Skladnja v panonski narečni skupini
Alenka Valh Lopert — Zinka Zorko
Cobiss: 1.01
Syntax in the Pannonian dialect group
iT
P-
<
N
Z
V razpravi so predstavljene skladenj ske značilnosti govorjenih besedil v prek-murščini, prleščini, slovenskogoriškem in haloškem narečju, in sicer zgradba enostavčnih in zloženih povedi, besednoredne posebnosti, vezniška sredstva, zlasti priredni in podredni vezniki, ter prislovi. V uvodu je osvetljeno glaso-slovje in oblikoslovje panonske narečne skupine. Dodana je skladenjska jezikovna analiza dveh prekmurskih leposlovnih del, zapisanih v prekmurskem knjižnem jeziku in v slovenskem knjižnem zbornem jeziku.
Ključne besede: narečje, glasoslovje, oblikoslovje, upovedovanje, zakonitosti narečne skladnje	O

This article presents the syntactic properties of spoken material from the Prek-	n
murje, Prlekija, Slovenian Hills, and Haloze dialects; specifically, the structure of simple and complex sentences, special features connected with word order, and connectors (especially coordinating and subordinating conjunctions and adverbs). The introduction analyzes the phonology and morphology of the Pannonian dialect group. The article also includes a syntactic analysis of two Prekmurje works of fiction written in standard Prekmurje Slovenian and formal standard Slovenian.
Keywords: dialect, phonology, morphology, verbalization, dialect syntax rules
1 Glasoslovje
Po Logar-Riglerjevi Karti slovenskih narečij (1983) spadajo v panonsko narečno skupino prekmursko, goričansko (danes slovenskogoriško), prleško in haloško narečje. O teh narečjih so pisali številni dialektologi, npr. B. Raič, I. I. Sreznjevski, K. Ozvald, F. Ilešič, A. Pavel, S. Škrabec, V. Oblak, F. Ramovš, O. Asboth, V. Novak, A. Vratuša, R. Kolarič, J. Rigler, T. Logar, M. L. Greenberg, F. Mukič, M. Koletnik, B. Rajh, Z. Zorko in drugi.
J. Rigler (2001: 22) izvaja panonsko glasoslovje iz osnovnega panonskega sistema dolgih vokalov: i, u, ei, ou, e, o, a, ki zastopajo: i ^ T; ei ^e; e ^ e, e, a; a ^ a; o ^ g; ou ^ o; u ^ u; ter kratkih vokalov: i, u, e, o, a, e, o, a, ki zastopajo: i ^ i, i; e ^ e, e; e ^ e, e, e; a ^ a, a; o ^ q, q; o ^ o, o; u ^ u, u; a ^ a, a.
Prekmurščino navadno delimo na goričko, ravensko in dolinsko podnarečje, M prleščino na spodnjeprleški, srednjeprleški, zgornjeprleški in kujleški govor, sloN venskogoriško narečje na vzhodne in zahodne govore ter haloško na vzhodne, sre-1 dnje ter zahodne govore.
Skupne razvojne posebnosti panonske narečne skupine so: nepodaljšanje krat-O kih akutiranih nezadnjih zlogov, ki so večinoma ostali kratki do danes; dolgi polglas-s nik se je razvil v dolgi e-jevski fonem skupaj z etimološkim e in nazalnim <g; dolgi u L se je v izgovoru začel pomikati naprej in se je zaokrožil v u, sonantni lpa se je prek ou
0	poenoglasil v u (v porabščini še ohranjeni ou v primerih gounčati za današnje gučati dokazuje razvoj sonantnega l prek ou v u); ohranil se je tudi vokalični r.
Konzonantizem v panonski narečni skupini je manj razčlenjen kot vokali-zem. Razvil se je po značilnih slovenskih tendencah. Praslovanski dj v tipu *medja se je razvil v j, pozneje pa se je v prekmurskem goričkem in ravenskem podnarečju N vsak j razvil v g, dj, dž, tj, g', k', verjetno pod madžarskim vplivom. Pri praslovan-> skem w je v panonski narečni skupini značilen razvoj v labiodental v, ki v izglasju p ali v položaju pred nezvenečim soglasnikom izgubi zven in se izgovarja kotf. Trdi
1	1 na koncu besede ima refleks -o, v prleščini tudi -a; morda pod vplivom štokavskih S priseljencev. Palatalni l', r', n' so se razvijali po splošnih slovenskih tendencah: l' je K otrdel, n' pa je vsaj v prekmurščini ohranjen; tu je ohranjena tudi sekundarna pala-
1	talizacija tipa vucje. Prehod izglasnega -m v -n je večinoma ohranjen.
Govori v panonski narečni skupini so se oblikovali med 10. in 14. stoletjem, v • obdobju, ko se je formirala slovenska jezikovna individualnost (Zorko 2009: 362-363).
2	2 Oblikoslovje
V primerjavi s staro cerkveno slovanščino so oblikoslovni razvoji podobni, rezultati se razlikujejo po zaostajanju razvoja zaradi stoletne ločenosti Prekmurja od osred-ja in zaradi vpliva sosednjega štajerskega narečja na zahodu panonskega prostora. Samostalniške sklanjatve se razvrščajo po spolu, končnice se lahko izenačujejo, dvojina je dobro ohranjena. Srednjespolski samostalniki so v Prekmurju ohranjeni tudi v množini, drugod se podaljšani s -t-, -n- maskulinizirajo že v dvojini; nekateri se lahko feminizirajo že v ednini, zlasti pa v dvojini in množini. Poleg končniškega so v samostalniški sklanjatvi ohranjeni nepremični, premični in mešani naglasni tip, v glagolski spregatvi je poseben prekmurski končniški naglas tipa nesen. V samo-stalniški moški sklanjatvi so narečne končnice: -i v dajalniku in mestniku ednine, v prekmurščini tudi -e iz jata; -oma/-ama, -on/-an, -ah/-aj, -ami se govorijo tudi v ženskih sklanjatvah, in sicer v vseh sklonih. V moški sklanjatvi se v Prekmurju in Halozah v množini osnova podaljša z -ov- (mostovi, sinovje). V orodniku ednine ženskih sklanjatev so v teh narečjih končnice -o/-oj/-i/-on/-ov. Ženski samostalniki na -ev se lahko končujejo na -va ali pa se sklanjajo po drugi ženski sklanjatvi (ti-kvi). V pridevniški sklanjatvi sta v Prekmurju ohranjeni trda sklanjatev (lepoga) in dvojinska oblika moškega spola lepiva (ženskega spola lepivi). V ženski sklanjatvi imajo dajalnik, mestnik in orodnik ednine končnico -oj (lepoj). Med osebnimi zaimki je v dvojini več oblik: miva/mijadva; med kazalnimi zaimki je najpogostejši toti;
med števniki so posebne oblike za dvajset, trideset, v Prekmurju pa se od 40 dalje ^ postavlja enica za desetico: štirideset ena, štirideset dva ...
