Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iz.tkijn celoletno % Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitar jevi ul.6/III Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljub« ljuua št. I0.65U in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva h. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Francija se ne da prevarati V Rimu ne more biti govora o separatnem sporazumu med Italijo in Nemčijo Padanje funta kaže, da se Angležem protifrancoshe spletharije ne izplačajo Brezposelnost Čim tltilje traja brezposelnost, tem bolj pereč problem postaja za sodobno družabno gospodarstvo. Spočetka se je to velevažno vprašanje obravnavalo bolj kot zadeva |>osa-meznilt dežel, sedaj pa |>ostaja vedno jasneje, da ima občegospotlarski, meddržavni značaj. Posledice brezposelnosti, kakor so: padanje produkcije, propadanje ljudske morale, naraščanje družabne nezadovoljnosti ne ogrožajo le posameznih dežel, ampak so grozeč pojav, ki se vali preko vse zemeljske oble ter je prava ognjena preizkušnja obstoječega kapitalističnega gospodarstva. Kakšen je dejanski položaj? Kriza svetovnega delovnega trga sc je pričela z vso silo v začetku 1930. Otl tedaj sunkoma narašča kakor velelok — z izjemo sovjetske Rusije, kjer sredi velikanskih grudb, ki so v zvezi s petletnim gospodarskim načrtom nezaposlenih, ki hočejo delati, dejansko ni. Zato pa so tem poraznejši podatki i/ drugih držav. Nemčija je imela januarja 1931 4.8 milj. brezposelnih (januarja 1930: 2.4 milj.). Italija 721.000 ( 460.00111. Anglija 2.6 milj. (1.5 milj.). Francija 2*.000 (12.000), Avstrija 331.000 ( 273.000), Poljska 540 tisoč (241.000), Čehoslova-ka 310.000 (71.000)» Belgija I80.0UU (48.000) itd. Posebno važen barometer za svetovno gospodarstvo je \meriko. Tudi v Ameriki delovni trg otl I. 1950 neprestano in rapidno pati«. Prve številke so bile objavljene maja 1950 in navajale število nezaposlenih s 5 milijoni. V marcu letošnjega leta naj bi jih pa bilo že 6.5 milj., to jc 10% pridobitnega prebivalstva. Kje je iskati vzrokn temu velikemu gospodarskemu zlu? Na tem mestu je mogoče opozoriti le na nekaj bistvenih pojavov. Prvič je blagovni trg prenasičen. Po vojni je manjkalo vsega. In tako so vso države, tudi do tedaj pretežno agrarne, hitele, tla kar moč hitro ustvarijo močno industrijsko proizvodnjo, da ne bi bilo treba otl drugod uvažati tlragih izdelkov. Nekaj let jc industrija imenitno dobila in zaslužila. Polagoma pa se je trg /abasal. S prekomorsko trgovino tudi ni bilo toliko, kot »o si pomorske države obetale. Kajti naenkrat so zaznale, tla je tudi v kolonijitluih deželah 7. leti vr.cvctela tlomuča industrija in da so domačini modro pričeli pridelane surovine doma tudi predrlavati v uporabile predmete, mesto, da bi jih drago kupovali od evropskega trgovca. Indiju. Ju/na Afrika, Južna Amerika se hitro industrializirajo. Evropsko blago je radi velikih investicij in divje racionalizacje. ki je stala ogromno kapitala, postalo razmeroma Midi drago. Kakor hitro jc potem še Rusija vrglii na trg velike množine dobrega in cenenega blagu, je postalo jasno, da bo morala evropska industrija svoje izdelke brc/plodno kopičiti v skladiščili. Nadalje jc pomanjkanje kapitala vedno občutneje, Že vojna je uničila velikanske go-«|)odarske vrednote. V vseh povojnih lotih pa opazujemo, kako so države prevzemale nase vedno vrč bremen. O vzrokih tu ne bomo govorili. A posledica tega je bila. tla jc država morala vedno huje pritiskati na davkoplačevalca, ki v takih prilikah ni bil voljan in tudi ni mogel kopičiti izdatnejšega kapitalu. Zrlo velike so bile, kakor že omenjeno, industrijske investicije; ogromno sc je zidalo, že rudi tega, ker ljudje niso imeli trdnega zaupanja v stabilno vrednost denarja. Vse to pa je imelo zu posledico, du je obratni kapital zginil in da ni več kritja za novo industrijo, ki bi naj zaposlila naraščajoče delavske mase. Prejšnjo industrijo pa so podjetniki večinoma silno racionalizirali iu odpustili mnogo že zaposlenega delavstvu. Tako stoji danes delavstvo preti usodnim dejstvom, da jih jo vedno več. ki so ponujajo za delo, a je vedno manj podjetij, ki bi iskala delavcev. Vprašanje jo, ali je kako sredstvo, tla sc odstrani ali vsaj omili silno socialno zlo, ki gloda kakor rak na gospodarski sili narodov. Spraviti brezposelnost docela iz sveta ni mogočo. Jo namreč neka stulnu nezaposlenost, ki jc posledica nikdar mirujočega gospodarskega procesa in men v narodnem gos|>odnrstvu. Nova |K)djctja pričenjajo obrat, stara zapirajo vratu. Odpirajo se nove delovne možnosti, drugod zopet delavci izgubljajo tlelo. Pri vsakem narodnem gospodarstvu jc vedno nekaj takih, ki iščejo nameščenja. A no gre za ta slučaj in tudi lic za tako zvano sezonsko brezposelnost, ki zavisi od več ali manj uspešnih gospodarskih konjunktur. Gre namreč za pojav, ki je kot trajno zlo zajelo vso gospodarstvo in ki jo seveda v tesni zvezi s krizo kapitalističnega gospodarstva kot takega. Videli smo, tla so vzroki različni, zato bo treba uporabiti tudi večstranska zdravilna sredstva. Neposredno bi takoj bilo delavstvu mnogo poinagano, ako so število deloiskalrev znižu, delojemalcev pa zviša. Za to jo več sredstev : večja možnost izseljevanju, domača, notranja kolonizacija, ki jo vodi in ureja držu-va, podaljšanje šolske strokov no-učne dobo, dn mladostniki ne preplavljajo delovnega trga, znižanje starostne moje navzgor, prepoved dvo-jestranske zaposlitve ali vsaj omejitev in šc ustvaritev možnosti, da po primerni predizo-brazbi delavci iz enega poklica, ki jo pronn-trpan 7. delovnimi močmi, najdejo kje drugod zaposlitev. — Na drugi strani pa jo potreba ustvariti tehnično možnost novo zaposlitve delavstva: večja javna gradbenosl. prepoved odpuščati delavce, skraišunie delovnega časa z.la- Pariz, 7. avg. Tukajšnji politični krogi se zadržijo jako rezervirano, kar se tiče političnih razgovorov, ki se sedaj začnejo v Rimu. Komentarji italijanskih listov, ki ugotavljajo, da prisrčni odnošaji med Italijo in tiermanijo nikakor ne pomenijo kakšnega separatnega dogovora v škodo kakšne tretje velesile, se jemljejo enostavno na znanje. Je pa nezaupanje tako