LJSTEK. Carska krona in suženjska veriga. Odlomek iz zgodovine bolgarske države. Po nem. izvirniku spigal A. M. (Dalje.) Simeon je bil vzor rnoške lepote, vsaka poteza ua njem je pričala o rojenem vladarju. Kako se je zaiskrilo njegovo temno oko, ko je zagledal postavo čakajoeega cesarja! A tudi na obrazih bolgarskik bojevnikov si lahko bral ponosno kipenje njihovih duš, s kojimi so sledili svojemu slavnemu in velikemu gospodu na prostor njihovega narodnega zmagoslavja. Car Simeon je ustavil konja in gibčno skočil s sedla. Med tem so vojaki njegove telesne straže že natančno preiskali zgradbo, ker se niso zanesli na Grke. Opazili niso ničesar sumljivega. Car je stopil na oder. Komaj je prišel na vrh, so se oglasili iz tisočerih bolgarskih grl navdušeni vskliki, ki so pozdravljali carja Simeona. Cesar Roman je bil navidezno moSko miren. — Sprejel je mogočnega protivnika s prijaznim pozdravom. Simeon je odzdravil. Takoj sta obrnila pogovor na namen sestanka. Vztočni rimski vladar je govoril sledeče: ,,Slišal sem, da si častilec Boga in pravi kristjan; a besede in dejanja se pri tebi ne vjemajo. Kajti pravemu kristjanu je lastna ljubezen in mir. Ako si torej pravi kristjan, za kakoršnega te smatramo, nebaj s prelivanjem krvi, skleni mir in ne pusti, da bi roke kristjanov bile omadeževane s krvjo verskih bratov. Tudi ti si človek, tudi tebe čaka smrt, vstajenje in sodba. Ako te žeja po bogastvu, te hočem zadovoljiti. Samo izpusti iz rok meč in ljubi složnost, da bo tvoje življenje mirno potekalo in se kristjani rešili be<ie. Ni pravično, da dvigaš orožje ^roti ljudem iste vere." V tla gledajofi, je poslušal Simeon cesarja. Počasi je dvignil oči in videl je, kako se je postava cesarjova nenadoma znižala pred njim. Roman Lakapen je klecal, proseč na kolenih, vztočna rimska država se je ponižala pred bolgarskim mečem. Ta pogled je ganil carja. ,,Skleniva mir", dejal je globoko ginjen, med tem ko je podal klečečemu roko in mu pomagal vstati. Bil je pretresljiv prizor, eden izmed trenutkov, ki gotovo vplivajo na razvoj celih držav in narodov. Carigrad je bil rešen. Bila je pač viharna borba v duši Simeonovi, predno je podlegel prošnjam vztoftnega rimskega cesarja. Morda se mu je povrnil v dušo spomin one ure, ko je opazoval z mladeniškim Leonom lnarraorni kip borečega se leva. Sedaj je Simeon videl misel uresničeno, ki jo je izrekel tedaj, da hoče on, lev, vreči bika na tla. Sedaj je bil bik popolnoma v njegovi oblasti, samo beseda, znamenje z roko, in njegove bojne trume so pripravljene, pasti na Rimljana, ga odvesti kot vjetnika in razliti se liki hudournik čez krasno cesarsko mesto ob Bosporu. Mogoče, da je bil ta dan za staro Bolgarijo največ.ji njene zgodovine. Mesto Konštantina Velikega ni clo tedaj doživelo večjega ponižanja. Ob nogah ,,neukrotljivega" bolgarskega vladarja leži naslednik Cezarjev, ki so užugali svet, in prosi ,,barbarja", kakor ga imenuje nek grški pisatelj v svojera sovraštvu, za mir. Roman in Simeon sta slovesno podpisala mirov- no pogodbo in v zahvalo je obdaroval cesar Simeona z dragoceiiimi darili. Potem se je povrnil z vojsko v svojo domovino kot zmagovalec. Kakor Mojzesu, tako je tudi njemu dovoliia usoda ea po*?led v obljubljeno deželo njegovih političnib stremljenj, potem pa je hitro zdrknilo zagrinjalo