V glagolski spregatvi je v prekmurščini osebilo -va za 1. osebo dvojine moškega in -ve za 1. osebo dvojine ženskega spola, drugod za vse spole -ma. V 3. osebi množine se v Halozah pojavlja končaj -do: delado. Povsod je prevladala tematična spregatev: data, jeta. Opisni deležnik na -l se večinoma končuje na -o, le v večjem delu Prlekije, deloma v Halozah in v Slovenskih goricah se govori tudi -a. Povsod je ohranjen dolgi nedoločnik na -ti/-čti, ki se loči od namenilnika; 1/5 ta se veže s predmetom v rodilniku. V Halozah, na vzhodu Prlekije in v Porabju se za ženski spol v 1. in 2. osebi ednine uporabljajo moškospolske oblike.
Med nepregibnimi besednimi vrstami so najbolj tvorni prislovi, členki in medmeti; predlogi in vezniki (razen ka za 'da') so blizu knjižni rabi. Med prislovi je ohranjenih veliko arhaičnih oblik; npr. prekmursko: 'nindri, 'indri, 'inda, 'prle, trno. Veznik ka s knjižnim pomenom 'da' je znan v vsej narečni skupini; ohranjen je še vezalni veznik no in protivni liki. Členki se po narečjih razlikujejo: 'vej, 'ba:r, 'vači, 'lekar, ešče (prekmursko); pre, 'kar ne, 'vi:ena, 'leki (slovenskogoriško); 'morti, 've (prleško). Med medmeti so v panonski narečni skupini podobni razpoloženjski, v katerih prosijo za pomoč boga, zmerjajo in preklinjajo pa pogosto z zlodejem, hudičem, vragom. V Prekmurju je za poimenovanje strele še ohranjen poganski Perun. Med zvalnicami in pozdravi je zelo pogosta beseda bog (Zorko O 2009: 374-375).	^
N
3 Skladnja
Skladnja je poseben del slovničnega nauka o jeziku, ki uči, kako so narejene pravilne povedi in njihovi deli. Besede same se na podlagi skladenjske vloge, ki jo opravljajo, delijo na besedne vrste. Najmanjša možna poved je stavek. Razprava prinaša:
A - skladenjsko analizo govorjenega jezika, B - skladenjsko analizo pisnega jezika.
Ob vsakem primeru je pojasnjena skladenjska analiza, ki pojasnjuje zgradbo stavka in (enostavčnih oz. zloženih) povedi, besednoredne posebnosti, vezniška sredstva (zlasti priredne in podredne veznike) ter prislove.
3.1 »Porabje«, časopis Zveze Slovencev na Madžarskem, ima večino člankov zapisanih v prekmurskem knjižnem jeziku. V slovenskem knjižnem jeziku pišejo prispevke tisti, ki porabščine ne obvladajo, in avtorji poročil o slavnostnih dogodkih. Uvodnike v nadnarečni knjižni prekmurščini običajno prispevata urednica Porabja Marjana Sukič in publicist Dušan Mukič. Pogovore z domačini objavlja Karči (Karel) Holec, tako da so besedila izvirna in zvesta zvočnim posnetkom. Gradivo za analizo so bili naslednji članki, ki so bili objavljeni v časopisu Porabje v letih 2011 in 2012:
(1)	Vsigdar sem držo svojo rejč, 24. novembra 2011, 6.
(2)	Vsakši si tak pomaga kak leko, 3. maja 2012, 6.
K O
S
r O V
z N
A P
S
K
PO
o
00 2
(3)
(4)
(5)
(6)
Delaj tak, ka iz tauga leko preživeš, 10. maja 2012, 6. Spejvajmo, aj se ne pozabi, aj se ohrani, 21. junija 2012, 6. Spominski stebri v Porabji, 28. junija 2012, 6. Nejsem sto za ograjov delati, 16. avgusta 2012, 5.
Besedilo 1	Sprvoga sem dja bautoš bijo tu v Monoštri v želejzni bauti Luna, gde sem edendvajsti lejt delo.	V dvostavčni podredno zloženi povedi s prilastkovim odvisnikom, ki ga veže prislov gde, je opazen premik glagola proti koncu stavka.
	Gda se je spremenijo režim pa so privatizirali bauto, dja sem ga nej mogo dolakupiti pate tak sem brezi dela austo.	Časovnemu odvisniku z gda 'ko' sledi vezalna zveza z veznikom pa, glavni stavek je priredno zložen z veznikom pa. Zadnji stavek se konča z glagolom. Narečno zanikanje: sem nej 'nisem'.
Besedilo 2	Dja sem v Števanovci živo do leta 1967, potistim smo prišli se v Varaš.	Vezalno priredje brez veznika.
	Zato, ka tu smo delali, pa od tistec je daleč bilau nutraoditi.	Vzročni odvisnik - zato, ker - glavni stavek veže veznik pa. Besedni red: tü smo za 'smo tu', je daleč bilau 'je bilo daleč'.
	Sprva sem s taši mali mašinom odo, ka sem cugle vozo kaulak, sledkar sem pa vrkar bijo, gde so tau zamlau vkupmleli, iz štere so cigle redli.	Za glavnim stavkom sledi namerni odvisnik z veznikom ka 'da', vezalno priredje z veznikom pa, krajevni odvisnik veže prislov gde 'kjer", prilastkov odvisnik veže oziralni zaimek šteri 'kateri'. Petstavčna priredna zapleteno zložena poved. Glagol je lahko na koncu stavka.
	Zena vsigdar z menov de, dapa dostakrat ešče hčij to, zato ka sam bi nej mogo naklasti, če kaj vekšoga pripelam.	Prvemu stavku sledi protivno priredje z veznikom dapa 'vendar', vzročni odvisnik uvaja zveza zato ka 'ker', pogojni podredni veznik je če. Štiristavčna priredno zapleteno zložena poved.
Besedilo 3	Nikdar bi nej mislo, ka ge mo kruj peko.	Predmetni odvisnik uvaja veznik ka 'da'. Glagol je v obeh stavkih na zadnjem mestu. Naslonska niza bi nej 'ne bi', ge mo 'jaz bom' sta tipično narečna.
	Za kruj samo borove drve kurimo, včasin je tau nekakoma čudno, dapa tan je pri nas veki-večno tak bilao.	Priredna zveza treh stavkov - vezalno priredje nima veznika, v protivnem pa je rabljen veznik dapa 'vendar'. Prvi in tretji stavek se končujeta z glagolom.
