#
V èetrtek, 24. januarja 2008, je pape` Be-
nedikt XVI. ob obisku AD LIMINA sprejel
v avdienco tudi škofe iz Maribora: nadškofa
dr. Franca Krambergerja ter pomo`na škofa,
dr. Petra Štumpfa in podpisanega. Podpisani
sem pape`u omenil, da se mi to`i po bogo-
slu`ju v latinšèini, po Vergilovem maternem
jeziku. Pogovor je tekel ob Vergilovi sentenci
Omnia vincit Amor, ki jo pape` navaja v ok-
ro`nici Deus caritas est, in o tem, da sem to
sentenco natanèneje obrazlo`il v Tretjem dne-
vu.1 Nato so prišli v avdienco k pape`u še drugi
slovenski škofje. Ob slovesu pa mi je pape`
stisnil roko, rekoè: “Latine, latine ...” (Latinsko,
latinsko).
Vergila so šteli za najveèjega pesnika Av-
gustove dobe. Ko je pesnik Sekst Propercij
zvedel, da Vergil pripravlja ep Eneido, je
vzkliknil: “Cedite, Romani scriptores, cédite,
Grai: Nescio quid maius mascitur Iliade” (Od-
stopite, rimski pisatelji, odstopite, Grki; ne
vem, a nekaj veèjega se poraja od Iliade).2
Fran Bradaè pravi, da je Vergilova Eneida
najveèji in najbolj dovršeni ep v rimski knji-
`evnosti; z njo je Vergil dosegel višek svoje
ustvarjalnosti.3 In tudi Marko Marinèiè pou-
darja, da je Vergil še za èasa svojega `ivlje-
nja zaslovel kot najveèji pesnik Rima.4 Ne le
po slogu, marveè tudi glede etiènih vprašanj
in glede eshatologije (Tartar, Elizij) je Vergil
izmed rimskih pesnikov najbolj vzvišen.5
Pesništvo je toliko staro, kot je staro èlo-
veštvo. @e prvi èlovek zapoje pesem `eni: “ta
se bo imenovala mó`inja, kajti ta je vzeta iz
mo`a” (1 Mz 2,23). Èlovekove besede, ko je
zagledal `ensko, so v hebrejskem besedilu se-
stavljene izrazito ritmièno, pesniško. Poleg
tega je tu še besedna igra: mo` – mó`inja, he-
brejsko ‘iš — ‘iššáh; to se poka`e tudi v slo-
venskem prevodu: za “’iššáh” so biblicisti ali
slovenisti posreèeno skovali besedo “mó`i-
nja”, ki je v Slovarju slovenskega knji`nega
jezika ni najti.
V prièujoèem èlanku hoèemo na kratko
povzeti, kako so se nekdanji prekmurski pe-
sniki duhovniki v svojih pesmih naslonili na
Vergila. Gre predvsem za tri pesnike duhov-
nike: Mikloš Küzmiè (1737–1804), Simon Èer-
giè (1765– 1806) in Jo`ef Košiè (1788–1867).6
67



Küzmièeve in Èergièeve pesmi, spisane
v mad`aršèini, navajam po svojem, ponov-
no predelanem prevodu v slovenšèino.
Na prvi pogled lahko opazimo, da tako
Küzmiè kakor Èergiè uporabljata tu in tam
podobne pesniške figure. Npr.: Küzmiè vošèi
iz Ivanovskega dola sombotelskemu škofu
Jánosu Szilyju 31. decembra 1793 za novo leto
takole:
Doklår šumelo bo morjá valovje,
dokler bo stalo Helikon gorovje,
dokler blešèalo bo številnih zvezd svetovje,
tako naj dolgo naš prevzvišeni `iví! 7
In leta 1793 Küzmiè vošèi generalu Adamu
Borosu takole:
012
8






	