pred njegov) oslepljene oči. Kaj pa je bilo vzrok, da je car Simeon, takoblizu smotra svojih ponosnili sanj, nenadomavtaknil meč v nožnico? Najbrž ga je do tega pripravilanevarnost, ki je ravno tedaj pretila Bolgariji od Srbije. Ko je namreč taboril pred Carigradom, je dobil poročilo, da je bila poražena njegova armada, ki jo je poslal proti Srbom. Najbrž ga je to poročilo nagnilo, da je sklenil mir s cesarjem, da bi mu bilo mogoče porabiti vse sile proti pretečemu sovražniku na severu. Simeon je poslal v Srbijo močno vojsko, na kar je zbežal srbski veliki knez na Hrvatsko. Bolgari so opustošili vso deželo in odpeljali vse prebivalce z živino in premoženjem. Nastala je pustinja, kjer so nekdaj tolkle grudo marljive srbske roke in ime ,,Bolgarski gozd" se je še dolgo ohranilo, kajti grmičevje, hosta in gozd je pokrival polja in livade. Simeonova jeza se še ni ohladila. Tudi Hrvatje naj bi bili kaznovani, ker so sprejeli srbske begunce. Pod poveljstvom Bolgara Alego-Botur-ja je poslal vojsko nadHrvate, ki pa ni dosegla pričakovanega uspeha. Bolgare so napadli v hrvatskih soteskah in jih popolnoma uničili. Car Simeon ni dolgo živel po tem porazu.- Dne 27. majnika 927 mu je padlo žezlo iz rok. Zgodovina ga je imenovala ,,Velikoga", imenovala bi ga bila tudi lahko ,,Učenega". Nobeden starobolgarski vladar ni tako uveljavil duševnib moči svojega ljudstva, ko car Simeon, in po pravici smemo reči, da je spojona z njegovim imenom najsijajnejša doba zgodovine srednjeveške Bolgarije.  Šisman in njegov rod. Bilo je leta 963. V Trnovem, krasnem mestu ob Jantri, je stalo tedaj na strmi višini drzno se dvigajočega grajskega hriba, kjer se je pozneje dvigal takozvani ,,Trnov grad" bolgarskih vladarjev, gradu podobno poslopje, ki se je zdelo doloženo, da kljubuje vefinosti. To poslopje je bilo sedež bogatega in mogočnega boljara Sismana, ki se je prišteval k najuglednejšim in najstarejšim rodbinam dežele. Jezdec je obrnil konja po stezi navzgor, ki se je kakor kača vila po grajskem hribu do vrha. Pred onim poslopjem je stopil jezdeo raz konja in peljal žival za povodce skozi na stežaj odprta vrata v graj ski dvor, kjer je oddal konja služabniku. Ko je hotel prestopiti del poslopja, kjer so se nahajala stanovanja, mu pride nasproti postaven mož. Ni bil ve6 mlad in že se je svetlikala skozi temne laso in brado marsikatera srebrno-bela nitka. ,,Pozdravljen Samuel, moj sin!" je začel z iskrenim glasom, ,,pričakoval sem te s hrepenenjem." Prisrčno je sin odzdravil in dejal očetu, ko sta stopala v pritlično sobano: ,,Hvalim Boga, da sem zopet pri Vas. Potovanje je bilo tezavno in polno nevarnosti." Med tem ko je mladi mož govoril, so se odprla stranska vrata in prikazalo se je troje mladeničev. Prisrčno so pozdravili prišleca in vsak ga je imenoval: brata Samuela. In ta pa jih je imenoval: David, Mojzes in Aron. Vsi so obsipali brata z vprašanji, in Samuel bi bil potreboval najmanj štiri jezike, da zadovolji njihovi znatiželjnosti. Tega mnenja je bil tudi stari Sisman, in smeje se je dejal: ,,Zadušili bodete brata z vprašanji! Pomislite vendar, da je ravnokar stopil skozi vrata in je še iz- inučen od potovanja. Samuel, poprej se bodeš malo pokrepčal in poživil, potem nam bodeš poročal, kaj si videl in doživel v teh osmih dneh, ko te ni bilo v .Trnovem." Očetovemu mnenju so se pridružili David, Mojzes in Aron. Samuel je menil, da ni tako utrujen, da bi mogel misliti na okrepčilo; hotel je pripovedovati vsaj en del svojih najnovejših doživljajev in izkušenj. ,,Brate David, preskrbi mi še čašo vina", naro6il je iinenovanemu. David je prišel s posodo, polno grškega vina. Samuel je zavžil požirek močne pijače in začel: ,,Prišli so na našo Bolgarijo žalostni easi. Na dvoru v Preslavi vlada navidezno car Peter. V resnici pa se izpolnjuje tamkajvolja grškega cesarja. Peter je onemogel človek, brez lastne volje in moči. Ako bi stopil car Simeon iz groba in videl razmere, ki so nastale 35 letpo njegovi smrti v glavnem mestu Bolearije od jeze bi pahnil lastnega sina s prestola. Peter je meniške narave, skoro svetnik, kakor pravijo v Preslavi, a ne vladar, kakoršnega potrebuje dežela. Ljudstvo je povsod ž njim jako nezadovoljno; na mnogih krajih bi se rajši danes ko jutri vzdignili proti carju in ga pregnali ter posadili odločnega moža na njegovo mesto. Mi hočemo kneza, a ne pobožne ženske! Fokas, novi bizantinski cesar, bi bil neumen, ako bi ne porabil prilike in vrgel slabega Petra s prestola." ,,Nikdar!" je kriknil stari Šisman, strastno razburjen, ,,to se ne bo nikdar zgodilo, dokler živi le še eden Šisman v Bolgariji". ,,Mi bodemo dali znamenje k vstaji in se postavili na čelo naroda!" je zaklical sin Aron. ,,Naša dežela ne sme nikdar in nikoli priti pod grški jarem, in če bi nas stalo zadnjo kapljo krvi. Kajne, oče?" Tiho je prikimal stari. In nadaljeval je Samuel svojo povest. ,,Slučajno sem se seznanil na potovanju z nekim starim možem, ki je bil leta 829. oslepljen na povelje Petrovo, ker se je udeležil tedanje vstaje, kojo je povzročil Petrov brat, menih Mihael. Ta mož mi je dejal, da se kljub svoji slepoti takoj dvigne in ide proti oarju, kakor hitro izbruhne nova vstaja. In kakor on, tako mislijo vsi v onem kraju, kajti vsem so neznosne sedanje razmere, vsi sovražijo rimsko gospodarstvo na dvoru v Preslavi." ,,In kdo drug je kriv tega", je zopet povzel besedo Sisman, ,,kakor ničvredni Susurbal, svak ranjkega carja, ki je pregovoril Petra, kot njegov varuh, da je vzel za ženo nečakinjo cesarja Romana. Z Grkinjo Marijo so pognale tudi trdne korenine grške mo- ¦ 6i v Bolgariji. Pri nas je uravnano sedaj vse po grškem načinu: zakoni, pravosodje, državništvo, celo grški jezik in nošo posnemajo ne samo na carskem dvoru, ampak tudi povsod v našili mestih, duha pa, ki je ustvaril Bolgarijo mogo6no, prezirajo. Toda pri Bogu, to se mora izpremeniti! Dolgo je naša dežela prenašala kljubovalno samovoljnost tujcev. Mnogoštevilni so že naši pristaši, da lahko poskusimo korak za osvobojenje Bolgarije pred grškim uplivom. Brez odloga bodem sporočil našim najzaupnejšim prijateljem in jih pozval, naj pridejo k meni na resno posvetovanje. Bodite pripravljeni, moji sinovi, ker morate še danes jezditi na različne iraje, kjer stanujejo naši najudanejši pristaši. Le ti, Samuel, ostaneš pri meni, da mi natančneje pripoveduješ o svojem potovanju. Za sedaj te morain zapustiti, da uredim najvažnejše priprave, ki se morajo izvršiti brez odlašanja. Prepričan sein: sedaj je čas, da zberemo naše trume. Vsak dan, ki ga potrošimo s čakanjem, nas približa nevarnosti, da nas pogoltne Bizanc." (Dalje prili.)