Besedilo 4	Gnesden lidge več nej ali samo malo spejvajo, nej tak kak prvin, gda so vsakši den spejvali, če so veseli bili, te zato, pa ranč tak te to, če so kakšno žalost meli.	Zapletena sedemstavčna zložena poved vsebuje tri glavne stavke, časovni odvisnik s povezovalnim prislovom gda 'ko', pogojni odvisnik z veznikom če; glagol je pogosto na koncu stavka.
	Tak mislim, ka tau je sploj velko delo, zato ka s tejm se to ohranja porabska kultura pa gezik to.	Tristavčna, podredno zložena poved s predmetnim in vzročnim odvisnikom - veznika ka 'da', zato ka 'zato ker' - se konča s členkom to. Medbesedni priredni veznik je pa.
Besedilo 5	Feri, kak je ta ideja prišla, ka se tej spominski stebri postavijo?	Zvalniški pastavek; vprašalno poved sestavljata glavni stavek in prilastkov odvisnik z veznikom ka 'da'. V obeh stavkih je glagol na koncu.
	Gda je prva sestra mrla, te sem si brodo natau, te je prišla ta ideja, ka za njij samo zvaun zvoni, nika ne ostane za njimi, še telko nej, ka bi edno svejčo leko vožgali.	Časovnemu odvisniku s prislovom gda 'ko' sledi glavni stavek s prislovom te 'takrat', nato je vezalno brezvezje, prilastkov odvisnik z veznikom ka 'da', nato vezalno brezvezje ter pojasnjevalna zveza z načinovnim odvisnikom.
	Ranč tak mi, šteri smo doma ostali, samo za volo dela smo v vekše varaše odišli, si že to moramo broditi, gde mo se pokapali.	Glavni stavek z osebkom ima vmesni vrinjeni prilastkov odvisnik s šteri 'kateri'. Sledi mu vzročni odvisnik, glavni stavek se nadaljuje s povedkom in predmetnim odvisnikom. Glagoli so na koncu stavka; besedni red naslonskega niza gde mo se 'kje se bomo' je narečen.
	Tak sem mislo, aj taši bau, ka de stalno pa vekivečno stau, nej samo v Slovenskoj vesi, gde majo graubišče, zato ka tej problemi so nej samo moji, liki vsej Slovencov v Porabju.	Podredna zapleteno zložena poved je sestavljena iz glavnega stavka, predmetnega odvisnika z aj 'naj', prilastkovega odvisnika s ka 'da' s pojasnjevalnim priredjem nej samo - liki, gde 'kjer'. V treh stavkih je glagol na koncu.
Besedilo 61	Dja sem nikdar nej sto sodak biti, pa sprvoga smo ranč nej tu živeli. Mati je v Andovci včila, pa tam smo meli stanovanje, pet lejt smo bili tam. Potistim so te stariške leta 1967 začnili zidati pa smo te tak se prišli.	Prvi pa je protivni veznik, drugi in tretji sta vezalna. Glagol se lahko pomakne na konec stavka.
	»VSomboteli sem se tadale včijo za avtomehanika, zato ka moj boter je to tau biu, pa od njega sem daubo volau.«	Priredni sklepalni veznik zato se veže s pod-rednim ka 'ker', pa je priredni vezalni veznik.
	... pa te sem dvejprilike emo. Ali mo v Opel ušo delat ali mo za poklicnoga sodaka ušo.	Pa je vezalni veznik, sledi ločno priredje z ali - ali, glagol se pojavlja na koncu vseh treh stavkov.
	Kak poklicni soldat, leko ka_ si vanej na mrazi ali na sonci, dapa leko deš, nej ti trbej znautra za ograjov biti.	Veznik ka 'da', ločni besedni veznik ali, dapa 'vendar' uvaja protivno priredje, poved se končuje z glagolom.
	Dapa, hvala baugi, nika tašo nej bilau, ka bi se bojati mogli.	Dapa 'vendar' - protivno priredje, sledi med-metni pastavek, ka 'da' začenja predmetni odvisnik, ki se končuje z deležnikom mogli 'morali' za nedoločnikom.
	Najbola nevarno je tan bilau, gda smo parvice prosili pa so v žepko segnili.	Glavni stavek se končuje z glagolom bilau, časovni odvisnik z gda 'ko' z deležnikom prosili, vezalno priredje veže veznik pa.
co
O
CM •
O!
X
Vi Ph
<C
N >
O J
1/5
O X
N H
1 V prispevku Nejsem sto za ograjov delati Karči Holec objavlja pogovor z Lacijem Meklijem iz Števanovec. Analiza povedi je osrediščena na zakonitosti upovedovanja izpraševanca.
K O
S
r O V
z N
A P
S
K
PO
o
00 2
	Če bi šteli, pa bi je nej mogli staviti, zato ka tej so bola znali, gde leko prejkde, kak tisti so-dak, šteri je tam stau.	Petstavčna podredna zapleteno zložena poved ima glagol na koncu vsakega stavka. Vezniške besede so: če za pogojni odvisnik, pa je po-udarni členek, zato ka 'zato kef za vzročni odvisnik; gde 'kje' prislov kraja; kak 'kako' prislov načina; šteri 'kateri' oziralni zaimek.
	Travo kosim pa grbanje berem, če rastejo.	Tristavčno priredno zapleteno zloženo poved veže najprej priredni veznik pa, pogojni odvisnik pa podredni veznik če. Vsi trije glagoli so na koncu stavka.
	Dapa najbola me veseli moj vnuk, gda kaj malo časa mam, te sem z njim, takšoga reda se šetava pa špilava	Protivni veznik dapa 'vendar' začenja glavni stavek, časovni odvisnik pa časovni prislov gda 'ko', ki ima za seboj tri vezalno povezane stavke, med zadnjima glagoloma je vezalni veznik pa.
3.1.1 V knjigi Tineta Logarja Slovenska narečja (1975) je objavljeno prekmursko besedilo iz Nedelice. Analiziranih je prvih 12 povedi. Ena poved je enostavčna, tri so dvostavčne, štiri tristavčne, dve sta štiristavčni, ena pa šeststavčna in zapleteno zložena.		
(1) 'Da smu šča 'mii 'ma:li bilii, smu 'radi u'dili k 'ádnui 'mámci, ká su z'náli jáku 'dosta prpuvi'da:vati.		Poved sestavljajo: časovni odvisnik z vezniško besedo 'da 'ko', glavni stavek in vzročni odvisnik z veznikom ka 'ker'. V časovnem odvisniku je narečni besedni red s pomožnikom 'biti' na koncu stavka, členek 'še' stoji pred osebkom, v vzročnem odvisniku je na koncu nedoločnik.