do Nemčije kakor do Italije tukaj tako veliko, da marsikdo sumi. dn-li ti komentarji nimajo namena zakriti zahrbtnih nakan, ki naj hi Francijo izolirale? Oficiozni »Tempa« skuša javnost pomiriti, dokazujoč, kako je kakšna nemško-italijanska alijanca z ostjo proti Franciji izključena. Italija absolutno ne more podpirati nemškega revizionizma, ker bi le ta pomenil upostavitev nemške premoči v srednji Evropi, kar bi pomenilo največjo opasnos) ravno za Italijo. Zbližanje med Italijo in Nemčijo se more izvršiti samo v z,iuis!u sodelovanja z vso Evropo*, kategorično zaključuje napoluraduo glasilo francoskega zunanjega urada. So pa mnogi, ki smatrajo ta izvajanja kot mic Berlinu in Rimu. da pri diskusiji raznih mednarodnih problemov ne pozabita na stališče Francije in ga primerno upoštevata. Nekateri (ranioski li-li pišejo jako ustro in opominjajo Nemčijo, naj bo, ako hi tkiis»la prijateljevo r. Italijo iirahiti v mnitraiif o-ke namene, pripravljena na najenergirnrjšo produkcijo Francije. Naj bo to nezaupanje v rezultat rimskih pogovorov utemeljeno ali ne, eno je gotovo, tla se Nemčija na vsak način skuša izogniti direktnemu sporazumu s Francijo in da išče zaveznikov, ki bi jo rešili potrebe, dn se obveže do lojalne politike napram Franciji. Ni izključeno, dn nemški nacionalisti upajo, a->krlirti velika, naravnost abnormalna ner-votnosL ki jr mtlatlala induji ras v l.omlonu. D**i jc franrn>kn banka podprla angleško » Ml milijoni funtov čterlingor. nakar »e je funt ;akoj popravil, je včeraj zopel zatrl nihali in patluti. Angleži pripisujejo to dejstvu, da je francoska banka pod pretvezo, da je sedaj funt zavarovan sam po sebi. zopel začela manevrirati lako. da je funt začel kolr-bati in sicer na ta način, tla se je vzdržala tako nakupa kakor prodaje šlerlingov. V zadnjem momentu je sicer Francoska banka zopet šterling podprla z vložitvijo 80o milijonov lunlov šterlingov zlata v Angleško banko, toda City se boji, da ne bi Kranroii iopet začeli z nasprotno akcijo. Prav nobenega dvoma ni, da hoče Francija Angliji s trm pokazati, tla se protilranroska politika Angležem nikakor ur izplača. London je to sedaj tudi sam uvidel in zato z veliko skrbjo, da ne rečemo naravnost s strahom pričakuje izida plehist-itu o predčasnem razpustu pruskega deželnega thora, katerega, kakor znano, forsirajo hitler-jevci. Angleži vedo, da bo Francija na eventualno zmago nemških fašistov v Prusiji odgovorila s skrajnimi sredstvi, predvsem na gospodarskem ! polju. Sicer so si v Londonu zelo oddahnili, ko so čuli o nepričakovano ugodnem rezultatu prvega i dne zopetne otvoritve neomejenega bančnega prometa v Nemčiji, toda dobro vedo, da bi neugoden rezultat plebiscita v Prusiji imel za takojšnjo posledico laku definitivno omaja nje mednarodnega zaupanja r Nemčijo, ila hi liile posledico ludi za Anglijo, ki ima naložene t Nemčiji ogromne kapi-tale. zelo hutlr. Te posledice bi bile seveda tudi političnega značaja in hi pomenile konec lahouristirne vlade. Ker bi to nikakor ne bilo v mednarodnem interesu, zato so zadnji čas stopili v akcijo vplivni angleški faktorji, ila Iti sp napake MarHoiialdovr po lilikr. ki je skušala reševati nemški problem r Izolacijo Francije, korenito popravile. Sprejemi, banketi, govori •.. Nemci v Rimu Rim, 7. avg. tg. Italijanski zunanji minister tirandi jr v vili Borghesr priredil na čast nemškim državnikom zajutrk. Mussoliuija so zastopali državni po.ltajnik ministrskega predsedništva Glunta, tajnik fašistične stranke Giuriati in senatni predsednik Federzoni. Razgovori, ki so sr začeli danes dopoldne, sr bodo na čajanki nadaljevali v vili d' Este, katerih se bo udeležil tudi Mussolini sam. Heil Hitler -Deutschland erivacUel Rim, 7. avg. tg. Mussolinijev prihod na kolodvor pri dohodu nemških ministrov je dal značilno obeležje vsogn sprejema. Že v zgodnjih jutranjih urah so bili prostori pred kolodvorom popolnoma nupolnjeni z vojaštvom, ravno tako tudi peron, nn katerem so stražo pustile snino ozek prostor za prehod. Mnl nešlrvilne rnilovetlneie sr je pomešalo ludi okoli ilrset nemških narodnih »orlnli-tov. ki liivnjo t Rimu ie vrč tlni pod pretvezo, tln študirajo tašUlifne naprave. Prišli so v svojih rjavili uniformah. Po prihodu nemških ministrov, ko so le-ti zapustili kolodvor, so nemški nacionalisti začeli vzklikali: »Uril Hitler!« in »Deutsrhlaml, er-w«rhr!c »Dol / židovskim kanclerjem! Vzklikali »o ludi fašizmu. Okoli Mussoliuija so bili gosto zbrani uradniki ministrskega prrdsednišlva, Uran-dija pa so spremljali vodilni uradniki zunanjega ministrstva. Osebje nemškega poslaništva je bilo zbrano polnoštrvilno, ravno tako tudi poslaništvo pri sv. stoliri. Mussolini je dosprl na peron /.e ob osmih zjutraj. Ko je dospel posebni vlak. jr Mussolini tnkoj stopil k vagonu, iz katerega sta izstopila dr. Briining in dr. Curtius. tirandi je kol stari znanec predstavil Mussoliniju Briininga in Curtiusa, nakar so se vsi prisotni najprisrčneje pozdravili. Izjava Nemcev Rim, 7. dal državni italijanskim Usoda Anglije zvezana z Nemčijo Angleško časopisje propagira ožje sodelovanje z Nemci o Strah pred zvezo nemšhega premotfa z Irane. železom London, 7. avg. os. Angleško časopisje je izredno edino v simpatičnih izjavah na naslov Nemčije. Toliko lepega se o Nemcih v povojnih letih šc ni nikdar povedalo. Izjemo lic tlela nobena stranka. To soglasje seveda Se no pomeni. da jo časopisje sprejelo kakšno smernico otl vlado, kajti v tem pogledu so ungleški listi svobodni in se ne dajo uklepati v oficiel-ne okove, toda verjetno jo, du jo nemški obisk v Londonu in topol sprejem angleških ministrov v Berlinu povzročil ozračje, v katerem je bilo za oririelno politiko lahko sejati some novih zunanjepolitičnih smernic, ki so se zadnje tedne izcimilr v prostorih zunanjega ministrstva. Za Nemčijo« pomeni v Angliji vedno nekoliko »proti Franciji«, ker zgodovina še ne pojmuje trrnotkn, da bi bila Anglija nli angleški narod, še manj pa angleška politika nplavdirali istočasno Nemcem in Francozom in sc veselili njihovega pobrutimstva. Vzrok za to leži v naravi zgodovinskih dejstev. Razpoloženje, ki vlada v angleški javnosti in katerega