J) ZA IZBOLJŠANJE USTA j f/ mm ir^inlili "flln N*r »11 c* t ) PriMIto aa Mratalka, Vm b« bv«l* ) (( trn, kar «K« m adprU pot k sam IcpMM \ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* a CIT ATELJE OPOZARJAKO, pravočasno obnove naročni-^■^no. S tem nam boste mnogo pri-^^k hranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Bnt«re«l u Second Ct*» Matter September Zlat, 1M3 at the Part Office at New Yark. N. I, nnder Act of CoagreM of March 3rd. 18». ADDRESS: 216 W. 18th ST.. NEW YORK No. 258. — Stev. 258. V NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 5, 19 38—SOBOTA, 5. NOVEMBRA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVL NEMČIJA NE BO VZTREGLA ZAHTEVAM POLJSKE Predsednik se je zavzel za svoje pristaše NEMČIJA IN ITALIJAJAMČITA CEHOSLOVASKI NEDOTAKLJIVOST VSEH NJENIH SEDANJIH MEJA Nemčija nikakor ne mara privoliti v kupno mejo med Madžarsko in Poljsko. — Nemčija bo na Ceho&Iovaškem gradila železnice. — Madžari so iz srca hvaležni Hitlerju. — Ukrajinci naj bodo združeni. ^ BERLIN, Nemčija, 4. novembra. — Vse nemško časopisje, radio in uradne izjave slavijo 'izvrstno in pravično" zgodovinsko dunajsko odločitev, katero sta izrekla nemški in italijanski vnanji minister Joachim von Ribbentrop in grof Galeazzo Ci-ano glede čehoslovaško-madžarskega spora. Ta odločba pomeni veliko zmago Berlin-Rim osi in velik korak do evropskega miru. Ravno tako pa časopisje izraža svoje zadoščenje nad tem, kako je Madžarska hvaležno sprejela odločitev, kako jo je Cehoslovaška mirno sprejela in kako so zapadne demokratske države sprejele izločitev iz vmešavanja v zadeve osrednje Evrope. Ravno tako pa časopisi poročajo, da uradna Nemčija pazno gleda na Poljsko, ki z dunajsko odločitvijo ni zadovoljna in pravi, da dunajska odločitev na noben način ni končno veljavna in da med Madžarsko in Oehoslo vaško odnosa j i nikdar ne morejo biti dobri, dokler obstoja avtonomna karpatska Ukrajina. Uradni Berlin misli, da hoče Poljska s svojimi zahtevami postaviti "tretjo Evropo", katero bi tvorile Poljska, balitiške države. Madžarska in Romunska. Iz tega razloga tudi Ne-mčija zahteva, da obstoji tako Slovaška kot karpatska Ukrajina, ki bo ločila Poljsko od Madžarske, kjer pa se tudi more pričeti gibanje za združenje vseh Ukrajincev, katerih je tudi v Poljski okoli 6,000,000, z rusko Ukrajino, ki ima 40.000,000 Ukrajincev. Stališče Nemčije je naslednje: 1. Meja, ki je bila na Dunaju odločena ,med če-hoslova&ko republiko in madžarskim kraljestvom, je končno veljavna in ne izpremenljiva. 2. Nemčija je pripravljena prevzeti nad Cehoslo-vaško "dobro vol j no" pokroviteljstvo in ji nuditi moralno, materijalno in, če treba, še večjo pomoč, v njenem boju za obstanek, seveda v pričakovanju, da ac bo Cehoslovaška politično popolnoma približala Nemčiji. Posebno je Nemčija pripravljena; na Cehoslovaškem gradi ceste in železnice, posebno na Slovaškem, čije železnice je presekala nova meja, in v Ukrajini, ki ji skoro ni ostala nobena železniška proga. Nemčija je tudi obvestila Cehpslovaško, da njena mejo z Madžarsko v gospodarskem in prometnem oziru skoro ne bo "vidna". Nemčija se je Cehoslovaški tudi ponudila, da zgradi kanal med Odro in Donavo ter ji ga bo prepustila na čisto trgovski podlagi. S tem namerava Nemčija gospodarsko zvezati vse države osrednje Evrope in za ta dela bi Nemčija dala denar, Cehoslovaška pa delavce. \ DUNAJ, Avstrija, 3. novembra. — Nemški vnanji minister Joachim von Ribbentrop in italijanski vnanji minlfcter grof Galeazzo Ciano sta danes, kot se je izvedelo iz zanesljivega vira — za jamčila celi o* i o vaške mu vnanjemu ministru Fr. Chvalkov-skemu, da bosta Cehoslovaška in Nemčija zajam-čila Cehoslovaški nove meje. Podrobnosti bo začela jutri izdelovati mešana čehoftlovaška-madžarska komisija, in ko bo vse u-rejeno in določeno, bo meja stanovitna. PRIPOROČILA TRINAJSTLETNA iROOSEVELT JE KAPITALISTA ŽENA SE PROTIVI STARIŠEM Oče in mati skušata razveljaviti zakon svoje trinajstletne hčere. — Njen mož je star 20 let. SOUDERTON, Pa., 4. nov. — Mrs. Prances Erl> Sonde r, Predsednik General Motors Corporation predlaga, kako bi bilo mogoče odpraviti depresijo. BOSTON, Mass., 3. nov. — Danes je govoril tukaj Alfred P. Sloan, Jr., ter povedal kako bi lahko Amerika ustvarila trinajstletna žena dvajset let trajno prosperiteto. To je se- starega Roberta-Souderja, pra veda samo njegovo mnenje, in vi, da se pod nobenim pogo-ee so njegovi predlogi izvršiji jem ne bo ločila od svojega mo-v ali ne, je drugo vprašanje. ža. Njegovi in njeni stariši na — Najprej mora vlada pre- meravajo izposlovati ločitev j nehati, — je rekel Sloan, — z zakona. brezpotrebnini trošenjem Ijud, tSouder, ki dela za WPA, in skega denarja. Frances, ki je hodila v višjo — Politično prepričanje bi šolo, sta se poročila zadnjo sre-pri javnih