(2) F'ča:si nás ja 'biila 'puna 'iža pa smu 'ták b're:čali, ká gr'me:čaga bu'ga: 'nišča nei 'črn.		Prva dva stavka sta povezana z vezalnim veznikom pa, drugemu sledi načinovni odvisnik z narečnim veznikom ka 'da'. Drugi in tretji stavek se končujeta z glagolom.
(3) 'Mámca su sa čama'riilipa su p'rávili, ká nám kai pu'voju, či mu 'tüu.		V štiristavčni povedi sta prva dva stavka v vezalnem priredju z veznikom pa, sledi predmetni odvisnik z veznikom ka 'da' in temu pogojni z veznikom či. Trije stavki se končujejo z glagolom.
(4) Či bi sa 'nin pa 'te: š'to smija:u, bi 'nami d'vari ut'prli pá gá 'vo: pušiknuli.		Tristavčna priredno zapletena zložena poved z vezalnim veznikom se začenja s pogojnim odvisnikom - veznik či.
(5) Sig'da:r su 'ták 'záčnuli:		Napovedni stavek.
(6) »Z'na:ta, 'deca, 'tou, ká ván z'dai pu'ven, ja p'ra:va 'boža 'istina.		Napovedni stavek ima na koncu glagol. Stiri-stavčna poved v premem govoru je zapleteno zložena. Začne se z glagolom, vrinjen je zvalnik, glavni stavek se začne s kazalnim zaimkom 'to, vrinjen je prilastkov odvisnik s ka 'kar'. Dva stavka se končujeta z glagolom.
co
O
CM •
02
1/5
Ph
<C N
N
3.2 Prleščina ima osnovni dolgi samoglasniški sestav: i:, u:, u:, e:, o:, e:/e:, o:/o:, a:, r:. Refleks za dolgi jat je zelo ozki e:, za etimološki o in za nosni q pa zelo ozki o:, široki o:/o: zastopa dolgi a. Iz Logarjeve knjige Slovenska narečja je analiziranih 20 povedi v besedilu iz Gajševcev pri Križevcih.
Med izbranimi povedmi je pet enostavčnih, šest dvostavčnih, šest tristavčnih, ena štiristavčna in dve petstavčni povedi. Vezniška sredstva so: vezniki: pa, če, ka; prislovi dere, kak 'ko', da 'ko'; zaimka: ki, 'ke:ri. Najpogostejša veznika sta priredni vezalni pa in podredni ka 'da'.
(1) Če g're:š v go'rice, maš d've: 'vuri pe:š za 'iti, s pe'cikilon pa 'lexko p'ri:deš 'eno 'vuro.	Pogojni odvisnik začenja veznik če, protivni veznikpa stoji za prvo polnopomensko besedo.
(2) 'Dere se pelamo s 'kuji, če 'tiraš, p'ri:deš eno 'vuri pa po:l, če pa po 'malen 'i:deš, pa 'malo 'duže.	Časovni odvisnik začenja 'dere 'ko', sledi pogojni odvisnik s če, medbesedni veznik je pa 'in', drugi pogojni odvisnik s če pa pomeni protivno razmerje s prvim če-stav-kom, zadnji pa je poudarni členek.
(3) Če 'če:š 'meti 'dobro obdelane go'rice, maš Ce:lo 'leto zadosti 'dela.	Dvostavčna podredno zložena poved ima na prvem mestu pogojni odvisnik z veznikom če, sledi mu glavni stavek.
(4) Za'to: 'moremo za'če:ti že v 'zi:mi vo'ziti g'no:i.	Enostavčna poved ima ob glagolu 'moremo 'moramo' dva nedoločnika.
(5) 'Neivečga 'vozimo na sa'ne:x, 'dere je 'dober sijo:k.	Dvostavčna podredno zložena poved s časovnim odvisnikom, ki se začenja z dere 'ko'.
(7) 'Tou ja šča 'te: bilou, 'da san sa 'jas k 'toi 'iži užanila.	V dvostavčni podredno zloženi povedi veže časovni odvisnik vezniška beseda da 'ko'. Členek 'še' stoji pred časovnim prislovom 'tedaj'. Glagola sta na koncu stavka.
(8) 'Te: su pa 'ati pr 'sousidovii 'adan 'dedak 'mrlipa smu š'li va'če:r na v're:stivana.	Dvostavčno vezalno priredno zloženo poved veže veznik pa.
(9) 'Adan 'čas smu bu'ga: mulili, 'te: smu si pa safa'le: zgu'ča:vali.	Veznik pa je za časovnim prislovom 'te: 'potem' - oba stavka se končujeta z glagolom.
(10) 'Mani sa ži pu'mali 'za:čalu d'reimati pa bi 'rada š'la du'mou; 'naši 'moški su pa 'nei š'teli 'iti.	Tristavčno priredno zloženo poved z vezalnim in protivnim priredjem veže pa v vlogi vezal-nega in nato protivnega veznika. Besedni red pri zanikanju je narečen: su nej 'niso'.
(11) 'Te: svi sa pa s ta'tiicuf sa'mei z'dignuli.	Enostavčna poved se začenja s prislovom 'te: 'takrat', pa opravlja vlogo ali poudarnega členka ali vezalnega veznika.
(12) 'Da svip'rišli 'ati du 'Čuuvuga studanca, 'g'e ja 'inda 'buu 'volk'i 'žiivi p'lout, pa 'samu 'viidin, kak adnu 'volku žar'be: bi'žii 'vonod v'ra:tapap'reik plouta na š'kagan.«	Stiristavčno zapleteno podredno zloženo poved začenja v časovnem odvisniku časovni prislov da v vlogi veznika 'ko', prilastkov odvisnik veže prislov 'g'e 'kjer", za glavnim stavkom s poudarnim členkom pa sledi predmetni odvisnik z vezniško besedo kak 'kako'.
K O
S
r
0 V
z N
A P
S
K
1
CS •
2 O h-i
CO •
2
(6) 'Te 'nei'le:ži do'bi:mo forin'go:še z ve'si:, 'ki majo 'kuje, ka nan po'mo:gajo vo'ziti.	Tristavčno podredno zloženo poved sestavljajo glavni stavek, prilastkov odvisnik z oziralnim zaimkom ki in namerni odvisnik, ki ga uvaja ka 'da'.
(7) 'Te smo pa potko'pali, ka se je od 'gori v'rüxnolo 'doi.	Glavni stavek se začenja s časovnim prislovom 'te, ki mu je dodan pa, ki je lahko vezalni veznik ali pa poudarni členek, sledi namerni odvisnik z veznikom ka 'da'.