%
Dokler Jeruzalema ne odkupimo, `ívi!
Dokler se Šved, Angle` ne spreobrneta, `ívi!
Dokler v Büdini naš kralj ne zablesti, `ívi!
Dokler Mura proti Gradcu nazaj ne têèe,
`ívi!8
In podobno Szilyju konec leta 1795 za
novo leto 1796:
Dokler Turek Evrope ne zgubi, `ívi!
Dokler Ister v Èrno morje teèe, `ívi!
Dokler mad`arski meè Tira ne dose`e, `ívi!
Dokler Mura proti Gradcu nazaj ne têèe ̀ ívi! 9
Tako Küzmiè. Èergiè pa podobno Küz-
mièu v letih svojega `upnikovanja v Dolen-
cih, najbr` 6. decembra 1796:
Doklår srebril se bo na Libanonu cedre vitki stas,
Doklår zlatil na glavah se driad bo las,
Doklår bo valoval na Cererinem polju polni klas,
Doklèr bo v Silvanovem gozdu sence hladne pas,
Doklår noèi se v dan, in dnevi v noè ne spremené,
Palaèe v kup kamenja, kralji v prah zdrobé,
Doklår ne bo led voda, poletje zima, zima
sprotiletje,
In vrtnica vse drugo poljsko cvetje,
Doklår šumelo bo morjá valovje,
Doklår bo stalo Helikon gorovje,
Doklår se bo blešèalo zvezd svetovje,
Bo ̀ ivel Küzmiè: spomin nanj vedno nov je.10
Oba sta uporabljala isto predlogo, in sicer
pesniško figuro iz Vergilove Eneide, Eklog
in Georgike. V prièujoèi razpravi so za Ver-
gilove pesnitve naslednje okrajšave: Eneida
(AE); Ekloge (E), Georgika (G). Za prej ome-
njene Küzmièeve in Èergièeve verze najde-
mo ustrezne vrstice pri Vergilu:
In freta dum fluvii current, dum montibus
umbrae
Lustrabunt convexa, polus dum sidera pascet:
Semper honos, nomenque tuum, laudesque
manebunt... (AE 1: 611–613)
Prevajam:
Dòkler v morja bodo tekle še reke,
dòkler bo`ale bodo sence strmine goràm,
dòkler zvezde bo pasel nebesni obok,
tako dolgo v èasti in hvali bo tvoje ime ...
In še glede Helikona:
Pandite nunc Helicona, Deae, cantusque,
movete ... (AE 7: 641; 10: 164).
Prevajam:
Odprite sedaj mi, Muze bo`anske,
Helikona goró, navdihnite pesem mi pravo.
In za prej navedene Küzmièeve vrstice Do-
kler Jeruzalema ne odkupimo, `ívi, itd. ter Do-
kler Turek Evrope ne zgubi, `ívi itd. najde-
mo vzporednico pri Vergilu:
Nulla dies unquam memori vos eximet aevo:
Dum domus Aeneae Capitoli immobile saxum
Accolet, imperiumque pater Romanus ha-
bebit (AE 9: 447–449)
Prevajam:
Nobèn dan nikdàr ne bo vas iztrgal spomi-
nu vekov,
dokler Enéjev bo rod ob skali negibni Ka-
pitóla prebival,
dokler Rómulov duh imperij bo v lasti imel.
Prav v Vergilovih verzih moramo iskati
odgovor na vprašanje, zakaj Küzmiè in Èergiè
uporabljata isto ali podobno pesniško figuro.
Küzmiè:
Prej se bo grlièji par v `alost odel,
prej bo odmev na moj klic v skalah zamrl,
prej bosta Raba in Mura svoj tek usmerili
in v njima bregovi Bedenièki se potopili,
kot moja molitev bi zanj kdaj minila ...11
Èergiè:
Prej se bo grlièji par v `alost odel,
prej bo odmev na moj klic v skalah zamrl,
prej se bo Donava k nam usmerila