izražajo listi, ako ga ne utrjujejo, jo danes zelo naklonjeno za intimno sodelovanje z Nemci. Celo listi, kakor jc »Man-cliester Guardian«, so »čestitali vladi, da jo krenila na novo pot. ki je edino pametna za sti v gotovih strokah, ki isto delovno ekipo silijo, da dela v petek in svetek, 'medtem ko množica drugih zaman išče zaposlitve. Brezposelnost je mednaroden pojav, ki presega politične državno mojo. Nujno potrebno jo, tla vsaka država z ustvarjenjem novih gospodarskih možnosti raclonelno zaposli čim več delovnih moči. Vendar pa jc to tudi mednarodno vprašanje. Vemo, da so se z njim ponovno pečali na mednarodni tribuni Društva narodov, a žal, da jc dosedaj ostalo pri samih osnutkih. Čuti so, kako jo mednarodna trgovska in kreditna politika šo vedno popolnoma prežeta z nezaupanjem. Ne more se otresti egoistične gospodarske zavistnosti iu ozkih na-rodno-političnih ciljev. Lo kako dolgo bodo še nepremostljivi propadi med narodi? Krik trpečih milijonov stradajočih se vedno bolj združuje v en sam glasen protest proti kapitalistični liidri. ki hladno računa z. delovnimi silami le kot blagom a ne kot ljudmi. Skrajni čas je. ila odločna, pozitivna volja ustvari mednarodni' možnosti obrambo proti temu nenormalnemu stanju. angleško interese«. Times« tudi no prikrivajo svojega vesolja nad dejstvom, tla sta so usodi angleškega in nemškega naroda tako življenjsko zrezali, tla ju bo težko ločiti tor čestita nemškemu narodu, da jo prebredel krizo brez inozemske (lo jc francoske — op. ur.) pomoči. >l)aily Mail«. ki jo šo preti onim mesecem izlival svoj srtl na Nemce, pa piše sotluj dobesedno, »tla je usodo Anglijo vsled investicij angleškega denarja v nemških podjetjih sedaj popolnoma zvezana na Nemčijo. Ako Anglija želi, da ji bo denar kotlaj vrnjen, mora Nemcem pomagati, kljub temu. da si s trm vzgaja največjega in najbolj novarnrga konkurenta avg. tg. Kmalu po prihodu v Rim jr kancler dr. Briining nastopno ujavo časnikarjem: »Da sva jaz in moj kolega tir. Curtius potovala v Rim v trenutku, v ka-lerem mora Nemčija zbirali vse svoje moči v boju za svojo gospodarsko ifi politično eksistenco, dokazuje, kako važni se nam zdijo osebni stiki in zaupni razgovori z vodilnimi možmi današnje Italije in posebno z odličnim šefom itnlijansko vlade. Zato hočem žo sedaj izrazili italijanski vladi svojo hvaležnost, ki je ugodila naši želji po osebnih razgovorih ua tako prijazen način. Nemški narod je spričo svojega resnega političnega in gospodarskega položaja s hvaležni stjo uimtovil italijansko so-čuvslvovanje, ki sr je javilo nenadno in r. bretjKi-gojnim sprejemom llooverjevega načrta. V., nadaljevanju razgovorov, ki so sr začeli v Cliotpiersu in ki sn žr omogičili sestanek z italijanskim z.una-ii j t m ministrom Grandijem, nočemo razpravljali samo na prijateljski način ti vprašanjih, ki sr tičejo Nemčije in Italijo, temveč tudi o v.->eh onih načrtih, ki jih je treba rešili, čr hočemo pridobiti možnost mirnega sodelovanja ne -iiiiio zu Nemčijo, temveč tudi za vso Evropo. V trm zmislu u|>am, da se bodo razgovori z italijanskimi državniki razvijali srečno.« nu svrto\nrm trgu. 'F.voning Standard« in »Star« pu pričakujeta od -iidolovunja oboli narodov mnogo koristi /usc iu za ostalo Ev-ropo. »Dnilv llcroltl«. ki jo poluruiliio glasilo v lutlo in ki jo iz hudobnih n.i meiiov prvi objavil tukoinionovatic »politično garancije«, ki >n jih Francozi zahtevali zu svoje |iosojil», p.i ponavlja, tla bo okrepitev Nemčijo ustvarila zopet prepotrobno ravnovesje v i v ropi. Diplnmiilieiii krogi sodijo, tla hočejo \ii-gleži v prvi vrsti pritiskali nn Francijo v vprašanju razorožitve, nadalje preprečili važna zunanjepolitična pogajanja mod Berlinom in Parizom začasa iiulskc konference, ki bo absorbirala vse energijo vlado in slednjič, tla vstaja proti očmi angleške industrijo in angleško politiko starodavni strnil, tla bi prišlo do zveze med nemškim premogom in francoskim železom. zveza, ki bi v najkrajšem času ugonobila vso angleško železno industrijo. Komunisti se gibljeijo v Avstriji Policija odhrila mnogo municije in celo vohunsko organizacijo Dunaj, 7. avg. ti. Dogodki, ki so se zadnje dni odigravali v Celovcu in na Dunaju, in ki so zahtevali tudi človeško žrtve, so neizpodbiten tlokaz zu to, tla so komunisti započeli z novo ojačeno agitacijo po srednji Evropi. Oni smatrajo, tla je sedanja gospodarska kriza najugodnejši trenotek za ofenzivo na vseli črtali Dunajska policija so je vslotl tega začela nekoliko bolj zanimati za komunistično centralo, ter je sinoči odkrila cel arz.onnl orožja, katerega so komunisti imeli pripravljenega zu vse slučaje. Istočasno so prišli na sled zelo razteznemu vohunskemu omrežju, ki sega tudi v sosedne države. Orožje, ki so ga odkrili pri čevljarskem mojstru Hlnvaču. samo na sebi ui veliko. toda ker predstavlja samo en del in sicer en majhen dol komunističnega municijskega arzenala. odkriva veliko nevarnost komunističnega pokreta. Nekaj pušk in revolverjev iu nekoliko stotin patronov zadostuje z.a vsako demonstracijo in lahko napravi nepregledno zlo. Izgredi v Celovcu so pokazali, ila jo treba samo par oboroženih agitatorjev, ila pride do pravih pouličnih bitk. Nn Dunaju iretirani lllavač je izjavil, du jo orožje bilo pripravljeno zn »neki drugi 15. julij«. Kar so tiče vohunstva jo bilo iz konlisei-ranih papirjev razbrati, tla obstoja prava organizacija za dobivanje in izmenjavanje vojaških dokumentov. Vsi dokumenti so nanašajo večinoma nu obmejne posadko iu nn vui-ilostne odredbo ki so jih posamezne armade izdelale '» slin'"' rrvolnei jonurnih nemirov Nadalje je iz. zaseženih listin razvidno, da se glavni zastopniki moskovsko centralo ne nahajajo na Dunaju, ampak tla mi aretirunci samo podrejene osebnosti bolj oddaljenih orlic. Duhovnih vodij 110 bo tnko lahko dobiti. Vsled informacij dunajsko policije so aretirali v Berlinu nekega Mtinka. ki jo bil soudeležen pri celovških nemirih, toda njegova izpoved ni prinesla nobenega važnejšega pojasnila. Uradne ure na državnih uradih Ljubljana, 7. avgusta. AA. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša, da so v uradih kr. banske uprave dravske banovine ter podrejenih dr., upravnih oblastev kakor tudi državnih in hanovin-skih zavodov uradne ure zopel od 7.30 do 12.30 in od 16 do 18, ob sobotah pa od 7.30 do 13.30. Pogreb dr. Jeieniča Zagreb, 6. avg. ž. Danes d op ddtte jt spremil ves Zagreb rajilega profesorja dr. Julija Jeieniča na zadnjo pol. Vsa zagrebška kulturna društva iu prosvetne ustaiuve so poslale svoje člane, da se poslovijo od velikega pokojnika, ki je bi! človek, katerega bo pogrešal ves hrvatski narod, znanost in zagrebška univerza. V sprevodu s > bili posebno zastopani zagrebški visokošolci, ki so v pokojniku izgubili odličnega učitelja. Vsi, ki so bili s pokojnikom v prijateljskih odnošajih. vsi oni, ki so ga spoštovali in cenili, so se udeležili njegovega pogreba. Predsednik zagrebške akademije /.nanesli iu uinei-ii ost I g. dr. (laven Mnnojlovič se je v prekrasnem imvoru poslovil od |H:koinik» Stran 2. r^srnrnreec X aMjrmita 393«. Stev. 177. Framasonska vzor-republika Vedno večje težave in zmešnjave v Španiji — Katalonci napovedujejo borbo za svobodo do konca — Veffft škandal v konstituanti Madrid. 7. avg. Optimistične Izjave predsedniku španske vlade g. Zmhdrft se čezdalje bolj izkazujejo kol navadno vnranje samega sebe in inozemstvu. Kljub temu, da je vlada s pomočjo oroinfitva v krvi zadušila sindikalistični jioizkus revolucije v Andaluziji, sc položaj ni izboljšal. Vzrok lertiti so vladni republikanci, ki so v svojem navdušenju radi potlačitve undaluške vstaje •mvzeli napraip Kalaloncem sovražno st§1lš Vrtdaluiiji. kot zlagane. To j' le ti nI az h no nreilstvo madridskih politikov, d a Id kiltnlnnskp avtonmiiistc illskreditirali. Muni-strica MaHo jp Kalalonce -<■ bolj ngorčil iu izjavljajo. dn *r bo sedaj začela borba rn popolno neodvisnost Katalonije proli verolomnsmu Madridu. Naj se to uresniči ali ne, na vsak način čakajo konstituanto v nekaj dneh, ko se pojavi v njej Macia -am. jako viharni prizori. Haepolcttonjo jo tako pesimistično, da jc vlada odgodtla ie impovedane proslave obletnico nanteo bastijanskega pakta. Izvedelo so je, da so na več krajih sindikalisti imeli za ta dan organizirane izgrede v največjem obsegu. Zelo je potlačilo framasonski kabinet v Madridu tudi dejstvo, da se je na križarki >Almirante Orvcra« r laki Santandor uprlo moštvo k častniki Tfcd. Posadka se je izjavila za monarhijo In se hotela izkrcati, da zasede vladna poslopja pa proglasi svobodno haskiško državo. Zaroto je v zadnjem hlph Izdal nek pomorščak. Posadko so * čflsl-niki vred zaprlii Vsa ta dejstva so tijfmvala seveda na fečrtj pe-7-ete, ki so je bila po proglasitvi republike pa po potlačitvi mula luške vstaje nekoliko pojiravila, zdaj pa zopet hudo i>ada, lako da je na madridski borzi notirala 56.50 napram šterlingu. Tudi v Newyorku jc zelo padla. Obenem pa se je začelo zopet nevarno delavsko pihanje po vsej južni Španiji. V Sevilji jc proglašena generalna stavka, ki se jc zdaj razširila tudi ua drugi center sindikalizma, Malago in Cadix. Hudi izgredi so se zgodili v Algesifasu, kjer se je stavkajočim pridružilo moštvo v tamošnii Inki zasidranih trgovskih ladij. Meščanstvo beii Iz Alge-sirasa" v bližnji angleški Gibraltar. Napram temu si framasonski kabinet .gore čega katolika Alcala Zamore ne ve pomagntl dftl-gače kakor da j« zopet napravil smešen naskok na Cerkev. Dekret od 4. avgusta namreč ukinja du- hovnike v jetnišnicah, s čemer ho republika rešena ... Velik škandal sc jc zgodil tudi ua zadnji seji ustavodajne skupščine. Katalonski federalistični poslanec iz mesta Ov!ofl?.9'51, proti pa 13.27(1 oseb. Ta rezultat je v tukajšnjih političnih krogih izzval veliko komentarjev. Vest, da bo predsednik Macia osebno predal madridski vladi statut ustave, je izzvala največjo senzacijo. 0 tem so sklepali na včerajšnji seji ministrskega svč-ta. na kateri sc je večina ministrov izjavila, da se predsednika Katalonije sploh nc sprejme službeno, kadar pride. Kriza pretresava Madžarsko Uradnike odpuščajo, plače znižujejo, vse čaka na denar od zunaj Budimpešta. 7. avg. ž. Gospodarsko življenje v Madjarski postaja vsak dan slabše. Povsod primanjkuje denarja in skoro nihče ne more zadovoljiti svojim obvezam. Lahko se reče, da je nastal popoln zastoj v finančnem iu gospodarskem življenju. Poleg tega je podlu cenu pšenici nn minimum, tako da se plačuje zn I stol N5 do tMl Din. Večjo dosežejo le veleposestniki, ki lahko žito izvažajo in dobijo za lo izvozno premijo, lako da se cona pšenici ki jih noče sprejeti. Ce bi v Madjarski prišlo dO koncentracijske vlade, šele potem bi bila pripravljena' Francija, pogajati se za posojilo, drugače pa o pomoči noče slišati. BvdimiiPila, 7. avg. ž. Nadvojvod« .losip je izjavil. da se ne slrinja s politiko gr>fa Belhlena, V j tej izjavi govori o vprafcinju razorožitve In pravi, da se lo lahko izvrši na la način, da so razorožijo vse države, alt j>a naj so oboroži ves svet. Kdor se vigne do največ 130 Din. Nezadovoljstvo med na- ; je pn tKleiožtl svetovne vojne, ne more želeli nove. rodom je ogrotnno, samo nobenega ni, ki bi to nezadovoljstvo organiziral. Tistega pa, ki to poskuša. obtoži vlada rudi komunizma. Vlada je v r.adnjem času odpustila mnogo uradnikov; isto so •torili ludi privatni zavodi. Sedaj se pečajo še z mislijo, dn reducirajo še veliko število uradnikov, Vfl pa. da vsem uradnikom znižajo plače za 10%. ,0.000 uslužbencev je ostalo brez dela. Na eni strani V življenje v Madjarski tako, na drugi pa se me-•ejo ogromni zneski za razne reprezenlarije. Saj so danes obrnjene vse oči na inozemsko posojilo, t ki ua pa Madjarska ne more dobiti brez podpore ' ranrijc. Francija je postavila Madjarski zahteve, I Zato qdsvetuje vsako misel na novo vojno. Kadar govori o pravicah Madjarsko, no mtfli ti [»ravice iskali p>lnin vojne, kor se reparacije lahko dosežejo on drug način. Hmlimpešta. 