(8) 'Te: potlipa 'začnemopla'ne:rati, tre'se:rati s 'koli, ka 've:mo, 'ge: mo kopali za sajeje: 'trsja.	Tristavčna podredno zložena poved, prvi glavni stavek s 'te: pa ima dve povedkovi določili - nedoločnika; sledi namerni odvisnik s ka 'da', nato pa vzročni odvisnik začenja ka 'da', predmetni odvisnik uvaja prislov 'ge: 'kje'.
(9) 'Re:žemo, 'dere več ne zmr'zo:vle, pap'ret, kak je v 'me:zgi, dr'gačik se 'trs jo:če.	V zapleteno zloženem priredju sledi glavnemu stavku časovni odvisnik z 'dere 'ko', nadaljuje se drugi glavni eliptični stavek z veznikom pa, nadaljuje se časovni odvisnik s prislovom kak 'ko', v tretjem glavnem stavku vzročni prislov drgačik pomeni 'sicer'.
(10) 'Toto 'leto smo na 'xitren 'lexko z'rezali, da ba s'ne:k 'xitro 'doi.	Vzročni odvisnik začenja vezniška beseda da 'ko'. Pomožnik ba je nastal iz bija.
(11) Sk'ropimo 'tak, ka 'eni šk'ropijo, 'eni pa 'nosijo škropivo.	Tristavčna podredno zložena poved ima za glavnim stavkom dva načinovna odvisnika z veznikom ka 'da', povezana sta vezalno z veznikom pa.
(12) 'Ke:ri 'nosijo, 'morejo 'biti flisik, če 'če:jo folgati, 'ne ka bi se d've: 'vüri omix'lo:va, 'ovi pa bi ga 'čaka.	Poved začenja osebkov odvisnik s 'ke:ri 'kateri', glavnemu stavku sledi pogojnik z 'ne ka bi 'ne da bi', sledi vezalno priredje z vezal-nim veznikom pa.
(13) 'Nefbole pa se fsi vese'li:mo b'ro:tve, po'sebno mleišipr 'xiši, 'ke:ri še 'reiši Zoblejo.	Priredni protivni veznikpa je za prislovom, 'ke:ri 'kateri' uvaja prilastkov odvisnik.
(14) B'ro:či 'berejo g'ro:zdje fpo'so:de.	Enostavčna poved z izhodiščnim osebkom b'ro:č\, s prehodom 'berejo, z jedrom g'ro:zdje, sledi prislovno določilo kraja.
(15) Pü:tari pa f pü:tax 'nosijo z'metno g'ro:zdje na p'rešo.	Enostavčna poved ima vezalni veznik pa za izhodiščem.
(16) Dere b'ro:čipoberejo g'ro:zdje, 'te 'začnemo p're:šati pa t'retati g'ro:zdje.	Časovni odvisnik se začenja z besedo dere, ki pomeni časovni 'ko'; nedoločnika kot povedkovi določili povezuje vezalni pa.
(17) Dere je 'koš z'lo:ženi, se 'denejo 'gor d'veri, na d'veri pa li'se:ni peji:či.	Časovnemu odvisniku z dere 'ko' sledita dva vezalno povezana glavna stavka z veznikom pa.
(18) 'Te pa se 'začne vrete'nariti.	V enostavčni povedi veznik pa sledi narečnemu 'te 'tedaj'.
(19) Po 'malen 'začnemo 'doi gu'niti, ka se stis'ko:vle.	Namerni odvisnik s ka 'da' sledi glavnemu stavku.
(20) 'Mošt 'teče ff 'kat.	Po členitvi po aktualnosti je v enostavčni povedi izhodišče - prehod - jedro.
3.3 Haloško narečje sestavljajo trije govori: vzhodnohaloški z dolgim mono- ^ ftongičnim samoglasniškim sestavom: i:, u:, u:, e:, o:, e:, a:, r:; srednjehaloški govor ^ ima tudi dolge dvoglasnike: i:i, u:i, u:u, e:, e:i, o:u, a:, r:; zahodnohaloški govor ima same dolge enoglasnike in dvoglasnike: i:, u:, u:,i:e, u:o, e:, 0:, e:, o:, a:u, a:, r:.
Analiziranih je osem povedi v besedilu, posnetem v zahodnem haloškem ^ narečju v Čermožišah pri Žetalah (pripoved Terezije Kopše, rojene leta 1926). Tri 1—1 povedi so enostavčne, ena dvostavčna, dve sta tristavčni, ena je štiristavčna in ena petstavčna. Vezniška sredstva so vezniki: pa, no, ka; prislov da (iz gda).
Skladenjska analiza obsega začetek besedila.
N H
(1) 'Pu:okle, 'da so 'ku:osci ko'si:li, 'ne, po'li:e-ti, 'ko:k je 'le:po b'lo:!	Poved je vzklična, podredno zložena. Glavni stavek ima vrinjen časovni odvisnik, vezniška beseda je časovni prislov 'da 'ko', sledi členek zanikanja v pomenu potrjevanja, dodan mu je prislov časa, se konča s pomož-nikom v pretekliku.
(2) So šli: ko'si:t.	Enostavčna poved se začne s pomožnikom so, namenilnik je ohranjen.
(3) V ju:tro, 'daje b'lo: pe:t 'vu:ra, sozape:li, jix je b'lo: po pe:t, 'še:st, pa 'mo:lokai jim je os'to:lo od 'anega t'ravnika, pa š'li: 'du:ol no 'gu:or s 'ku:osemi po b're:gi.	Glavni stavek ima vrinjen časovni odvisnik z 'da 'ko', sledi pojasnjevalno priredje, pro-tivno priredje z veznikom pa, nadaljuje se vezalno priredje z veznikom pa.
(4) Z'daj ni 'vač 'to:k, da so 'tu:ote ko'si:lnice.	Dvostavčno podredno zloženo poved s časovnim odvisnikom veže časovni prislov 'da 'ko'.
(5) 'Ta:u se na're:dipa o'ba:re, o'ka:uli 'grmof še pis'ti:jo.	Tristavčna poved v vezalnem priredju ima veznik pa in brezvezje.
(6) Pi:ši ga 'vu:xo.	Enostavčna čustveno zaznamovana vzklična poved je narečni frazem.
(7) Pa 'že:le 'tu:di.	Stavek z veznikom pa nadaljuje pripoved. Pomožnik je izpuščen, členek tudi pa je na koncu stavka.
(8) 'Da smo b'le: fe:rtik vju:tro ž ji:vi, 'ne, ko smo Žale pše'ni:co al 'rš, jačmen, 'o:ves, 'ti:e pa na 'ku:onci zape:le za 'li:kif.	Časovni odvisnik se začenja s prislovom 'da, vrinjen je členek potrjevanja 'ne, naslednji je časovni odvisnik z veznikom ko, glavni stavek je na koncu brez pomožnega glagola.