 #
in Bedenièke bregove vse potopila,
kot da bi misel nanj v meni splahnela.12
Kdo pri tem ne bi bil pomislil na Vergi-
lovega Meliboja, ki v Prvi Eklogi poje:
Nec gemere aeria cessabit turtur ab ulmo
... (E 1: 58)
Prevajam takole:
Nehala grlica gruliti níkdar ne bo
tam dôl z visokega bresta ...
V epistolarnem slogu odgovarja Küzmiè
Èergièu na njegove verze iz leta 1793. Pono-
snemu Apolonu (Febusu) ni prav, zakaj
Küzmiè sprejema Èergièeve verze, Èergièu
so namreè Dolenci dra`ji od Parnasa.
Küzmiè Èergièu:
Prika`e Apolon se mi z Muzami deveterimi,
bliskajo se mu oèí, jezen kot grom zagrmi:
Mar dra`ji so tebi Simona Èergièa verzi
kot Publija Nazona pesmi, Vergilija
Márona pesnitve?
Dolénci da boljši so od Parnása?
pa vendar v Doléncih drugega ni, kalna le
mlaka,
kljub temu so Èergièu dra`ji od Kastálije
vrelca.
In Küzmiè sklene pesem takole:
Pesnikujmo zdaj, Simon, še dalje vsi iz srcá,
lezli na Píndos ne bomo, vse lepše tu je domá.
Apolon nima oblásti v Slovenski krajíni ...13
Ustreznico tem verzom najdemo pri Vergilu:
Cantantes licet usque, minus via laedit, ea-
mus. (E 9: 64)
To vrstico slovenim takole:
Pesnikujmo gredoè, manj nas bo cesta bo-
lela.
In še nadaljnje ustrezno mesto pri Vergilu:
Sed me Parnassi deserta per ardua dulcis
Raptat amor, iuvat ire iugis qua nulla priorum
Castaliam molli divertitur orbita clivo.
(G 3: 291–293)
V slovenšèini:
Toda prek pustih strmin k vrhovom Par-
nasa me vleèe
sladka ljubezen; o rad po slemenih se pnem,
kjer ni našel
zlo`nega spusta do vrelca Kastálije níhèe
pred mano.14
Konec 18. stoletja ni nihèe na Koroškem,
Kranjskem ali Štajerskem v narodnostnem
zanosu tako visoko povzdignil kakega mo-
`a, kot je leta 1792 to storil Èergiè, ko je
Küzmièu zapel:
Pozdravljen Mikloš, ti dika Slovenov,
slovenskega naroda sonce in `arek, lepota,
muz Febusovih za`elena krasota
in Febusa samega prvi prijatelj.15
In še Èergiè Küzmièu leta 1793:
Luè slave njegove daleè razlila se je,
pred ljudstvi zemljé ga proslavila.16
In 1794:
Kristalna vsa èistost ti pas je in pokrivalo,
poštenost pa venec, cvetica in vrt.17
Vergil pogosto omenja Feba (Phoebus,
bog sonca). V pesništvu je Febus sinonim za
sonce. V prej omenjenih verzih se je Èergiè
navdihoval pri Vergilu:
... en erit unquam
Ille dies, mihi cum liceat tua dicere facta?
En erit ut liceat totum mihi ferre per orbem
Sola Sophocleo tua carmina digna cothurno?
... atque hanc sine tempora circum
Inter victrices hederam tibi serpere lauros.
(E 8: 7–13)
Slovenim takole:
... kdaj konèno zasije mi dan,

	





da smel bom popevati tvoja dejanja?
Kdaj mi dovoljeno bo tvoje pesnitve,
ki Sófokla vredne so, s hoduljo ponesti
po širnem vsem svetu?
Dovoli mi zdaj èêlo oviti ti z vencem
lovorovim sredi bršljana.
Küzmiè kanoniku Istvánu Borosu `eli pri-
ti v nebeški Elizij:
Naj vitez naš dolgo na zemlji sloví,
dolgo naj zro ga naše oèí,
tam z vítezi blagopokojnimi se veselí.18
In Èergiè Küzmièu, 1794:
Vernike svoje na pašnike vodi zelene,
v bla`enih gaje Elizijske, vsem za`elene.19
In še Küzmiè martjanskemu `upniku Mi-
haelu Gabru:
Ko sklenil zemeljsko boš potovanje,
v gajih Elizijskih naj ti bo domovanje ...
V isti pesmi obilico jesenskih plodov na
Bedenièkem bregu tako rekoè primerja z raz-
košjem Elizijskih poljan.:

Evgenija Jarc: Mati z otrokom I., olje na platnu, 50x60 cm, 2006.
 #
Namenil sem te osreèiti z nekaj kostanja ...20
Ustrezno mesto pri Vergilu:
Stant et iuniperi et castaneae hirsutae,
Strata iacent passim sua quaeque sub ar-
bore poma ... (E 7: 53–54)
Slovenim:
Tukaj je brinje, tu so kostanji v lupini bo-
dikavi,
pod vsakim drevesom vsevprek le`i raztreseno
sadje ...
O Eliziju je najprisrèneje pisal prav Vergil:
Amoena piorum concilia Elysiumque colo ...
(AE 5: 735)
Slovenim:
V Eliziju bivam med ljubkimi zbori pobo`nih ...
Devenere locos laetos et amoena virecta
Fortunatorum nemorum sedesque beatas.
(AE 6: 638–639)
Prevajam:
Prišli so v rádostne kraje, preljubkih vseh
zelenic,
v gaje prebla`enih, vekomaj sreènih.
In še:
Hic manus ob patriam pugnando vulnera
passi,
Quique sacerdotes casti, dum vita manebat,
Quique pii vates et Phoebo digna locuti,
Inventas aut qui vitam excoluere per artes,
Quique sui memores aliquos fecere merendo:
Omnibus his nivea cinguntur tempora vitta.
(AE 6: 660–665)
Prevajam:
Tu vsi so, ki v boju za dom so rane trpeli,
vsi sveèeniki, ki èisto nedol`no kdaj so `iveli,
pobo`ni poeti s Febusa vrednimi spevi,
ki zemski so `itek z leposlovjem krasili,
ki so zaslu`ni, da svet se jih vedno spominja:
tem vsem poveza jim sne`na belo èelo ovija.
Küzmiè vošèi Szilyju 1783:
“gloriae sertum”, “venec slave”;21 leta 1793
“prestol med vélikih svetnikov zbori”;22 leta
1795 “z bla`enimi škofi sreèo neminljivo, ve-
nec iz zaslug spleten kot krono nevenljivo”.23
Podobno še Èergièeva Muza leta 1794
Küzmièu:
Po smrti raj nebeški naj u`iva,
tam s svetim Nikolajem škofom veèno biva.24
Navedli smo nekaj primerov, kako sta se
Küzmiè in Èergiè navdihovala pri Vergilu.
In sedaj sledi Košiè.
90

Dokeèkoli se bo nad Slovenskom nebo
plavilo,
vnetoga plebanuša bo vsako dobro srce
slavilo.25
Tako je zapel Košiè glede Mikloša Küzmi-
èa. “Dokeèkoli”, to je tisti “dokler”, “dum”,
tako znaèilen za Vergila (navedeno v tem èlan-
ku pri AE: 609–613): “dum fluvii current ...
dum montibus umbrae ... dum sidera pascet ...”
V svoji latinsko spesnjeni odi, namenjeni
beltinskemu `upniku in dekanu Adamu Iva-
nocyju, najdemo vrstice, navdihnjene ob rim-
skih pesnikih, posebej pri Vergilu.26
Lentis Phoebe Pater! passibus eripe
Donum quod dederas munifica manu!
Musa imbellis Adamo obsequium mea
Vult depromere nunc, sit Tibi cara Vir!27
Prevajam:
Febus oèetovski! tiho in ne`no iztrgaj mi dar,
ki dala ga roka dare`ljiva je tvoja.
Muza zdaj moja, prav niè bojevita,
Adáma poèástiti hoèe, naj draga Ti bo,
Mo`!

	