službah ne smelo do v Elktonu, Md. Njena -'nazori je označil predsednik salini 1*0,000 vojnim vetera- (sedanietra t*ovenieria newv« sar govor angleškega kralj i \ Ju rja. Anglešk kralj je v svoji poslanici poudaril, da ima ameriški predsednik Roosevelt največ zaslug za odvrni te v sve- RIM, Italija, 4. nov. —Da tovne vojne, katera jt« pretila ne.s, o priliki italijanskega pia-zaeasa čehoslovaško - nemški krizo. edanjega governerja iiewyor- Malo prej >o seje vršila v po- noi» ier med drugim: države, Herberta H. Leh- slanski zbornici ostra debata ' — ki. J^1 Je P1"**- mana, in pa senatorja Robertu ffledt- angleške zračne sile. — senet i la nedavna zmaga Rima p. Wagnerja, ki ponovno kan .mora iznebiti vsega, kar je bi Nace sta pobegnila v Elkton Predlog, ki so ga stavili v tem »» Berlina. Toda to ni bilo mf: didirata, prvi za mesto gover-stveno slabo, ter nadomestiti s ter prosila Frances in Souder- oziru zastopniki delavske stran- presenetljivega. Naša politika1 nerja, drugi pa za senatorja, tistim, kar je znanstveno pre- ja, naj ju spremljata. ike, je bil poražen s 355 proti realistična, in če kaj skle- Priporočil je tudi ponovno iz izkušeno. j — Miriam in Martin, — je 130 glasovom. (nemo, tudi doseženo. Nesmisel-j volitev michiganskega gover- — Amerika je najbolj boga- pripovedovala Frances, — sta ta dežela na svetu. Njeni ravni viri so neizčrpni, smerimo našo produkcij« iuua se no i »ena nevarnost, — je la, ne vemo, kakšne zapreke bi Najprej sta se poročila Miriam! font valil: — Po dvajsetih le- kel predsednik. — Te nevar jbile za dosego splošne prospe- in Martin, nato pa midva, Mi- Angleški kralj je rekel v svo-^ih si je fašizem za jamčil znia-|110sti se nam ni treba bati do-ritete. Ljudi bi radi delali, ra riam je rekla, da je stara lil ji poslanici med drugim tudi go. Ta zmaga je dala podlago kler bo vlada poslovala v na |je kot pa da dobivajo podpo- let, jaz pa, da sedemnajst. • ro. Po mojem mnenju ni nobe- Mlada nevesta je šla včeraj i ne potrebe, da bi imeli v deže v šolo, po šoli pa v icecream li na milijone in milijone neza- parlor, kjer se je vršila "svat-poslenih. ba*\ I Ko so stariši izvedeli, kaj se je zgodilo, so uvedli proces za ločitev zakona. VOLITVE V OHIO ODLOČILNE WASHINGTON, l). C., 4. nov. — Izid volitev v državi |Ohio bo napovedal izid predsedniških volitev. Tega mnenja so že vsaj razni vplivni politiki v Združenih državah. — -Ohio je nekakšen političen barometer, kaj to v državi se srečujeta poljedelski osrednji za-pad in industrijalni Vzhod. VLADA BO KUPOVALA MLEKO WASHINGTON, D. C., nov. — Federal Surplus Com modities-Corp., naznanja, da bo meseca novembra in decembra nakupila v državi New York štirideset milijonov funtov o l-višnega mleka. Mleko bo kon-servirano ter ga bodo razdelili med qsebe, ki so na reliefu. S tem bo dosti pomagano far-Imerjem, ki bi morali sicer pro-jdajati mleko po nižji ceni. Naročile m na "Olas Naroda", najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki. JUGOSLOVANSKI REGENT BO OBISKAL KRALJA KAROLA BUKARE3ŠT, Romunska, 3. novembra. — Jugoslovanski regent princ -Pavel bo jutri odpotoval na Romunsko, kamor ga je povabil kralj Karol na lov- Najbrž je pa "lov" le pretveza, in bosta s kraljem razpravljala o posledicah inoua-kovskega sporazuma, ozirome. o razkosanju Čehoslovaške. SIN PO NAKLJUČJU OBSTRHJL OČETA SHAMOKIN, Pa., 4. nov. — Chas. Kersetter se je odpravljal na lov. Najprej je puško osnažil in za poskušnjo ustrelil v steno. Dobro je delovala. Puško, v kateri je bil še en naboj, je prislonil k mizi. Mimo pride njegov petletni sinček in orožje po naključju iz-proži. Kersetter je dobil ves naboj šiber v nogo, in po za fledeee: Imiru vsakomur in vsepovsod. .— K miru je dosti pripomo- J gel predsednik Združenih dr-) žav, ki je pravočasno nastopil, i Za njegov nastop mu je hva-« ležno vse evropsko prebival- stvo. Njemu se je zahvaliti, da KJE STA BLUECHER IN ŠMIT Pariški '4Temps" doznava iz je bila nevarnost vojne odstra- Moskve: Navzlic najrazličnejšim vestem, ki krožijo o mar- lv njena. — Zatrdno sem prepričan, v la je Evropi napočila nov doba. I šalu Bluecherju, ni mogoče ul- prodneiu duhu. Kakorhitro pa ameriška vlada opusti svoje napredne nazore, bo začela lezli dežela v ekstreme. — Pri volitvah sc držite toga načela: Oddajte glasove za napredne kandi..», ne ! oziraje se na njiuovn pleme, Ibarvo ali veroizpoved, Nekateri med njimi so potomci kolo* . , ... , , inistov. ^katen so pobt 'iiih v „, cesar drugega ugotoviti kakor. , - . -, -t. >ii , , . . , . . . ,to deželo pred nasujeit stare- ,to, da je njegovo trenutno bi . ' . , " . . I . J ° .. . ga sveta. Toda danes so v-a do- ,vanje neznano. (Jovorice, da1. . .v,. . v . iz , - . , ... . - I . .. . . ' ,itri »mpri^lti • 1 pvjivhum Kralj se je zahvalil tudi nu- pripravlja «irzavm pravdnik nistrskemu