3.4 Slovenskogoriško narečje (Zgornja Voličina) ima same dolge samoglasnike in dvoglasnike. Med desetimi izpisanimi povedmi so tri enostavčne, tri dvostavčne, dve tristavčni in dve petstavčni. Najpogostejši je vezalni veznik. Zapis govora v Zgornji Voličini (pripoveduje Helena Bezjak, roj. 1929; Koletnik 2001)
(1) F s'ta:rix 'ca:jtax, 'da: smo 'žie:li, smo 'vu:tro s'ta:nli ob d've:ix, 'po:l t're:ixpa smo 'žie:li za 'sarpami pa s 'ku:oso pa s'nu:ope 'di:elali pa 've:zali.
Prvi glavni stavek ima vrinjen časovni odvisnik s prislovom 'da: 'kadar, ko', nadaljujejo se trije glavni stavki z vezalnim veznikom pa. Vezalni veznik pa veže tudi dva samostalnika (za 'sarpamipa s 'ku:oso).
K O
S
r
0 V
z N
A P
S
K
1
CS •
2 O h-i
CO •
2
(2) 'Tain do nix 'sieidmix do 'uiosmix smo 'zieili, 'naix pa se s'loiu froiustikli.	Dvostavčno, vezalno priredno zloženo poved veže veznik pa, ki stoji za prislovom 'na:x 'potem'.
(3) 'Tie:pa smo se nafroiustiklali, 'tie:pa 'naix s'nuiopof s'taivitpa 'tiiistix ko'pieiricof pa 'tiiistiga.	Tretja poved je skladenjsko zapletena, tipično pogovorna; začenja se s časovnim prislovom 'tie: 'potem' in s pa, ki ima vlogo vezalnega veznika ali poudarnega členka. Prvi stavek ima povedek v 1. osebi množine, naslednja vezalna zveza nima glagola premikanja, pač pa le namenilnik s predmetoma v rodilniku in nedokončani stavek. Povezovalno sredstvo je 'tie:pa, predmeta sta vezalno povezana z veznikom pa.
(4) 'To: je b'loiu 'tieisko 'diielo, z'loiu 'tieisko.	Sledi enostavčna poved z vsebinsko stopnjevanim prislovom.
(5) Pa mla'tiiitva pa fsiei, 'tüij z'loiu 'tieisko 'diielo b'loi.	Enostavčna poved ima povedek b'lo:u z izpuščenim pomožnikom je na koncu stavka.
(6) Ko'pieirici so b'lii, jai.	Enostavčna poved s trdilnim členkom na koncu.
(7) S'taiva je b'loiu 'seist s'nuiopof, ko'pieirica pa b'loi dva'naijst s'nuiopof fküiiper, 'jai.	Dvostavčna vezalna priredna zložena poved, veznik pa stoji za osebkom, sledi členek potrjevanja.
(8) 'Tieipa si, 'dai je b'loiu 'iein 'tieidn, je b'loi 'süiixo 'tiiisto s'läima pa so za, pa so p'riisli z 'vuiozamipa na 'vuioze na'baisali pa na 'güimlo.	V zapleteno zloženi priredni povedi sledi za-reku časovni odvisnik s prislovom 'da:, sledi glavni stavek, zarek, nato vezalno priredje z veznikom pa in naslednji vezalni stavek s pa ter eliptični stavek z veznikom pa.
(9) 'Naixpa se na 'güimli 'tiiisto m'laitlopa ka'diiilo, 'taik da je g'ruioza 'biiila.	Vezalnemu priredju z veznikom pa sledi načinovni odvisnik z zvezo 'ta:k da, glagol stoji na koncu stavka.
(10) M'laitli 'naij'parvo 'naix pa 'tiiisto 'veijalipa so 'tiiiste p'liieve.	Prvi glavni stavek ima izpuščen pomožnik, sledi vezalno priredje z 'na:x in vezalni eliptični stavek z veznikom pa.
V desetih povedih se veznikpa pojavi petnajstkrat.
4 Besednoredne skladenjske značilnosti v obravnavanih besedilih
Najznačilnejša skladenjska posebnost v analiziranih besedilih je, da se glagol pomika proti koncu stavka.
4.1 Gradivo iz analiziranih povedi v časopisu Slovencev na Madžarskem Porabje:
[...] gde sem edendvajsti lejt delo [...] pa te tak sem brezi dela austo [...] pa od tistec je daleč bilau nutraoditi [...] sledkar sem pa vrkar bijo, gde so tau zamlau vkupmleli,
iz štere so cigle redli [...] če so kakšno žalost meli [...] kak je ta ideja prišla, ka se ^ tej spominski stebri postavijo [...] ka bi edno svejčo leko vožgali [...] ranč tak mi, co šteri smo doma ostali, samo za volo dela smo v vekše varaše odišli, si že to moramo o broditi, gde mo se pokapali [...] dja sem nikdar nej sto sodak biti [...] pa te sem dvej • prilike emo [...] ali mo v Opel ušo delat ali mo za poklicnoga sodaka ušo [...] nej ti trbej znautra za ograjov biti [...] dapa, hvala baugi, nika tašo nej bilau, ka bi se bojati mogli [...] najbola nevarno je tan bilau, gda smo parvice prosili pa so v žepko segnili [...] travo kosim pa grbanje berem, če rastejo [...] gda kaj malo časa mam, te sem z njim, takšoga reda se šetavapa špilava [...]
4.5 Gradivo iz analiziranega besedila - Zgornja Voličina:
[...] smo 'žie:li za 'sarpami pa s 'ku:oso pa s'nu:ope 'diielali pa 'veizali [...] 'tie: pa smo, se nafro:uštiklali, 'tie: pa 'na:x s'nu:opof s'ta:vit [...] 'tu:j z'lo:u 'tie:ško 'di:elo b'lo:u [...] kopie:riči so b'li:, ja:.
4.2	Gradivo iz analiziranega besedila - Nedelica:
'Da smu ščä 'mii 'ma:li bi'lii [...] (členek ščä 'še' stoji pred osebnim zaimkom) [...] 'Mämca su sä cämä'rüli pa su p'rävili [...] 'Tou jä ščä 'te: bi'lou, 'dä san sä 'jas k toi N 'iži u'zänila.
4.3	Gradivo iz analiziranega besedila - Gajševci:
[...] maš d've: 'vüri pe:š za 'iti [...] če pa po 'malen 'i:deš [...] 'Toto 'leto smo na 'xitren 'lexko z'rezali.