7. avg. ž. Včeraj so Times objavile dopis iz Ba»la, da je banka za mednarodna plačila sklenila, da Madjarski ne more odobrili iskanega fiosojibi -edem milijonov dolarjev. Istotako se ne morejo odobriti kaki drugi krediti. Guverner madjarske narodne banke je prejel od upra-viteljstva baselske banke vest. da te vesti niso ri etiičue. izvoz živine in mesa v Avstrijo Belgrad, 7. avgusta. A A. Sporazum o živinskih boleznih, ki je sestavni del nove trgovinske pogodbe, ki je stopila provizorno v veljavo med našo državo in republiko Avstrijo, vsebuje gotove odredbe, ki jih ni bilo v starem sporazumu. V zvezi s lem je oddelek za veterinarstvo, ministrstva /a kmetijstvo izdal preko kraljevskih Krnskih uprav vsem veterinarjem navodila o uveljavljanju nove trgovinske pogodbe. Ta navodila pravijo: Sveže in ohlajeno konservirano meso mora nositi isli /ig kakor potrdilo o izvoru in zdravju, /a konservirano ali predelano meso mora vsebovati potrdilo tudi to, da incso nima v sebi nobenih substanc, katerih uporaba je po predpisih namembne države prepovedana. Za izvoz živine in živlnorej--kili proizvodov sc nc bo zahtevalo nikako pred-Itodno dovoljenje, temvei sc bo izvoz vršil po od-icdbah. ki -o določene s pogodbo. Pri vsem lem pridržijo pogodbene stranke glede izvoza živine razen kopitarjev, posebno še /a gospodarsko uporabo, kakor oploditev, delo in gojitev, sebi pravico, da predpišejo posebne pogoje, katere bo država slrogo iziajala. Kakršnakoli je gospodarska uporaba, kaleri je /Ivina namenjena, je ffeba vedno priložiti potrdilo, kakor ga zahtev* sporazum o živinskih boleznih. Ce se uvaža živa živina iz ene oblasti v drugo oblast pogodbene .stranke preko tretje države, jo mora uvozna država sprejeti v vsokem primeru in brez ozira na njeno uporabo, živina za klanje, uvožena z oblasti ene nogodbenc stranke pod pogoji sporazuma more priti pri po-slljalvi v oblast druge iiogodbcnc stranke samo na trg ali takoj v klavnico, ki »c neposredno /vezan« z železniško progo. Sveže meso, namenjeno za uvoz v oblast druge pogodbene stranke, mora izvirati od živine, zaklane i/ključno v klavnicah, nad katerimi se vrši stalna veterinarska kontrola. Pole" tega morajo v sa podjetja, ki izvažajo mesene izdelke "v oblast druge |H>grtdbenc stranke, zadostili v napeto<»jn. Ta tok v napetosti WKH) voltov se \ Irnnsfor-mutbr}ili prrtvnrfn v tok / napetostjo iJO voltov /,i Ifič in \ tok / flilfirtoMJo >ko voltov zo gonilfio <>hv Tok / visoko nifto<«"U'i K no-aebno pripraven radi tejtu. k.m c.i je možno olivajiitl v večje dnljsrr. med (eni. ko bi z. niivndnim Ijribl jnnskim tokom tjiililjnnska elektrika uc mogla niti v moste, niti uu Jfzi-co. I\itknr rečeno, pil se bo * teku let \fn Ijlib-Ijnnska luipelj.iva prrnreflllo nn tak (rrtfarnl tok visoke napetosti. Ho tčnaj pa je seveda še dol ga dolin. IVraba tokn V I jitbliniti vetlilo Imlj narašča, \ eflno ver hi^ hprtfablju elektriko, flulje no'i obrstl. novi tramvaj. bol|s(i rcMnn rnc-svetljrtvn. vse to pospešil je poifiibo loko Maja meseca je na primer konirn porabe elektrike že dosegi« tb-Kl kilovatov, pozimi pa se bo gotovo še dvignila nu 3000. Pomisliti pu ie Irebii. iln je še pred S leli /našnln .najvišja konica v Ljubljani le S00 kilovatov, jvdftn si tnorrmo predstavljati napredek Ljubljane v tem oZiru. Naših 11.000 brezposelnih lielgrad, 7. avg. ž. Po statističnih podatkih ina-šh število brezposelnih v naši državi 11.000. Temu neznatnemu številu brezposelnih nasproti težki krizi, ki vlada j>o celem svetu, je precej pri|>onio-gla ustavitev obrala v lovarni vagonov, Irbovelj--ki premogokojvii družbi in nekaterih drugih industrijskih (»vljetjih. Socialni minister dela z. vsemi silami na lem, da število brezposelnih kar mn-goče omeji. Smrf Na Uimski cesti 12 je včeraj zjutraj umrla go->pn Frančiška Za bred roj. Ličan iz znane ilirsko-bislriške rodbine, vnukinja Matijo Ličana, takrat na notranjskih narodnih taborih splošno imenovanega »starega Slovenca« in sestra očeta pred nedavnim umrlega profesorja bogoslovja v Gorici, msgra Jo--Ipa Ličana. Po zgodnji smrli njenega soprog«, železniškega uradnika Avgusta Zabreds. je Imela 32 lel trafiko na glavnem kolodvoru v Gradcu, odkoder »e je zlasli dobro sjiominjajo oni gospodje, ki .-o v predvojni dobi študirali v Gradcu. Bila je podpornica takratnih graških slovenskih društev in sc je prav posebno udrlstvovnla v korist družbe sv. Cirila in Metoda navzlic neugodnim prilikam v nsniMcem mestu. Ob koncu vojne je morala na pri-ti.ik Nemcev zapustili Gradec, kjer je radi svoje krepke narodne zavesti in slovenske miselnosti preživela zlasti med vojno dokaj bridkih ur. Blag ji spomin! — Preostalim naše sožalje! Bclgrad. 7. avgusta. A A. Upokojen je Milan L i p u š , carinik v Mariboru. London, 7. avgusta. AA. Iz Sydneia poročajo, da sc zmanjšajo plače državnih uradnikov. Kratko pojasnilo o kuluku Iz „Slovenčeve" včerajšnje druge izdaje Belgrad, 0. avg. A A. V zvezi •/. rnffilsom o X-abi ljudsko delovne sile za vzdrževanju ban«- klh <*sl j> minister za gradbe hdal tole obvestilo: Kategorizirane banovinsko ceste v kraljevini Jugoslaviji, ki jih jc okoli 80.000 km, niso še vse I»opolnoma izdelane, temveč so samo projektirano ali nedogotovjjene, poedini deli obsloječih cest pa »o potrebni temeljnih rekonstrukcij. Da bi mogla ta velika daljina banovinskib eesl vzdrževali in rekonstruirati, nedogolovljeno pa zgraditi, je predvideno z zakonom o nedržavnih in samoupravnih cestah, da sr vzdržujejo in zgradijo banovinsko ceste in mostovi z banovinakimi sredstvi, bouisi iz banovinskega proračuna odnosno banovinskib do-klad bodisi z doprinosi okrajnih cestnih odborov (okrajnih cestnih doklad). Z zakonom je predvidena razdelitev stroškov med banovino In okrajnimi odbori tako, da ta graditev in premeščanje ee*l daje banska uprava polovico potrebnih stroškov, ostalo polovico pa razdeli ban med ono okrajne cestne odbore, ki bodo inieli od te cesto iiejKisr-H-no korist. Ta razdelitev se bo vršila po koristih, ki jo bodo imeli poedini okraji od novo ccste ter v razmerju z njihovo mero koristi. Stroške za vzdrževanje samoupravnih bano-vinskih cest lu mostov nosi dve tretjini banovina, eno tretjino pa oni okr. cestni odbori, preko katerih Ozemlja gre eesla. oziroma mošt. Vse. te vso*e, potrebne za graditev in vZidržovanje banovinsiifh cest, morajo biti predvidene v proračunih bauovin, oziroma okrajnih cestnih odborov. Če samoupravna telesu z zgoraj omenjenimi denarnimi sredstvi 110 bi mogla