PROJEKTNE UČNE METODE TUDI NA DOBROVSKI ŠOLI
»Pogled v prihodnost«
Šolski krožki dobivajo sodobno različico - pro-jektne učne metode, ki dajejo občutno večji po-udarek učenčevim individualnim zanimanjem, to pa jih, kot ugotavljajo, spodbuja k bolj marljive-mu delu.
Lep, lahko bi rekli kar vzorčni primer takih projektnih učnih metod, so nam 19. decembra lani predstavili na OŠ Dobrova, kjer so otroci pod vodstvom mentorice knjižničarskega krožka in šolske knjižničarke Zdenke Snšec pokazali, do kakšnih spoznanj se lahko vse dokopljejo o prero-kovanju prihodnosti.
V scensko za to posebej prirejeni šolski avli (z gorečimi svečami) so se po vrsti pojavljali mladi vedeževalci in prerokovali: Ta je prerokoval s po-močjo kart, drugi s pomočjo kovancev, tretji si je ' pomagal s številkami, četrti je »bral« usodo iz zvezd, spet drugi so prerokovali s pomočjo člove-kovih sanj in pisave.
Učenec Janez Zalaznik je poskrbel, da je bil že kar sam začetek primerno mističen: Predstavil je predelano in skrajšano knjižico kitajskega Ji-Jin-ga, ki se opira na kozmološka dognanja starodav-ne kitajske filozofije. Po teh je mogoče preroko-vati tudi s pomočjo kovancev.
Mladi dekleti Lada in Ajda Drobež sta nekate-rim gledalcem napovedali horoskop s pomočjo numerologije, »na prvi pogled dolgočasne metode - dokler je ne uporabimo v praksi«. Tudi tu naj bi šlo za vpliv nebesnih teles.
O skrivnostnih, tudi za znanost še povečini neznanih silah planetov, zvezd, pa tudi lune v vseh njenih pojavnih oblikah, ki naj bi vplivali na nas, nam je govorila Maja Gnzelj in pri tem pokazala tudi sončno karto.
Prerokovati je moč tudi s pomočjo običajnih
' sanj (o tem sta govorila Alenka Hafner in Sabina
Rupnik), kart (Nina Suhadolnik in Katja Kovač),
medtem ko je pisava ali grafologija odprta knjiga
o človekovem značaju in njegovih nagnjenjih (Irena Gubanc).
»Pogled v prihodnost«, kot so poimenovali pri-reditev, je po svoje popestri) tudi izrazni, nato pa še indijanski ples Minee Bozovičar (ta je Že na samem začetku predstavila tudi nekaj znamenitih jasnovidcev - od Nostradamusa do Einsteina), otroci pa so lahko pokramljali tudi z urednico revije Aura Marinko Jeglič.
»Projektne učne metode niso v sklopu učnega načrta, ampak so bolj nekakšen krožek. Učenec je tu aktiven in ne nastopa zgolj kot pasiven poslušalec. Če sam dela, je z delom bolj zadovo-ljen. To je dragocen kapital. Šolska knjižnica pa ima ob tej metodi možnost, da zaživi tudi na drugačen način in se predstavi tudi navzven. Skratka, knjižnica ne sposoja le knjige, ampak se s svojim neposrednim pedagoškim delom vključu-je v pouk,« je zanimivo, poučno novost ocenila mentorica Zdenka Sušec.
BRANKO VRHOVEC