predsedniku Cham-j Višinski j proces proti njemu; berlainu in laškemu ministr- ter Barkovu, Weinbergu in j skemu predsedniku Mussoli- 'Pozernu, -o vsekakor brezi niju, ki sta 44pomagala ohrani-'podlage, ker ni mogoče ugoto-j ti mir." I viti, kakšna zveza naj bi biia j Včeraj |bri ameriški državljani. LENI RIESENSTAHL DOSPELA V N. Y. ANGLIJA PRIPRAVLJA SPORAZUM TUDI Z NEMČIJO je dospela v New imeti maršalom Bluecherjem in Vork na parniku Europa zna navedenimi osebami. Lna nemška filmska igralka L.e- LOMDON, Anglija. — Kakor izjavljajo v dobro poučenih Tudi glede govoric, ki krožijo o znanem polarnem razisko valcu Šmitu, je treba v resnici na ljubo ugotoviti, da je še vedno v Moskvi in na svobodi, ni Riescnstahl, o kateri >o začele pred leti krožiti govorice, da je intimna prijateljica nemškega diktatorja Hitlerja. Ko so jo obsuli v karanteni saj se je še te dni udeležil se- časniški poročevalci, je odloč- krogih, bodo z angleške strani jZO"ske otvoritve v gleOali^u. no zanikala, da je Hitlerjev pod vzel i korake za ponoven sestanek Hitlerja in Chambcr-laina. Angleška vlada je že pooblastila svojega poslanika v Berlina Nevi^a Hendersona. naj takoj po svojem povratku z dopusta pripravi vse za ta sestanek. Nadalje trdijo, da bo prestolni govor kralja Jurija ob otvoritvi novega zasedanja parlamenta vseboval opozori prijateljica. NEMŠKI GLAS 0 ANGLEŠKEM znam, >— je rekla, — kot ga pač OBOROŽEVANJU BUDIMPEŠTA, Madžarska. 3. novembra. — Madžarski ministrski predsednik Bela Imredi je rekel danes, da bo največji trg v Budimpešti prekrščen v "Trg Adolfa Hitlerja." To naj bi bila skromna zahvala Madžarov za vse, kar je Hitler zanje dobrega AY KZCEPT 8HNDAYS AND HOUDAIS Advert laeiueat on Agreen.eat Za oelo it-to %Hja iut 1B Kanade ...... Zrn pol Irta ........ Za £etrt let*........ as Aaierlko ........*4L0C ........«a/i0 ........11 Za Nefv York »ta l«ro . . $7 00 Za (m.i leta ................ $:i.r-0 Za Inoc^inorvu m c«l<> leto .. I7..V X« IhjI lets ................ Subacrlptloo Yearly H- ~metel z nezmožnimi in političnimi ljubljenci. Izbral si je nov in zmožen št.ub na podUigi zaslug e-r vodil borbo proti zločinu na širši fron rs. Vse to je omogočila Deweyu mladostna žilaovst. jKigumnost, neodvisnost, predvsem pa njegova administrativna genija l^Lost. Thouiaf E. Dewey je bil rojen leta KKJ2 v (Hvossn, Mich. Kot deček je oil zaposlen pri nekem mestnem časopisu. Zuvr-Ul je svojo Izobrazbo ler pride! v New York, kjer je siopit v javno služIlo. Zločin«-! se boje Deweya, toda samo zločinei, pošteni ljudje pa pozuajo njegovo toplo simpatijo in razumevanje problemov, ki so slehernemu najbližji. fibule sorijalnih in gosjMKlarskih zadev zavzema liberalno, progresivno in zdravo stališče. Uroadcastanje po radio in njegovi govori so to jasno dokazali in dokazali tudi njegovo prak-ličuo približanje vladnim problemom. Uspešno je pripravil kriminalne poslj«. ve k delovanju, kar dokazuje, da j>! on mož, ki ve. kako je treba stvar zi'-vršili. Kot govemer bo pametno in previdno izbral svoje pomočnike na podlagi zaslnjr ter bo nadzoroval nji-llOVO delo. Deweyeva karijera ga je spravila v lesen stik z ameriškimi državljani. Ki so prišli iz vseli evropskih dežel. On pozna l.jibove težnje. On eeni. kar -*o dosegli v svoji novi domovini ler po. zdravlja njihovo veliko vlogo, ko i»o-toni svojih glasovnic prevziuuajo nast odgovornost vlade. I*ewey se je uspešno lioril proti zločinu in se je izkazal tudi kot izlioren administrator, istotako usiiešeu bo pa tudi kt>t governor. Njegova žila vosi. njegova pogumnost in njegova neodvisnost l)do služile narodu v vseh C2 o-krajlb newyorške države. Kandidati, ki kandidirajo z I»ewey-em. so vsi javni služabniki iste žilavo, sti, poguma in neodvisnosti. Eden ineil njimi, Edward F. Corsi. je mož, na oi-gar bivšo javno s1už(m> je vsak državljan lahko ponosen. Njegov malerni Jezik mu je Se redno drag. Ljudje v new-.vorški državi i»otrebujejo zmožnosti tudi teli mož. Izvolite DEWEYA za governerja moža, ki izvrSi. česar se loti VSA NEWYOR&KA SLOVENSKA DRUŠTVA naj izvolijo po dVa zastopnika za skupni sestanek, dne 27. NOVEMBRA v Slovenskem Narodnem Domu, 253 Irvir^r A ven ne, Brooklyn, N. Y. Mednarodna umetniška razstava ' v Pittsburghn;Paa • WAN BUKOVINSKT. •Kot sofm že poročal, je bila ta < h in strmih po mo. hz Juviri ' Ameriko isto- bočfih t*o okmiono s prepro- f^pRMi BLAZNIKOVA za leto 1939 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. 