingly shores. The Stone-curlew's breeding habitat is actually a combination of these four segments, with a carefully selected position of the nesting ground in their meeting-point Their ecological role, too, seems evident: the intertidal belt prevents, due to the erosion and salty foam, the shore becoming overgrown with vegetation, except with halophilous plants. Under shingle there hide many invertebrate animals and insects of the intertidal belt; on soft soil dunes a number of scarabs roll their little balls made of rabbit droppings, and finally the pre­vailing limestone substratum is covered by miserable grassland which, however, has been providing sustenance to many animals, from invertebrates and insects to rodents, as well as resting grounds for adult birds and hideouts for their young. 
Among the most interesting breeders of the neighbouring islands is the Pallid Swift (Apus pailidus). This species does not breed on Srakane Vele but in the cliffs of the southwestern part of Susak. A colony of these birds was discovered thereon May 27'h 1995, when the island was encircled with a boat. Igalffy (1962) claims, however, that it is the Com­mon Swift {Apus apus) (he calls ;f (Micropus apus) which breeds on the low rockwalls along the southern shore of Susak. On a black and white photograph two rockfalls can be seen, similar to those where the breeding Pallid Swifts were ob­served by us. In the Zagreb collection of skins there are no specimens from the islands of Susak, but there is a record about a Pallid Swift being shot on May 30'h at Cunski on the island of LoSinj (SuSid el a L 1988), Cunski is only a few miles away from the Pallid Swift's nesting ground at Susak. Prom April 30ih to May 2rsci 1988, however, "a mass flying around" by Pallid Swifts was witnessed by I. Skornik and three other Slovene ornithologists. 
As far as the observed migratory species are concerned, we found it very interesting to catch sight of two Rosy Star­lings (Sturnus roseus) on May 30^' 1995. The birds which sat on reed stalks seemed very tired, as they squatted there for quite a while and later, when we got too near to them, moved for Just a few metres away to a group of more isolated reeds. Considering that a few hours prior to this sighting the southwesterly wind began to blow across the island it was most probable that the birds had just crossed the Adriatic Sea, since it was obvious that the birds were particularly in need of rest. On the following morning the starlings could not be found anywhere on the island. 
Key words: birds, breeders, migrators, Stone Curlew, Srakane Vele, Croatia 
LITERATURA 

Bauer, K.M. und Glotz von Blotzheim U.N, (1987): 
Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Aula Verlag. Wies­baden. 
Blaškovič, V. (1957): Gospod a rsko-geografske oznake. 
Otok Susak (Urednik M. Mirkovič); 45-72. Zagreb. 
Ciglič, H. (1991): Čebelar Merops apiaster. Iz omitoloske 
beležnice. Acrocephalus 49:160. 
Fučič, B. (1990): Apsyrtides, Narodno sveučilište. Mali 
Lošinj. 
Geister, 1. (1996): Rož a si i škorec Sturnus roseus. Iz orni­tološke beležnice. Acrocephalus 78-79:168. 
Geister, I. (1997): Prilivka Burhinus oedicnemus. Eko­loške skice naših ptic. Lovec (v tisku). 
Igalffy, K. (1962): Dosadašnji rezultati istraživanja faune 
ptica i sisavaca otoka Paga uz kratki osvrt na istraživanja 

otoka Suska. i Srakana. V! Plenum Pri. sek. Saveza muz. 
društava Jugoslavije: 29-36. 
Rucner, R. (1968): O našoj endemskoj podvrsti Apus 
pallidus illyricus(Tscbusi). Larus 20:28-44. 
SuŠič,G. (1988): Rezultati ornitoloških istraživanja Cresa, 
Lošinja i susjednih otoka. T reči kongres biologa Hrvatske. 
Zbornik sažetaka i priopčenja: 230-231. 
Suši d, G., Ra do v j č, D. & V. Bartovsky (1988): Znanstvena 
zbirka ptičjih sviakova Zavoda za omitologiju JAZU. 
Ornitologija u Hrvatskoj. JAZU Zagreb. 
Šere, D. {1987): Sivi hudournik Apus pallidus gnezdi v 

!stri. Acrocephalus: 31-32:2-8. 
Škomik, I. (1988): Prispevek k poznavanju ptic otoka 
Suska. FalcoG: 15-18. 
Štumberger, B. (1996): Puščavec Montícola solitarius. iz 
omitološke beležnice. Acrocephalus 78-79:166.