zgraditi, oiiroma ohranili v dobrem stanju vseh nedržavnih eesl, jc predvidena z omenjenim zakonom uporaba ljudskega dela. UpOfaha ljudskega dela v zmislu omenjenega zakona je obvezno delo za vsakega obvezanca. To osebno delo se more prenesti 11.1 drugo osebo, oziroma uamest-nika ali pa se mora plačati odgovarjajoča dnevnica zrt to delo (odkupnina). Ker jo z zakonom predvideno, da mora izvršiti to delo vsak obvczanec le v svoji občini, jrri popravljanju banovinskili cest pa samo v svojem okraju, izhaja iz tega, da se more odkupnina uporabili samo za ccsle v onem okraju, kjer je bila pobrana. Ker pa padejo po zakonu stroški za graditev banovinskih cest deloma ua banovine, deloma pa na okrajne eetine odbore, odkupnina za osebno delo obvezanoa pa ni nobeua doklada, temveč samo obveza, ki je jiredvidena za to, da sc izvrši osebno delo v naturi iu jc samo izjemoma dovoljeno, da se more za predvideno delo uporabiti druga oseba, oziroma plačati ekvivalent ža delovno silo v denarju, je vnašanje dohodkov odkupnine v batiovinSke proračune nepravilno in no odgovarja odredbam zakona o nodr-žaviilh samoupravnih cestah, ker je lo poseben dohodek. Zato se mora ta dohodek v duhu zakona uporabiti na ozemlju onega okrajnega cestnega odbora, na čigar ozemlju je bil pobran. Dalje je z zakonom jircdvidcno, da more v primeru, če je banovina zgradila vse svoje ceste in m o si o ve ter vzdržuje vse v pravilnem stanju z rodnimi sredstvi. banovina zaprosili ministra, da jo osvobodi ujiorabe ljudskega deln. V tem primeru plnnajo odkupnino samo državni, banovinski in občinski uradniki. Blagoslovite v kapelice v Logarjevi dolini Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, flekoliko hiadjiej^e vreme, Ob priliki blagoslovitve kapelice Kristusa Kralja v Logaijcvi dollnf dne 0. 1. m. naj potem stovfnski javnosti tole: Nrtjprvo o postanku kapelice. Ko sem prišel pred osmimi leti za kaplana v Solčavo, so mi že takral pripovedovali, da je staro prerokovanje, da bo še v Logarjevi dolini nekoč stala c.rkev. Posebno je zmeraj Irdil rajni l.ogar in na j-lnrn leln hodil celo na tisto mesto (pribH?.lto. kjer je zdaj cerkvica) iu premišljeval zatopljen v krnsolo razgleda po cele ure. Tako, kakor je prerokovano, sc ludi niota zgodili — In je vedno trdno prepričanje Solfana. Zadnji vzrok je bil pa ta: Pavel Suman, akademij, se je v gorah ponesrečil. G. tir. Human je hotel napravili nekje nn Mrzli gori velikanski križ iz marmorja v ta žalosten spomin. To se mi je zdelo lepo a šo lepše bi bilo, ko hi se tisti denar |>orabil z.a kaj lepšega in koristnejšega: za kapelo v Logarjrvi dolini. G. dr. Šli man je rrs na lo pristal torej začetek je storjen! hpofelka 1-1110 mislili na manjšo kapelico, v spomin t 1'avlela in v spomin 40 lel župnikrtvanjn g. M. šmida v Solčavi, a lu se oglasijo naši vrli kmetje: Knj poltenega nnpruviino, da bomo še mi not šli, ne samo duhovnik in minislrahlit I11 tako smo iokftli primernega načrta in prostor«. lles Miio inieli načrta in prostora dva za to kujieliro od dveh najbolj priznanih slov. arhitektov. Odločili smo se za enega res lepega in umetniškega — dragega. Ko sem pn zbiral jirispevke za ta nn'H po Ljubljani in Celju račtinajoč z oMrettt rta njegovo slavno ime. d« bom veliko denarja skupHj spravil, sem spotnal. da ssm se uračunal. Dobro Je bilo, kar *rin nabral a premalo, da se takien načrt udejilvi. Če sem lorej hote.l kiikštto kapelo sploh postavili. sem sc moral nasloniti predvsem na domačine. Ti so pil hoteli na vsak ifačln tretji načrt ki. ga je medtem napravil g. Tlite Oolob, ahsolvenl tehnične Solo v Ljflbljanl In delovodja pri stavbe niku Komer v ftoitnnju. mlad, a talentiran fant. Ta načrt je tudi lep. pro|>rost, a tudi originalen iu umetniški. Preračunan jc na dvesto ljudi. In takega smo hoteli imeti. A prostor je slučajno ali ne slučajno isti, kakor je bil že /.davna mišljen in napovedati! Julija lansko leto smo pričeli z delom, poleni, ko je prevzvišenl knezeškof dr. Kožni ji n temeljni kamen blagoslovil —■ in spravili slnvbo do iime pod streho. Medtem sein zbirni prispevke osebno v denarju in blngu, a ludi dobitke za srečolovc jio raznih mesti iu trgih, vaseh iu domovih. Moram reči, da so me povsod prijavno sjire-jeli in po svojih močeh in v ofigled gospodarski krizi darovali še precej lepe zneske — vsaj nekateri. V splošnem sem opazil zanimanje In liaklon- ska posojilnica 2000 Din: ga. dr. Dečkova. West-nova, P. in J. Pfeiffet, I. in T. Čater, B«kusch, Trgovsko in posojilno društvo po 1(100 DI11. V Mariboru: neimenovan 1000 Din. V Mozirju: Remše 1000 Din. V Hečir.i; M. Brinjnk, Uakun, 1000 Din. V Nazarjili Uprava šk. poseslev 5000 Din, ing. Žu-mer 1000 Din. Ljubno: Rado Sem. Jakob Sem, Tevi-Petek, Kr. Koietic. Bezočnikovi po 1000 Din in več. V Lučah: II. Itesulk lO()0 Din. — Prav |xisehno jp imel dobro srce in odprlo roko senipelerski župnik In svetnik g. dr. 1. Jnnčič. ki jp poleg denarne-gn zneska daroval prekrnsen knlih in skU|ino z gospodinjo i/. Medloga en lep masni plašč z, albo in z vsem, kar je za enkrat masovni i potrebno. — V Gornjem gradu: g. Viktorija Jožetina Zipkin 1000 Din. V Belgradu: dr. burnim 14.000 Din. L. Ilaraj-nik. Minch po 1000 Din. V Solčavi so darovali po tisoč In več: P. Urh, Goite. Robnik, Smetnik, Zadrug«, Polnilnik. Ložekar. tloler. Rope, Mftcesnlk. Gradišnik. Matk, Klemenšek (60OO Din). Covnik (5000 Din). Mil. šmid. zlalomvšnik, ter Jeinank; tnnnjfce zneske pa vfnk kmet in delavec. Največ med vsemi so prispevali gotovo Ixigaf in Podbrežnik, kajli brez len dveh opor ne bi nikoli spravili cerkve skupaj. Ves les in slreho je dal Logar, pa vožnjo kamenja in peska ter v denarju okrog 10 tisočakov — ne računajoč hrano raznim delavcem. Stalno je pomagal voziti pesek in kamenje Podbrežnik. hrano dajal po štirim, šestim delavcem zastonj, plačal kleparska dela. dvoje oken — tedaj v denarju okroglo 15 tisočakov. Ko nisem imel denarju za delavce, je 011 posodil brezobrtetno tepe vsote. Vsem darovalcem: Bog jilaČaj! — Seveda da nes ne bi zmogli leh vsot, ker v tej kfltl nobeden ničesar tiima. T.