J
4.4	Gradivo iz analiziranega besedila - Čermožiše:
[...] 'da so 'ku:osci ko'si:li [...] 'ko:k je 'le:po b'lo: [...] Pa 'že:le 'tü:di.
N
5 Leposlovni deli, zapisani v prekmurskem knjižnem jeziku (A) in v slovenskem zbornem knjižnem jeziku (B) - skladenjska analiza
5.1 Francek Mukič: Garaboncijaš (2005, 41. poglavje: Vleti bi biu škonik, vzimi pa zidar) in prestava v slovenski knjižni jezik Črnošolec (2007, 30. poglavje: Poleti bi bil učitelj, pozimi zidar)
Vleti bi biu škonik, vzimi pa zidar		Poleti bi bil učitelj, pozimi zidar	
Djeseni 1946je veliki žipan Železne županije Emanuel Šafranko zapovödo, naj po porabskaj vesnicaj začnejo deco slovensko včiti.	Glavnemu stavku sledi predmetni odvisnik, ki ga veže členek naj. Povedek je sestavljen iz dovrš-nega glagola začnejo in nedovršnega nedo-ločnika včiti na koncu stavka.	Jeseni 1946je veliki župan Železne županije Emanuel Šafranko odredil, naj se po porabskih vaseh začne poučevanje v slovenščini.	Skladenjska zgradba je enaka, predmetni odvisnik ima dovršni glagol v trpniku, nedoločnik včiti pa je zamenjan z glagolni-kom poučevanje.
K O
S
r
0 V
z N
A P
S
K
1
cs •
2 O h-i
00 •
2
V Slovenskoj vesi so se vkupnabrali neza-dovolni stariške, šteri so bili prauti tomi.	V dvostavčni podred-no zloženi povedi sledi glavnemu stavku prilastkov odvisnik z oziralnim zaimkom šteri 'ki, kateri'.	V neki slovenski vasi, ki je bila zaradi bližine Monoštra kljub svojemu imenu tudi v tistih časih precej madžarsko naravnana, so se zbrali nezadovoljni starši, ki so temu ukrepu ostro nasprotovali.	V prestavi tristavčna podredno zapleteno zložena poved ima vrinjen prilastkov odvisnik z oziralnim zaimkom ki in se nadaljuje s prilastkovim odvisnikom.
V imeni starišov je emo guč Odani Kalman, šteri je pravo: »Ena lasinca ne naredi sprtoletje, en kalar ne naredi senje, en velki žipan nema pravico, ka bi zapovodo, ka se v šauli morejo mlajši včiti slovenski, če tau stariške neškejo.«	To je osemstavčna podredno zapleteno zložena poved. Napo-vedni stavek ima ob glavnem stavku prilastkov odvisnik z oziralnim zaimkom šteri 'ki, kateri'; v premem govoru je šest stavkov, prvi trije so v vezalnem priredju, sledi prilastkov odvisnik z veznikom ka 'da', nato je predmetni odvisnik s ka 'da' in pogojni odvisnik z veznikom če.	V imenu ogorčenih staršev je spregovoril Kalman Prodan, ki je zagrmel: »Ena lastovka ne naredi pomladi, en pečar ne naredi sejma, en veliki župan nima pravice, da odredi pouk slovenskega jezika na šolah, če tega starši ne želijo!«	V prestavi je poved sedemstavčna, en predmetni odvisnik je zamenjan, in sicer glagolska zveza se morejo včiti z besedo pouk.
Vsi navzauči so ma istino dali pa graubo pufkali z rokami, vejpa daje gučo o kalari, je mislo na varaškoga Janoša Kereca, na voditela nekdešnje Slovenske zveze v Porabji.	V štiristavčni priredno zapleteno zloženi povedi sta prva stavka povezana z vezalnim veznikom pa, sledi časovni odvisnik, ki ga uvaja zveza vejpa da 'saj ko', sledi vzročna priredna zveza, ki ima za priimkom samostal-niški prilastek.	Prisotni starši so mu odobravajoče zaploskali, saj je s pečarjem meril na monoštrske-ga predsednika AFS, kije bil po poklicu res pečar in deloval kot velik zagovornik slovenstva v Porabju.	V prestavi se prired-no zapleteno zložena poved začenja z vzročnim priredjem z veznikom saj, nadaljuje pa s prilastkovi-ma vezalno povezanima odvisnikoma.
Slovensko včenje se je po velkoj nevauli zato nikak don za-čnilo.	Enostavčna poved (S).	Pouk slovenščine je kljub nasprotovanju staršev nekako vendarle stekel.	Prestava je vsebinsko enaka, izrazje pa se nekoliko loči.
Tak sta te dva slo-venskiva školnika za-čnila svoje misijone, ka naj bi nej vomrla slovenska rejč na Vogrskem.	Podredno zloženo poved sestavljata glavni stavek in namerni odvisnik z veznikom ka 'da'.	Slovenska stanovska kolega sta v takem ozračju začela svoje poslanstvo za dobrobit slovenstva.	Prestava je vsebinsko ustrezna, vendar z drugim izrazjem in v enostavčni povedi (S).
5.2 Milan Vincetič: Pobeglo morje - Vujšlo mordje (Monošter, 2009)
Skladenjska analiza začetka poglavja Ravni breg (str. 55) v slovenskem knjižnem jeziku in Gnaki brejg (str. 132) v prekmurskem knjižnem jeziku obsega stavčno zgradbo povedi in vezniška sredstva.
Ravni breg
Gnaki brejg
»Le pazi, da ti veriga ne potegne hlačni-ce,«je vselej zavpila za njim, ko se je kot vihar pognal po klancu in spustil krmilo.
Petstavčno podredno zapleteno zloženo poved sestavljajo premi govor z glavnim stavkom in predmetnim odvisnikom, spremni stavek ima ob sebi časovna odvisnika z veznikom ko, ki ju veže veznik in.
»Samo pazi, ka ti lanc ne potegne lač-nice,« je sigdar zakričala za njim, gda se je kak vijer zakado po klanci pa spusto korman.
Prestavljena poved v prekmurski knjižni jezik ohrani petstavčno skladenjsko zgradbo, veznik da je prestavljen v ka (saj veznika da pre-kmurščina ne pozna), časovni veznik ko je prestavljen v narečni gda, slovenski knjižni vezalni veznik in je zamenjan s pa, saj veznika in v narečju ne slišimo.
»Prepričan je bil, da sije od strahu zakrila oči, pa tudi, da bo zrasel v njenih očeh, kajti Estika, urarjeva hči, mu je že večkrat priznala, da ima rada fante, ki si upajo.«
Glavni stavek ima ob sebi predmetni odvisnik z veznikom da in nadaljuje se glavni eliptični stavek s predmetnim odvisnikom z da, ki ima ob sebi priredni vzročni stavek, sledi predmetni odvisnik z veznikom da in temu podrejeni prilastkov odvisnik z oziralnim zaimkom ki.