Košiè hoèe Ivanocyja poèastiti s svojo
Muzo, ki naj zapoje vzvišeno pesem, podob-
no kot je to storil Vergil:
Sicelides Musae, paulo maiora canamus!
(E 4: 1)
Prevajam:
Muze sicilske, opevajmo vzvišene bolj zdaj
reèí!
Pridevnik “imbellis” uporablja Vergil veè-
krat; npr.:
Sic fatus senior, telumque imbelle sine ictu
Coniecit ... (AE 2: 544)
Prevajam:
Tako je starec dejal in kopje nebojevito
brez truda zaluèal ...
...imbellem avertis Romanis arcibus Indum.
(G 2: 172)
Prevajam:
... z rimskimi loki od`eneš Indijca neboje-
vitega.
Quid quae imbelles dant proelia cervi.
(G 3: 265)
Prevajam:
V kakšen se boj spušèajo zdaj jeleni nebo-
jeviti.
Košiè kot rodoljub Slovenov in Slovenk
med Muro in Rabo zapoje Ivanocyju vzvišeno:
Tótság Te genitum, cuius ad Indias
Usque existit amor, Liberum adferens
Famosum tenerum plausibus excipit
Ovans prole sua turgida Patria.28
Prevajam:
Krajina Slovenska, do Indije ljubljena,
rodi te kot sina svobodnega,
ta domovina z obilo otrok sprejme te
slavnega, ne`nega z vzkliki preradostmi.
Tako povzdigne Košiè Slovensko krajino,
Tótság. Izraz Tótság prevaja Küzmiè tako-
le: Slovenska okroglina.
In Vergil izliva svojo ljubezen do do-
movine:
Hic amor, haec patria est ... (AE 4: 347)
Prevajam:
Tu je ljubezen, ta domovina ...
Vergil, od vseh rimskih pesnikov najbolj
navdušen rodoljub, nosi na srcu svojo domo-
vino, svoj rojstni kraj, Mantovo, in ves tre-
peta v strahu zanjo:
... superet modo Mantua nobis,
Mantua vae miserae nimium vicina Cre-
monae ... (E 9: 27–28)
Slovenim:
... Samó da ostane nam Mantova v lasti,
Mantova, gorjé ti, blizu preveè si nesreèni
Kremoni.
Bradaè ohranja latinsko ime “Mantua”:
Oknus, Mante prerokinje sin, on dal je,
Mantua, tebi slavno ime ...29
Še na nagrobnik si je Vergil dal zapisati:
Mantua me genuit (rodila me Mantova je).
Košiè nadaljuje glede Ivanocyja:
Liquens tristitia lac Genitoribus
Ornandus raperis Palladis artibus ...
Prevajam:
Ob starših hudó `alujoèih zapušèaš ne`no
mladost,
da ves okrásil bi se z umetnostmi Pálade.
Glede Pálade, boginje modrosti in umet-
nosti, pravi Vergil takole:

! #
Veneranda Pales, magno nunc ore sonan-
dum. (G 3: 294)
Prevajam:
Páles èastita, vzvišeno treba zdaj je zapeti.
Košiè nadaljuje svojo odo Ivanocyju:
Fratrum maxima fis gloria plurium
Te splendore novo sideribus locant ...30
Prevajam:
Bratje premnogí zelo te èastijo,
z novim sijajem k zvezdam te stavljajo ...
Ustreznici pri Vergilu:
Vare, tuum nomen ...
Cantantes sublime ferent ad sidera cycni.
(E 9: 29)
Prevajam:
Vare, tvoje ime ...
Pojoèi labodi tja kvišku k zvezdam nesó.
Pa še:
Praemia digna ferant. Quae te tam
laeta tulerunt
Saecula? qui tanti talem genuere parentes?
(AE 1: 609–610)
Prevajam:
Èast vredna ti gre. Katera tako sreèna
stoletja tebe so dala?
Kateri tako véliki starši so te rodili?
Marsikaj bi še lahko navedli glede omenje-
nih treh duhovnikov pesnikov in Vergila, ven-
dar bi to preseglo okvir prièujoèega èlanka.

Evgenija Jarc: Golobi, olje na platnu, 40x40 cm, 2007.
	




"