1 Wh l( mi mjE&^f TV • • • • Zgaga <">n : — < 'e zagleda to ulrinok. ki pad»* z neba. si morate kaj /.aželoti. Ona: — Saj ^a ^o ni^em vi | dola. On: — I>obro. Toda — čo bi •*a v i dol i —, ali bi -i kaj želeli: Ona: — Seveda! | On: — Kaj pa. t Ona (ifii objame) : — Oh, ka j •bi čakala na utrinke! Pnifosor je nn obisku pri Svojih znancih, ki nm pokaže tako nič, in kar je najbolj ža- stimi kipi im slikami, kjer je belo", moia* »itnlati i »«vorojeneka. lo^itino, na>a najbližja sos« da. va^ki umet.nik posku-il svojo|da dobiš kaj iz njih; kol ual ~ Koliko jc pa vpraša profe-or Kanada ni poslala niti on«1 oh mena. itn ni kake Meje da bi bi-ostal zves»t svojim xrmetTii^kim la ne tič ne miš, .pa je vendar tradicijam m idealom. h^dnesla prvo nagrado $1000. Naša Jn^^oslavija ni šc ni-j Ravno tako j.' 'bilo pre t leti s koli nič poslala na oarled. Ne sM'ko pm e naurrade 44 Behind ^la nima dobrih umetnikov, s-ajlfhe Sc rant on." O kri i drevesa kot so Jakac, Jakrip:č, Jama, J so bile razpostavljene človeške Vovtpotič in drugi, se lahko me (kari'katnre kat krasila za vra)b-'tc4k. ii jo z dmsrimi »svetovnimi moj-Rtri, pa tudi Hrvat-ka in Srbija no pogrešata' dobrih slikar-jev — umetnikov. Ampak po-šiljattev slik iz Evrope tu sem je zvezana Mvl,ras:l ........... njegc»vu ni-. francu-ka galerija, katero 'loif. Najlepši poravnajo iz prejšn je vo; vz-le l temu je francoska-.^lika i/-virajo.'ih dol-ov. 4*Jšopik na oknu" (Bouquet j ^ at th«' AMndow). ki j.- nMvar-| Najhujše stra-ti življenju nI j: na natančno v vseh podrob-.su zapopadene v njegovih !/. nostih kot se vidi či-to od bl-1-'»nbah in nesrečah, temveč ' žil. kakor i^otofrafični posne- ■strahu pred njimi. te'k. Ravni na ta način je I ce plašit na žitnem polju. Iz-j ljubka podoba Ročno delo".! Tisti, ki -oje -eme napa.lal rode'k zmqsamer fa-ntaizije! j angleški oldek-k. ,M' vo.1luN pozablja na to, da bo S tem pa šc ni rečeno, da so Pa dovolj je te.»a opinovanja, c"ln11 Pridelek, ki ira požanje, letos bila nagrajena najboljša i najbolje bo da vi, ki -te iz me- ,žalo>t. ali najlepša dela. v«aj kolikor daleč s^re o»kns in sodba »sploš- ~ta in okolic* si sami cr^hdate rata vo. Številne ri mif^o, ali zopet našli jih l»wte| ^ ^ deTjfujit ma^ra,.-, tehniko, način ustvarjanja. i deljah pa orl J. do (J. popoklne. »'rifv T" J SLOVENK PUBLISHING COMPANY t* fi rt H. V. FARMA naprodaJi Farma v najlepšem sadnem di-striktu Canade je na prodaj, kjer je izbira 12—:25 akrov s hišo in hlev ali pa brez njeg^i. Cena pri pogodbi določena koliko akrov; čimveč akrov, tem ceneje za aker. Obrniti se je na Ur. GORDON ECKHARDT, R. R. 1, Bešmsville, Ont., Canada. • (3*) plemlen dasira^mo ima umetnost vsake enem tudi diibovno bitje, zato rabi poles: telesne še duševno hrano umeri katero se -šteje (ne v zadnji' vrsti) tudi umetnost, saj ona £ra povzdiguje iz vsakdanjih nižam k nadzemski lepoti, devhroti in renniei. Da je temu tako, nam priča zgodovina umetnosti ki sega v prve poč e tke človoštva, še prej nego se je pričela civilizacija, ine^pitsana »ieeir ali podprta z živimi dejisitvi. •Na južnem Francoskem in severnem Španskem so arheologi OiHcitili gorske jame in votline, v katerih je bivalo pred 25 ali 30 tisoč leti prastaro Člo-ve&ko plemac, ki ga imenuje.}o z fli ana tvenim imenom 44Oro-Magnorus." Ta primitivna bitja so ralbfila za izdelovanje orodja im orodja erfino le kamen in 'kloLsft, iin vendar sio bili med mjimi že umeftniiri v pravem pomenu beide. Na. kamnitih Btenab dotiemih jam in votlrin tso TLamreč zasledili risbe, ki kažejo prizor iz lovskih pohodov in pa ibatrvane slike raznih živali ki zverim, nekatere tudi v kamen stene vklesane (v reliefu) tako dovršeno, da bi delale čast slehernemu umetniku današnjih dni. NakMje nami Bpriieujejo po-trelhb po uin|etiiosti sloveča kiparska in zlaisti sUkartska dela. sredaijefveslkiih mojstrov kot s-o Lootoarsdo ida Vinci, Rafael, Ti-tiasn, Miehel Angelo in cela vrsta druigi'h. To je resnična zgodba in -e je zgodilo preti K-ti v slov« n Naj se pripomnim, da je i/, PitfcMburgha zaistopaoih u-metnikov. eden mod njimi. Sa-. muc-l Rosenberg je m^tavil Down t own n. slikarijo: 4'Sadni trg/' | — Pint žganja pa še vedno "Logaft Street" (v bližini zvrnem na dušek. — se je po našega zavoda) c< na $o00. Naj-• Inužja pa je od ameriškega slikarja Bernard Karfiol "Snm-mer", ali ni'kar je ne kupite, zahteva za njo celih £ ti'-oča- stavljal eden med njimi. — Da ga Xe verjamemo,— ho odgovorili. In koj nato: — Pet dolarjev stavimo, da ga ne. Ponudba je bila tualo preveč "Storon Clouds" Greenland, R^t«kwell K«/nt. fn slednjič -nagrada $300 od Allegheny County American (iai len Club za sliko: ^BoiiQiu t at the AVi.n-:dow," Roger Chapelain Midy, :. Francoz. Po j nojem mnenju ste še najbolj vrt«dni svojih nagrad, "Winter," j.n pa People,". Zla-; sti zadnja je nekaj posebnega ker združuje stari realizem z 11 loder n izmom. Nekaj lepega, je tudi slika v francoskem oddelku, "Šopek na okrni," obdarovana od Vrtnarskega kiluba Allegheny County. In sledeče umeitnijie (slike) ootvori so bil namreč siguren, če ga mor • označeni z malimi izjemami v r:redotni valuti. Počakujte malo, — je ro Pozdnav in mnogo umetni- kel in stopil za par