»Znao je, ka de si od straja zakrila oči, pa tüdi tou, ka de pri njoj zraso, ar Estika, ta vörarova čerka, ma je že parkrat pripovejdala, ka ma rada pojbe, šteri si vüpajo.«
Skladenjska zgradba povedi je podobna slovenski knjižni, vezniki in vezniška sredstva pa so drugačna: ka 'da', ar 'ker' za priredni kajti, oziralni zaimek šteri 'kateri'.
»Ki se jim ne tresejo hlače,« je povesila oči, kot bi se sramovala.
Tristavčna zapleteno zložena poved se začne z oziralnim zaimkom v prilastkovem odvisniku v premem govoru in nadaljuje s spremnim stavkom, ki ima načinovni odvisnik.
»Ka se jin ne trousijo lače,« je povesila oči, kak če bi jo gratalo sram.
Oziralni zaimek ki je zamenjan s ka, kot je prestavljen v prislov načina kak in dodan je podredni veznik
» Vsake toliko sta se srečala.«
Enostavčna poved.
»Vsakše telko sta se srečala.«
K O
S
r
0 V
z N
A P
S
K
1
cs •
2 O h-i
00 •
2
»Nikoli se nista dogovorila, čeprav je od daleč kazalo tako.«	Dopustni odvisnik veže veznik čeprav.	»Nejsta se zgučala, či gli je od daleč tak vo vidlo.«	Dopustni veznik je čigli 'čeprav". Odvisnik se konča z glagolom.
»Kot strela z jasnega se je namreč prikazala na glavni cesti s svojim pletenim cekarjem, ki ga je vztrajno predevala z ene v drugo roko.«	Glavni stavek se začenja s frazemom, prilastkov odvisnik veže oziralni zaimek ki.	»Samo naednok seje prikazala na poštiji s svojim pletenim cekrom, šteroga je predejvala z roke v rokou.«	Oziralni zaimek šteri 'kateri' veže prilastkov odvisnik.
»Pa ga daj na prtljažnik, če ti je pretežko,« se ji je ponudil, čeprav je že imel na njem velik paket, ki ga je pričakoval vaški odbornik.	Petstavčna zapleteno zložena poved.	»Pa deni na paktrej-gar, če ti je žmetno,« se ji je ponudo, če gli je meo na paktrejgari privezani velkipak, na šteroga je že dugo čako veški rijtar.	V premem govoru je za glavnim stavkom pogojni odvisnik z veznikom če, v spremnem stavku je dopustni veznik čeprav zamenjan z narečnim če gli, ozi-ralni ki pa s šteri.
»Ko se nabere, ko oče popravi vse te ure, mi jih položi v cekar, pa jih moram, hočeš, nočeš raz-nositi,« se je znova potožila.	Petstavčna podredno zapleteno zložena poved vsebuje premi govor in spremni stavek. Posebnost je vrivek.	»Gde se nabere, gda oča popravi vse te vore, mi jih spakejra v te ceker, pa jih morem - če ščejn ali nej - raznositi,« seje vnouvič potoužila.	Gda 'ko', pa je vezal-ni veznik, če pogojni ali ločni veznik.
» Veš, Branko, očeta že dajejo noge, moje pa so še zdrave, samo hiše so razmetane, pa tudi...«		»Znaš, Branko, oči že popiščavajo noge, ges pa mam ešče zdrave, samo iže so tak daleč raztroušene, pa tudi...«	Pa je protivni veznik.
»Če bi bili na hišah naslovi, bi lahko, Branko, a oče mi je dal zvezek, v katerega se mora vsakdo, ki mu predam uro, tudi podpisati...«		»Če bi bili na voraj atresi, bi lejko, Branko, a oča mi je dal irko, v štero se mora vsaki podpisati, šteri je voro spri-mo...«	Vezniki in vezniška sredstva: če, a, v štero, šteri.
5.3 Iz skladenjske analize govorjenih narečnih besedil ugotavljamo, da se narečja panonske narečne skupine skladenjsko bistveno ne razlikujejo od govorjenega slovenskega zbornega knjižnega jezika, narečna pa so vezniška sredstva in pogosto pojavljanje glagola na koncu stavka.
Literatura in viri
Koletnik 2001 = Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje, Maribor: Slavistično društvo, 2001 (Zora 12).
Logar 1975 = Tine Logar, Slovenska narečja: besedila, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975 (Kondor 154).
Mukič 2005 = Francek Mukič, Garaboncijaš: porabska legenda, Murska Sobota: Franc-Franc, 2005.
Mukič 2007 = Francek Mukič, Črnošolec: porabska legenda, Murska Sobota: Franc-Franc, 2007.
Porabje = Porabje: časopis Slovencev na Madžarskem (Monošter) 2011-2012.
Rigler 2001 = Jakob Rigler, Zbrani spisi 1: jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave, ur. Vera Smole, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 (11976). ^
Valh Lopert 2006 = Alenka Valh Lopert, Skladenjski elementi govorjenega jezika v jutranjem programu komercialnega radia (Radio City), Jezikoslovni zapiski 12 (2006), št. 2, 51-62.
Valh Lopert 2008 = Alenka Valh Lopert, Kultura govora v mariborskih medijih (nacionalni Radio Maribor in komercialni Radio City): doktorska disertacija, Maribor: [A. Valh Lopert], 2008.
Vincetič 2009 = Milan Vincetič, Pobeglo morje = Vujšlo mordje, Murska Sobota: Franc-Franc, 2009.
Zorko 1998 = Zinka Zorko, Haloško narečje in druge dialektološke študije, Maribor: Slavistično društvo, 1998 (Zora 6).
Zorko 2009 = Zinka Zorko, Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih, Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2009 (Zora 64).
Syntax in the Pannonian dialect group
Summary
This article presents the syntactic properties of spoken texts in the Prekmurje, Prle-kija, Slovenian Hills, and Haloze dialects; specifically, the structure of simple and complex sentences, special features connected with word order, and connectors (especially coordinating and subordinating conjunctions and adverbs). The introduction analyzes the phonology and morphology of the Pannonian dialect group. The article also includes a syntactic analysis of two Prekmurje works of fiction written in standard Prekmurje Slovenian and formal standard Slovenian. The syntactic analysis of spoken dialect texts shows that the syntax used in the dialects of the Pannonian dialect group does not differ significantly from spoken standard Slovenian. However, connectors and the frequent appearance of the verb at the end of the sentence are a typical dialect feature.