-tko je Mu lo delo zn kapelico Krista Kralja kar po »reči od rok. Delavci «0 prldllo delali, jioMe. no in zvesto. So samo domačini, to je od Ksaverijn. I.jubuega in Mozirja, Tesarska dela je izvršil jako dobro g. Deleja iz Mozirja, kamenarska g. Triglav oziroma M revije, ključavničarska g. Kranjc iz. Ljub nega. Načrt za lesen oltar je napravil msgr Doslal iz. Ljubljane, prav lako za svečnike in niotišlranco. Tem u dobremu tu učenemu gospodu bodi izrečem prisrčna zahvala z.a zanimanje, trud in delo — kajti tudi njemu bo Bog edini plačnik! Mizarski mojster g. Volovšek iz Ljubneg« te oltar jio nnčrtu i/.golovil v splošno pohvalo. I-epa slikana okna smo dobili od Tiroldr Glrsinalerel, Innsbruck; so jako lupa iu draga. Dne i), avgusta bo torej blagoslovitev! Obljubil je priti g. vladika mariborski ekseelenca dr. Andrej Karlin. Z veseljem ga pričakujemo! Golovo bo tudi prišlo veliko naših prijateljev in mojih znancev od nekdanjih fehlarHklh polov, /ato smo sklenili gole posireči v imenu ndhorn za postavitev kapelice jenos! za stvar. Največ Sem pobiral jiri trgovcih , Vse bomo pripravili. Tele bomo zaklali in proleka. V . . • , ■ ■ ■ « m . ■ t - . . n rt i,.,! - ,,.! I I I _ * 1 .... I , ...1 i.M- II . 1 > l.. \...... • . . I « 1«, Ljubljane, CpIJ« in Maribora. Ko som pO nekod cPlo po trikrat prišel, senl se že restlo bal, da 1110 bodo ven vrgli — a to se ni zgodilo. Torej Ljubljana. Celje in Maribor, Bog plačaj! Bog povrni tudi vrlini Savinjčanom od Petrove pa do Luč. Pa ludi Konjiciinom in šentjurčanom! IJstanovnikov, ki ?o darovali 1 Din ali več. jo okrog 50. V Ljubljani Je sičer ;-iiino eden, a Is zaleže toliko več: namreč za pot ti«o5 Din to-Ifko, kolikor sem približno od vseh dobil. Povedni! ga ne srnam, pn ga boste uganili. Saj poznajn njegovo dobro srce jiOvsod. To je bil dar za oltar. V Celju je nn prvem meslu g. Konrad Gologranc. ki je daroval eno okno 3800 Din. ga. MajdiČevn, 1000 Din: kelili io oMarai xirl aa, Pleiivouik; Ljud- ,ogar bo odslopil jsil volička, da ho župa, torte smo dali peči najboljšim kuharicam. Pivo je naročeno, vino kupljeno — dobitki za srečo|ov i/.prošeni in nabrani — 110. kaj še drugegn — aha. fotograf se je Že tudi Javil, da boste vsi udeleženci lahko vse življenje tia slavnosti pri blagoslovitvi kapelice •— naslikani. 7/Naprej zastava slave«. To je prišlo na uho goriškemu policijskemu upravniku. G. Modesti je takoj izdal odlok, da mora krnel v roku '.'4 ur kosa usmrtiti. Kmetu se pa jo živalica smilila in jo je rajo izpustil v prosto naravo. Kos pa je imel smolo. Mačka gn jo ulovila in snedla. Tako ima sedaj fašizem mir pred nedolžno živalieo. Osvobodil se je velikega in nevarnega sovražnika. Tudi ^Bogoljub«- ustavljen? Zadnja Rogolju-bovo številke primorski naročniki niso prejeli. Prispelo niso nili priporočene pošiljke. Kaj se jo zgodilo s tem edinim verskim listom, ki je še prihajal na Primorsko, ni še točno znano. O zaplembi od strani fašističnih oblasti ni bi! izdan nikak odlok; bržkone je vso pošiljko zavrgla fašistična cenzura temeljih, drugo pa je povečini iz lesa. Ima poleg prostorne jedilnice še 5 sob za planince, ki so vse najudobneje opremljeno z novim pohištvom, v podstrešju so skupna ležišča, zelo obširna in prijazna pa je veranda, s katero se planincu nudi krasen razgled po naših Kamniških in sgsednjih planinah, j Za oskrbnika je postavljen g. Obidič, čigar gospa je priznana dobra kuharica, ki bo vsem gostom kar najbolje skušala postreči. — Glavna zasluga za zgraditev te koče gre kot rečeno g. Tomažinu, po katerem se bo tudi imenovala Tomažinova kočar, dalje našemu planincu okrajnemu glavarju g. Fr. Podboju, litijskemu notarju g. dr. Krevlju, ki je takorekoč financiral celo podjetje, ljubeznjivemu svetogorskemu župniku g. Nacetu Žganjarju. ki je z nasveti in dejanji na licu mesta pomagal pri graditvi in nadzorovanju. Tomažinova koča stane nekaj nad Din 150.000, od katerih je slaba polovica krita, ostalo pn je zadolženo pri članih in prijateljih planinskega pokreta. Pohvalno je treba po-vdarlti. da so naši planinski sosedje Zagorjani mnogo prispevali k tem stroškom. Spored slavnostne otvoritve. V nedeljo ob 11 pred kočo sprejem vseh do-šlih gostov, nato blagoslovitev koče in nagovori, katerim sledi veselo planinsko rajanje okoli koče. Sodeluje zagorska rudniška godba. V slučaju slabega vremena se vsa slovesnost otvoritve preloži na jesenski čas. — Vabijo se vsi prijatelji zdravega planinskega športa, da se le slavnosti udeleže, j Najkrajša pol je s Save preko Tirne 1 uro in pol, preko Leš 2 uri, iz Kresnic preko Vač-Mačkovcn 3 ure, iz Zagorja 2 uri in pol, iz Litije peš preko Ponovič-Cirkus 3 ure. Želimo, da bi ta naša najmlajša planinska postojanka kar najbolje uspevala ter nudila planincem udobno in pošteno zavetje, vsem tistim pa, ki so z delom in irudom doprinesli svoje žrtve k zgradbi te koče, pa iskrena planinska zahvala. H. .L Iz goriškega Alojzevišča. V upravi goriškega Alojzljevišča je bil za vladnega komisarja imenovan duhovnik Marcel A n t o 11 i n i. profesor v škofijskem Malem semenišču. Do zdaj je upravljal zavod goriški podprefekt V zavodu ostane baje vse pri starpm. Kaj je z župnikom Stranrarjem? Vest o kon-finaciji rihemebrškega župnika Stranearja se še ne potrjuje. Gotovo je lo, da je g. župnik postal žrtev podlega ovaduštva in da je glavni državni tožilec v Trsiu, ki v smislu konkordata zastopa državne interese v cerkvenih zadevah, zahteval od goriškega i nadškofa, da g. Štrnncnrju odstrani Iz Rihemberkn. Klirariji Steverjan in Bilje pri Gorici je nedavno nadškof povzdignil v župniji. V števorjanu jo bil za župnika umeščen dosedanji kurat Čiri! Sedej, v Biljah istotako dosedanji kurat Ciril Zamar. Murska Sobota Neznosna vročina. Kar se tiče vročine, smo dosegli v sredo višek. Tega dne ob 15. so toplomeri kazali 50° C. Vročina jo bila naravnost neznosna. V četrtek ob 10. je bilo v senci 30" C. Nagla smrt. Smodiševa mati iz Krotra je bila v nedeljo še pri prvi sv. maši. Ko je prišla domov, so jo napadle bolečine in v torek zjutraj so jo že pokopali. Bilanca iz bolnišnice. Tekom meseca julija je bilo v bolnišnici dnevno (povprečno) 147 bolnikov. Bolnišnica pa ima snmo 140 postelj. Kitaj bo prišlo do prepotrebnega