trenutkov škesra užitka na raz-tavi. i NEVESTO ZADEL V LOTERIJI. V Dijonu sta proslavila oni dan zlato poroko zakonca, ki sta se vzela pred 50 leti v zelo čudnih okoliščinah. Mož je Aiigli 'ž, vemlarsta z ženo praz-novala zlato poroko v Dijonu. Lepa mlada Francozinja Marija Bastide, ki je bil njen oče izgubil življenje pri neki nesreči, se jo morala .po očetovi smrti sama preživljati, obenem je pa morala skrbeti tudi za svojo matter. Te«ko se jo prebijala skozi žiivljonjc. Nekega dne ji je pa šinila v glavo sr«č-na misel. Priredila je loterijo v .pričo .svoje matere in za glavni dobitek je proglasila- sebe. Loterija je dosegla velik uspeli. V Dijonu se- je bas mudil bogati Anglež in glavni dobitek je pripadel njemu. Bil je pa plemenit in izjavil je, da je pripravljen odvezati dekleta od dolžnosti, da bi postala njegova žena, ker je ni še nikoli videl. Marija je pa Vztrajala na tem, dai se vzanaeta. In tako sta se res poročila. V srečnem zakonu sta preživela 50 let. je vrnil, j« dolarjev, d;. 200 SVETIH MAS LETNO v življenju in po smrti, so deležni člani "Maine zveze za Afrike." Članarina enkrat za vedno 25 centov za vsako osebo, živo aH umrlo. Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVEIUA M afriike mlsijone, SR24 w. Fine. *tvd.. St. l-ouia, Mo. v kuhinjo. Ko se rekel: Velja! Pet ira izpijeni. Nagnil je pint, ga zvrnil skoro na dušek in spravil stavo. — Ni-mo verjeli, da ga boš. — »-prepričal, če bo šlo. — Kako si se prepričal ? — Kako neki.' FJint sem ga izpil za poskušnjo. Mesar e drsanje, v^o driijro pa mi vr^Vliro, dzr bi <*ni njal. \formu so tol(vno U t rdi t i. /idai j« -pal D Lina v jf.liJiii-ei na starem divann. do vratu, *amo pote mu molele ven. Pintovn mati. ženica majhna ipo-iav , v sinji, ir. starih od«\j **e&iti jopici, je tiho fxnrrrnjala mizo, da bi fanta ne obudila. D«n dol--umni^ila t-l.na. da nekaj piše. Toda kaj? Sam bog ve. Dima nikoli ni govoril z njo o t» m. • • Brž je pobraln zvezek in origin iz sobo. *4S»tj»-pan." y> flcjnla tiho inoyu v kopalnici, **ali hočeš, • ta t) nekaj prceitamV* >ano: 44Staršev nimam l»aš najliolj-sih. Oee ni rlaib človek, toda v «plo^nern je to maUnkoMtna du^iea. Neko«: se je boril v državljanski vojni in iz tNtili r.rov mu je Mala sablja — visi nad njesovo pc^teljo — Vil nekaj neverjetnih zi^odb, ki jih neprestano znova začenja pripovedovati in nikoli ne ^lok^n-ča, k r «e nihče ne zanima za njihov -konce. Oče je prava klepetulja. (¥•«' in mati se rada bahata .pred ljudmi. Oče se ml --mili. Mati tiuli. Večkrat se prepirata. Ob takih prilikah -i zamašim u.^a in ahe- /im. Viprieo jrnpfo\ sta pa zelo n /na in eeln poljubljata se. To je zoperao. M« ne šo vedno smatrata za otrrka in bahata iv>. me- mika nalaŠ4¥* izjaviti, da sem dobil nezadostno. 1 i -ploh me mika delati v*e tako. da bi jima naprajal. Wfii. da to ni lepo od mene. toda l-:aj naj počnem s f^eboi? Oba starinarju nekoč padel iz roke mWlj. pa je stopila moja mati nanj in "im je rtairinar Ud. je brr/ poigrala nibelj in . "To je dnevnik Kot k*- Ščeglova.*' : -* ' "Ton^j ni tvoj," je dejal oče in kamen se ura je odvalil od r-rea. 'VJaz sem te p« že botel omnil sladko. 4»No, ta Kolka ima pa m* vzorne starše." 44Zan'fs, vzorne/' je pritrdil Dima, zroč nc^kam mnno «»<".-ta in matere. no. 44le nikar se mi preveč ne -uči torl okrog/' Marija Mihajlovna je s dla na koš za perilo in sla* no pre jih že opravljata. Oče je stra-hotepee iu hinavski tslopar. Nekoč sem prišel k njemu v pihamo Ln videl -ran, ka^ko se je eitala zaxlnje zaipiske iz Dimo- prilizoval svojemu pr Istojni-veffa dne\mika. ku. 8ra.n*oval sem se zanj. <4n»ojri fant," je vzdihnila. Dioma je pa činto dmaračen. 44tpmnik ne bo iz njega." 44 Hvala bojm/' je zanmnral Stjepan stisnjenih usten. 4 4 Zato je pa fant iskren, da nikoli te^a/' .je dejala Marija Mihajlovna navdušeno." 4tTje poglej, kako odikrito vse priznava: plavam slabo, risati sploh ne znam. . . Dober in odkrit fant, to je lepo od njega." Pot -m je pa tiho nadaljevala <' i tanje • Bimovega dnevnika. K a r je kri kn i 1 a tako glasno, Oho, kako zna zakričati na ya>-strržnico ali na dečka pri dvigalu. Doma govori skozi nos in zmerja vse po viiteti. In razen novin ničesar ne eita. In vendar je dovršil univerao, sam sem videl diplomo. Dobro na«papcati se, to jt- tudi nekaj za molja roditelja ..." Ta zadnji stavek jo posribno razjezil Stjepa na Aleksandrovima. 4 4 Ta lunup! " je za rohnel. kakor da -e ji je nekdo oid za-j*'Takoj i^pregovonm ž njim. daj približal in jo ngriznil. ' Jaz mu že . . Pri moji verr, Musja. saj se bom še urezal zaradi tebe," je dejal »Stjefwn Aleksandrovi/-jezno in odložil britev. "No kaj pa je takega?" "Groza! To je groza! Samo blato rrwSVna naju!" je kriimočka 1 Če h - wrmt Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; «e Zaupno obrnite na nas, m postreže-ni boa te točno in pošteno., Dol^&lefcrm #Jcusnja Vam to jamči. >* ^^ ,. .. Piiits po brezplačna navodila in pojasnila na SL0VENIC PUBLISHING Crf! :iPOTNlSKI ODDELEK "GLAŠA NARODA":: M«w ¥ork, K. T. it« KORISTNOST MORSKEGA PSA Avstralski kapitan Turin r je izračunal, koliko lahko knri Sti človeku morski pes. Najprej omenja jetra, ki merijo pri večjem morskem j »-m «1«»-ber meter. 