Èe primerjamo verze omenjenih prek-
murskih duhovnikov pesnikov s konca 18.
stoletja in zaèetka 19. stoletja s pesniškim us-
tvarjanjem tistega èasa na Koroškem, Kranj-
skem in Štajerskem, menimo, da pesniška
muza prekmurskih poetov duhovnikov niè
ne zaostaja. Vzor jim je bila Vergilova muza.
Tudi po dva tisoè letih se ni postarala.
Sodobni pesniki bi se morali glede spo-
roèilnosti, jasnosti izra`anja, epitetona ornan-
sa itd. zgledovati po rimskih klasikih. Tako
bi imele njihove pesmi trajnejšo vrednost.
Blagor tistim sodobnim stihotvorcem, ki so
zmo`ni Vergila in druge klasike brati v iz-
virniku in samostojno prevesti, saj ima skoraj
vsak latinski izraz veèpomenskost.
1. Prim. Jo`ef Smej, Beseda “Deus” v Vergilijevih
pesnitvah, v: Tretji dan XXXVI (2007), 5/6, 12–13.
2. Prim. Anthologia Latina I. Zagreb, Školska
knjiga, 1966, 21.
3. Eneida/Vergil (prevedel Fran Bradaè), Ljubljana,
Mihelaè, 1992, 5. V nadaljevanju: Bradaè.
4. Publij Vergilij Maro (izbral, prevedel, spremno
besedo napisal Marko Marinèiè), Ljubljana,
Mladinska knjiga, 1994, 99. V nadaljevanju:
Marinèiè.
5. Prim. Jo`ef Smej. Vergil in njegova èetrta ekloga,
v: Tretji dan 2003, letn. 32, št. 6/7, 84–87. Prim.
Jo`ef Smej, Devica, devištvo in deviškost v
pesnitvah Publija Vergilija Marona, v: Tretji dan
2004, letn. 33, št. 9/10, 24–28.
6. Mikloš Küzmiè, rojen 15. septembra 1737 v
Dolnjih Slaveèih, `upnik in vicearhidiakon pri
Sv. Benediktu v Kanèevcih, prvi katoliški
prekmurski pisatelj, avtor sedmerih knjig, umrl
11. aprila 1804. Simon Èergiè, rojen 26. oktobra
1765 v Horvátnádalji blizu Körmenda, po rodu
Beli Hrvat, vendar ga moramo šteti za
prekmurskega pesnika. Kaplanoval je v Beltincih,
`upnikoval v Dolencih in pri Gradu (Gornja
Lendava). Opeval je prekmurske kraje, obièaje,
predvsem pa Mikloša Küzmièa. Umrl je 6.
decembra 1806 v Tömördu. Jo`ef Košiè, rojen 9.
oktobra 1788 v Bogojini, kaplanoval v Turnišèu,
pri Gradu (Gornja Lendava), v Murski Soboti,
pri Sv. Juriju v Prekmurju, `upnik v Gornjem
Seniku, kjer je 26. decembra 1867 umrl. Izdal je
veè knjig.
7. Prim. Jo`e Smej, Muza Miklóša Küzmièa,
Ljubljana, Pomurska zalo`ba, 1976, 59. V
nadaljevanju: Muza.
8. Muza, 67.
9. Muza, 65.
10. Muza, 99. Prim. tudi Jo`e Smej, Simon Èergiè,
`upnik in pesnik, Maribor, 1982, 37. V
nadaljevanju: Èergiè. In prim. še: Pisec sedmerih
luèi. Zbornik s simpozija o Miklošu Küzmièu,
Murska Sobota, 2005, 12.
11. Muza, 71.
12. Muza, 83. Èergiè, 23.
13. Muza, 125 in 129. Èergiè, 53 in 57.
14. Marinèiè, 86.
15. Muza, 79; Èergiè, 19; Jo`e Smej, Po sledovih
zlatega peresa, Ljubljana, Pomurska zalo`ba,
1980, 7.
16. Muza, 99; Èergiè, 37.
17. Muza, 115; Èergiè, 47.
18. Muza, 73.
19. Muza, 115; Èergiè, 47.
20. Muza, 167.
21. Muza, 40.
22. Muza, 61.
23. Muza, 65.
24. Muza, 117. Èergiè, 49.
25.  Prim. Muza, 30
26. Prim. Ivan Škafar, Oda Jo`efa Košièa iz leta 1813,
v: Acta Ecclesiastica Sloveniae 1, Ljubljana, 1979,
171–185. Odo je v slovenšèino prevedel dr. Stane
Kos. Avtor prièujoèe razprave pa latinske vrstice,
ki jih navaja, sloveni samostojno. V nadaljevanju:
Škafar.
27. Škafar, 172.
28. Prav tam.
29. Bradaè, 220.
30. Škafar, 173.