28 odstotkov vo leže zavzema vitamina -V in K vsebujoče oljo: to olje jt» z« -lo redi I no in zdravilno. l|M>r;.-biti se da tudi za izdelovanje drugih z bil 16 let t; tAr. . To lisico, ki sem jo docda lahko udomačil, sem kupil nekega ofl knidta, ki jo je bil pr lin; ter,! na trg v Herceg Xovi. Tji'sica. je 'bila h t ara dva nuse-en.' Ko i-žati in ji dajal hrano iz roke. Že <"ez nekaj «I ni je bila doceh* drnnača in je takoj pritekla, kadarkoli senn ji zaklwal Dal ivfii ji ime Poslej je ni- «om več zapiraj. Prosta je hodila na dvorišču in ni nikdar pr.isiknšala uiti. čr-.prav bi bila nioifla. Moj oče j«» bil tndi lovce iin j ^e je teh dveh psov tako duje tudi, «la je prfd nekaj leti uklcimačil divjo šojo. Ta sicer tako plašna divja ptica ga je potem v«>dno sprnnljaio, kamorkoli je šel. Letala je -mi njim od veje do veje. Kr» pa pe je v čolnu odpeljali lovit ri- vam to /A i neverj^no, ka-ikor |je neverjetno mansikaj, kar lovci pripo^-edujejo, vendar je to živa resnica, ker še dažive Ijmdje, ki ^o to videli in ki lahko to potrdijo. Lisica je bila stara tri leta.!. ko s,m se moral od nje ločiti.!^ m k,J,,,ra Kot .levotnajstkmi mladeniči .rol,ia\ ,Uu' mn sem moral iti posvetu z treba-^^ v y' mize bom za k m bom v Afriko T,i-! rX>bl1aUl ],VriUu 1,1 v di na to pot .sem vzel k seboj I Ko -1" lisico. Vozil sem se na parni.1-VIltl,a 7* ,mo,a Vt '"' >>rs ku. Ivo smo se pripel jali doltaHa1v k1jlinu- 4 Vx kak d n 1, ko .je m. ž svoj prstan že ... , . oek ura otoka blizu Orške, s , . navadila, da se .„, ^plol, ni me ^ m| parnikn k;1/;lti ^oia.i pozab,I, je nekega jutra bala m-je e-lo z nj.ma sknpajj kjlk(, bolraH1| Ztmdi **1 prdetH« v s.,bo z zlatim j.dla. Nazadnje je bila že ta- u„iX nUmo ^ pr.-taih»..i v kljunu. Takih ne ko mh>mačena. da vfw.1.', arlnljtvati notovanja. Tlikn i I r>nj< ,,wtst:1 111,1 J<* 1 ^ ^ ininu <*lšla < il .loma v j44malo na sprehod'* pa irozdl 1 --1 j i- • 1 f nnioiro -torila. * l^ein se ltu>il >voje lisice, ker j nlsrm imel denarja, da bi I»iI j ima mož mlado Šojo, j Čez pet Sli Še-1 dni spet vrnila.! mjn pla7.al tako voHk<> pH.;ki je Kk cm j ž- la ndoma- iKanlar pa sem jo poklieal. jej . . , čena. Pole-r nie pa ima v hiši . , - 1 , - "a r,, ,-i r»tojhMio. Proiionia u domaČe nega nu>r- j kokoši ni več napadala, ker t?,nu ^ pa.rnika za J(M)0 d in Ijo te li-ičj*- hol<*zni tloci* la oztlravil in nslvwlil. Mord:» Abidpija Kraljevi: pripMve i^kegii galeba, ki viirn.|e hišo in i-e zal-tava v vsakogar, kdor priti t»lizit. f itcaisi|||. g|f svttitf - f ||tttatt| || iji|iviviii>||-.||ftiBcti||||-|||ifiitsi||.|V|Ct>iii||||i|| Itn tf|||. |t||liilll||||>t||j** ............................................... i s i... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično ilelo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo obraniti svoj ponos in I veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. 4*Uon Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. • 158 strani. Cena 75c. JIl lKKO SKNJAM.Y SI.OVKNSKI KOIUNSON . JIATKK1NA ŽKTKV. 2111 strani, t V na .............- /.;■ iiimi\:i )m>\i->i i/ ilalm:iiin^kri;:i žiilji-nja !UI.A1JI.\I SK(i:>! (par L rasnih rrtir pi.iatrlja .MtSka) ....................................................... AilMJUNAR ISKKZ DKNAKJA. spinal C. Mill- lips Opprnhcim. »2 strani. C'ciw ..............- iKi sLrujitosli ri:i|H't romati iz uiiHlcruegi življenja. 0|>|>riiheiui jr znaui h n pivški ro- aiiopitMH* ]Mi7.nnn |H> iftem MIMO ŽIVLJENJA, t~-:%an Cankar. 23U str. Cena 4.IC 6« Zjr 75 >W JIVI SLOVENEC (Ant iii Brezovnik) Zbirka najltolj^ib kratkoča>nie iz vseli sla nov JH J trani . .......;>0 .M MED PADAKJ1 IN ZDRAVNIKI Spisal Jauku Kač. 11!) »tranl. Cena....... .M MOlJE. spisal Kmrrson Hugh. 309 ntrani. Črna 1.51 Zanimivo delo, ki Iki ugajalo vsakemu f-ita- t«-lju. Previxl ura v nlf1 w zaostaja za orlgl- nu litin. MRTVI GOSTA? ................................................H5< AGITATOR, roman, upisil Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je poleg JnrWn naš nnjbolj poljn-ilen pisatelj. Več- del. ki jih Jurčič tsW bo-lezul in t>mrti ni ni(»trel za vrši ti. jp Kersnik uspešno dovršil. "Apil'itor" sm».._ ».»eil risova uajholjSa »lela. NAJBOLJŠI KOLESAR SVETA. ' Mednarodna (kol^arska federacija ne objavlja oficielne klasifikacije najboljših kolesarjev, kakor je to navada v drugih športnih panogah. Zato je 'pokkirsil Francoz Coullxife v 4iPelit Pari^ien'' sestaviti bi ' lanco najboljših letošnjih kolobarjev po rezultatih na raznih velikih dirkali, mod njimi tudi na dirki za svetovno prvenstvo. Pri£ol je kuša na vse mogoee načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igra-*nja ^a nikdar ne mine. Cena 75c. Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 Ste 3Qe .M .79 tO c Al Štiri zanimive Črtice naSega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spiaal Ivan Albreht. 12* stranL KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-fievec. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena ------ .60 vsak xvezek. Vsi trije....... Pisatelj nam v teh treb knjigah opisuje usodo ln ilvljenje kmetskega fanta, ki so ga stari-81 poslaU v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter sdaj lažje, zdaj težje, lezel 0(1 Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. K njim no pisano živahno. Ob Cltanin se bo moral Clta-telj večkrat od srca nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Vame. 65 stranL Cena ________________..... Menda ni bUo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresntČUe. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln. polet r stratosfero Itd. NA DEŽNA NI K. OI .A J A V N A Spisal V. M. <«arsiii. 112 strani. Cen* ......... .S3 Junak1 tejm ronmim blodijo in liirsjo skozi temo Slvljenja. VziM-nJajn s«- Vvi>kti. n uredi |N>ta omnifajtt. NASA I.KTA, Spinal MIlan I'iirHJ. 125 strani. — Cfiim ve*. ________ .70 BroA. __________ JI Kil ji*-:* vsebuje ii varui j-t povesti pisatelja Pu-ki je poziinl dušo dolenjskega kmeta k«>t i<* malokdo. NADK/NA MKOL.%JAV.NA Spisal V. 31. (Jaršin. lil* srra:«i O-na.....35 .lunaki le^a romana blodijo iu tavajo skozi ti'iuo življenja. Vzpenjajo s<' kvišku, u sredi po t j omagajo. NA 1NIII.I8K1II OTOKIH ...................... .............50t NA RAZLIČNIH 1'OTIH ................................-......40t NOVA KKOT1KA, spisal Jvan KOZMnN. Trdo vezana. 115 strani. t'en» -------------------------------- Knjiga vsebuje "iuisil. ki so se rodile v človeku v prvih let ill svatovne vojne". I'KS.MI V PROZI, spisa, (bas. Baudelaire. 112 stnuii. Cena ........................................................ Verna slika iiestrega velikomestneaa tlv-Ijenja in siM»minov nanj. l*INOVlNSKl OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ..................................................-— To je satira na Trancoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi je slavul francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabnv]jlt'i. 1'I.AT /A DNA. spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .49 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, niDM "Misel v tnegli" in "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR ................................................35» POŽIGALEC ............................................................25f POSLEDNJI MOHIKANEC .......................-........- SIN PATRI A (povest iz irske zjodovine) —..............3tf roVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Mefiko. — 71» strani. Cena .............................................. •• Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njeeove misli so globoke in mebke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. ^ PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani ls prostega naroda. Cena .............................4# PRAPREČ AN O VE ZGODBE ..........................» PRlGODBEtEBELlCE MAJE, trd. ves. ________L— PRVIČ MED INDIJANCI. Povest Izza časa odkritja Amerike. Cena ................... M REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ----------M* RDEČA IN BELA VRTNICA __________________________*•» PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda ves. 84 strani. Cena ............................................. .H i ks Prgeovorl. eseji in misli slavnega »ndlJake-1-6f ga pisatelja. STUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Pinžgar. 80 strani. Cena M NaS mojsterskl pripovednik nam nudi ▼ teli dveh svojih deUb obilo duševnega užitka. PRAVLJICE. Kosutnik, II. svezek. Cena...... .VI PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................ Ji TURKI PRED DUNAJEM __________________________Ms TATIČ, spisal France Bevk. Trda ves. M str. Cena .7» ■45 NaS I zboren primorski pisatelj nam daje .v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je posvet?' «oJl mater L TISOČ IN ENA NOČ, s slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena .... .-.3.25 Sloyenlc Publishing 216 WEST 18th STREET L ^ ° ' NEW YORK, N. ,Y. "OL'Afi NA BOD A"—New York v- Saturday, November 5, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY I' lilljMpI POVORKA V DETROITU ¥ .. < ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NAHODA" PRIREDIL I. H. 90 Potjloša-lei pa so mogli «anw> potrditi, % " - ""—."'a v mit-, > '*.'* vmf-f A nss ' mn i tr'j^S J .t- Pogled na množico ljudi, ki so opazovali delavsko povorko na Labor Da v. Najsrečnejši otok na svetu Prebivalci donavskega otoka Ada Kale, ki leži v sredi Donave iblizu Železnih vrat, so menda najbolj srečni ljudje na vsem božjem svetu. Ta otok i-ma namreč docela svojo zgodovino. Že pred davnimi stoletji je prišel*pod turško oblast. Ko je Rusija leta 1878 v San Štefanu sklepala s Turčijo mir in je morala Turčija odstopiti ted i-nje bolgarske in romunske kraje, so diplomati docela pozabili na majhen otok sredi Donave. Tako je bil otok še dalje pod turško oblastjo in Turčija je tamkaj imela svojo posadko, ki je čisto sama zase zdela na otoku med Romunijo in Bolgarijo, Kajpada so turški vojaki iz Turčije dobivali, kar so potrebovali. Tako so v velikih množinah prejemali tudi imenitni turški tobak ter cigarete. To so potem vojaki in prebivalci za majhne denarje pro dajali tujcem, ki so se vozili tjakaj na obiske. Ko je izbruhnila balkanska vojna, je na ta otok poslala pol kompanije vojakov tudi Av-stro-Ogrska, da se ne bi tega otoka polastila kaka balkanska država. Avstrijski vojaki so ves čas vojne tovariško živeli skupaj s turškimi vojaki, ki ?o po končani vojni seveda inorri-li oditi ter prepustiti otok Avstrijcem. Sedaj je mala avstrijska četa sama ostala na otoku. Ti vojaki so bili poslej deležu* imenitnega tobaka in kave, po katero so hodili turisti od vseh strani. Turisti so pa zlasti zato radi hodili semkaj, ker so tukaj v malem videli Turčijo, tako, kakršna je bila nekdaj pod sultani. Otok je namreč o-hranil še docela staro zunan je lice. Za nekaj vinarjev je čolnar pripeljal tujca od ogrske strani na otok in nazaj. Kadarkoli je na otoku pristal kak tujec, ga je ob bregu pričakovala ciganska godba, saj je tujec prinašal denar med ljudi. Na otoku so si tujci nabasali vse žepe s turškim tobakom. Domov grede jih ogrski finanear-ji nikakor niso nadlegovali. Taka je bila namreč navada. Tihotapstvo tobaka je bilo sicer vedno prepovedano, vendar so avstro-ogrske oblasti vedno za-tisnile oči, kadar je šlo za tobak z otoka Ada Kale. Po .svetovni vojni pa je v trianonskem miru otok bil prisojen Romuniji. Prebivalci so se sedaj obrnili na romunskega kralja ter ga prosili, naj jim potrdi tiste predpravice, ki jim jih je bil dal že eesar Fraiu Jožef glede tobaka in masiče-sa drugega. Tista predpravica se je namreč glasila, da smejo prebivalci otoka, ki jih je 645, brez carine uvažati iz Turčije na otok vsako leto en vagon ^ "GLAS NARODA"\ I pošiljamo v staro do- g ^ movino. Kdor ga ho- f ^ če naročiti za svoje ^ I sorodnike ali prijate- J 8 Ije, to lahko stori. — f ^ Naročnina za stari | ^ kraj stane $7. — V ^ 4 (talijo lista ne poši- 4 ^ ljamo. | finega tobaka, dva vagona kave ter .'{.■>(»(> litrov opojnih pijač. To je vsega toliko, da tega vseh G4.*i prebivalcev, ki sicer silo skromno žive, nikdar ne more vsega porabiti. Pač pa so večino tega poceni prodajali tujcem, ki so to prenašali v sosedne države. Romunska vlada je to prepravieo ta ko j leta ISM !> vzela, kar je naredilo med ljudmi hudo slabo j BARVA REK kri. Ko pa je leta 1931 prišel j Me<1 Vih]mu] lWllj ^ ;n obiskat otok romunski kralj, je j potokov ni nobena ki bi bila staro pred pravico znova potr- j ^^ hmve y (lnil?() Dunav dil m tako je ostalo do dana- je v vsakem letnem Času siv, s njega dne. j in v ,biv-ši Avstri ji je celo odsek Poslej se lia otoku ll>tavlja nj-c-ove struge, kjer je voda vsak dan donavski parnik, s liajlopše rjave barve. 'Tam je katerega hodijo turisti na su-: namreč na dnu reike debela ho občudovat otok in njegove p^ železo vsebujoeega bla:-naravne krasote ter njegov to- |ta. Samo S trau s sov a ljubezen do Duuava je videla v njem K.RETAJVJE PARNIKOV SHIPPING NEW?? ■S. novembru : Nieuw Amsterdam v Boloujjue !». novembru : Hiiiuliut^ v llamburj; 10. no\eiulira : rolumhus v lireinen 1». mtreuilmi: NurmaiHlie v Havre (V>i(te iti S:»voiu V Olii'a Ac|uit:inisi v <'lierlmurj; 1.1. novembru : Kremen v Kremen 1H. novembra : New York v Hamburg is. novembra: <.ju«-eii Mary v flierlMrtirg in. novembra : Ilex v (ienou lie Fram-f v Havre 2:1. novembra : Hansa v Hamburg 'Si. n<»venibra: Kil ropa v Bremen novembra: Vuleuuia v Trst Nortnanalit* v Havre Atjuilania v Cherbourg VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: otm^^mm SLOVENIC PUBL CO. YU«JOSI>AV TRAVEL DE1T. 216 W. lttk St. New Vwk, N. V 2. (hivmbra: Cbamplain v Havre ol j xzelena je voda v reki Colorado. Še bolj zelena je pa morda v traškem" Tigrisu. Voda v tej reki rtizkraja velike množine bakra in ga nosi seboj v Perzijski zaliv. Krasno zelena je tudi voda v sibirski roki Angari. Rna rc4ca je do-sloAmo čmia, to je Sacramento, ki se izliva pri San Franciscu v morje. ZAKLAD V SMETEH. IStari zbiralec odjpadkov v IxnDdonu Griffith, je našel na sm