povečanja bolnišnice? RADION PERE SAM,! Majdica sc lišpa. Majdica se pripravlja z mamieti za izprehod. Obleče čisto opravo in v resnici dražestno izgleda. Med potjo vsi znanci občudujejo njeno novo oblekeo. „5aj ni nova, samo sSchichtovim Radionom je oprana" odgovarja ona vsa ponosna in vsi se z odobravanjem smejejo mali Majdici. SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILC ZAJAMČENO BREZ KLORA Strašna smrt mladega dekleta Dravograd, 6. avgusta. Šestnajstletna Marica Korbes, hčerka posestniki in lesnega trgovca iz Veljke pri Dravogradu, ki se jo učila šiviljske obrti, se je. včeraj med opoldanskim odmorom vozila po precej strmi cesti s Irga proti dravskemu mostu. Nesreča je hotela, da Marica v vedno hujšem diru in svoji prostra-šenosti ni več znala obvladati kolesno zavore. V največji brzini se jo ua ovinku zaletela v vogal novozgrajene hiše trgovca Juharta. Z nogami je butnila v kletno okno, z glavo pa ob zid s tako silo, da je nezavestna obležala. Prenesli so jo takoj k bližnjemu zdravniku g. dr. F>atu, pa jo nesrečna deklica medtem že izdihnila. Zlomila si jo hrbtenico in razbila lobanjo. V hiši, kjer stanuje zdravnik, je gest il na, v kateri se je slučajno nahajal oče Odkritje spomenika VsHharfu V nedeljo, 9. avgusta se vrši v obmejni Planini odkritje Vilharjcvega spomenika po sledečem sporedu: H. avgusta ob 9. zvečer sprevod po trgu, veličastna razsvetljava, nato slavnostna akademija. 9. avgusta ob 5. budnica, ob 10. sprejem gostov na Vilhnrjevem trgu, ob pol 11 sprevod, nato sv. maša na glavnem trgu, ki jo bo služi! nnš rojak, dekan g. Jože Juvanc iz Cerknice. Po sv. maši odkritje spomenika. Po kulturnem delu.proslave bo ob 3. velika narodna veselica. Ves glasbeni spored bo igrala godba Cerknica, pojo okoliški pevski zbori. Vožnja je polovična na vseh potniških in brzih vlakih, razen SOE, do Planine so plača cel vozni listek in se da na prireditvi žigosati, ter velja isti listek za povratek. Zavedni Slovenci, izkažimo čast našemu velikemu ljudskemu pesniku in skladatelju M. Vil-harju ob 60letnici njegove smrti! Zato vsi na slovesno odkritje Vilharjevega spomenika v obmejno Planino! Fantovshi tabor pri Sv. Juriju ob $čavn'ci Dne 23. avgusta t. !. priredi Prosvetna zveza velik fantovski tabor pri Sv. Juriju ob Sčavnici za ves ljutomerski okraj ter sosedne župnije Svetinje, Sv. Tomaž, Polenšak, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Anton v Slov. goricah, Negova, kakor tudi za celo Prekmurje. Ob pol 10. bo cerkvena slovesnost s pridigo, po sv. maši pa fantovski tabor na prostem pred cerkvijo. Govorita zastopnika mariborske in jubljanske Prosvetne zveze. Sledijo pozdravni govori fantov. Fantje, dne 23. avgusta vsi k Sv. Juriju ob Sčavnici, da na javnem taboru pokažemo, da v naših srcih še gori ogenj katoliških načel. Na svidenje! Krško V nedeljo 9. avgusta vsi v Krško na 00letnico tamkajšnjega gasilnega društva. 1] FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Kodenstock Voigtliinder VVelta, Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte cenik! — ponesrečene deklice. Ko jo videl, da sc zbirajo ljudje, je šel pogledat. Lahko si mislimo, kako je bilo pri srcu nesrečnemu očetu, ko je videl pred seboj svojo ljubljeno hčerko — mrtvo. Pokojna Marica je bila zelo pridna in marljiva in je, preden so je šla učit šivat, vodila vse gos[>odinjstvo svojemu očetu. Naj mirno počiva v Gospodu! Žalujočemu očetu naše iskreno sožalje! Isti dan bi se kmalu pripetila še druga nesreča. Uslužbenec gostilničarja in mesarja g. Josipa Pšeničnika je hotel pri neki vožnji v Kolo vratu pri Dravogradu obrniti voz. Konj se je nenadoma prestrašil in je potisnil voz v Dravo, pri tem jo še sam padel v vodo. Posrečilo pn se je, da so konja in voz brez nadaljnje škode potegnili iz Drave. Elektrifikacija kočevske doline O tem važnem problemu se v zadnjem časo precej govori in piše, saj gre za elektrifikacijo cele velike doline z okolico od Grosuplja do Kočevja, potem pa še tudi naprej. Izhodišče bi bilo torej Grosuplje. Od tu do Velikih Lašč pa je : e sporno, kod naj bi šla električna proga: obstojati namreč dve progi, in sicer: L Grosuplje- Račna- Dobre-polje—Vel. Lašče; 2. Grosuplje—Turjak—Ve..Lašče. Prebivalci ob obeh progah si prizadevajo, da bi dobili elektriko. Zato je treba stvar pred odloči,'-vijo dobro premisliti. Po mnenju pisca teh vrstic kakor tudi |io mnenju večine je na vsak način bolj tivaževanja vredna proga Grosuplje—Dobre polje —Vel. Lašče. To pa iz sledečih razlogov: Ob tej progi je dosti več ljudi, ki pridejo v poštev kot konzumenti, saj je tukaj veliko vasi, 11. pr. Vel. in Mala Račna, Predole, Cuš|ierk, Zdenska vas, Videm — Dobrepolje itd. Na oni progi pa |iridejo v poštev: Lipljene, škocjan. Turjak in še par drugih. Dalje je Ireba upoštevati še to, da je do Št. Jurja elektrika že napeljana in da bi jo od tam za one kraje do Turjaka prav lahko napeljali kot podaljšek, če jo hočejo imeti, saj od St. Jurja ni daleč. Končno je pa proga od Turjaka pa skoraj do Vel. Lašč čisto brezplodna vsaj za sedaj, ker ni vasi ob njej. Upamo, da bodo merodajni činitelji to pojasnilo upoštevali. Ljudje se pa naj zavedajo velike važnosti in ugodne prilike, ki se jim nudi, da dobe elektriko. Zato naj se zanimajo za elektrifikacijo in se v kolikor mogoče velikem številu javijo kot konzumenti elektrike. Kajti če bodo zamudili to ugodno priliko, bodo najbrže zastonj čakali druge. Torej: ali — ali! H-r Vlomi M. Sobota, 6. avgusta. Centralno gostilno, ki jo ima v najemu gostilničar Balažič, so ponoči obiskali nepoklicani gostje, ki so zapustili za seboj precej neprijetne sledove. Ko so se domači zjutraj zbudili in sc razgledali okrog hiše, so s strahom opazili, da so bila vrata na kleli razbita. Slutili so, da se jc ponoči zgodilo nekaj neprijetnega. In res je bilo tako. Niso bila samo vrata razbita, marveč se je tudi v kleti videlo, da je imela obiskovalce. Vse je bilo pre-nietano. Odnesli pa so s seboj do 150 kg inasti in nekaj drugih stvari. Isto noč so hoteli vlomiti v Cipotovo trgovino. Lotili so se železnih vrat. Najiol so jih že strgali. Takrat pa jih je nekdo med delom premotil, tako da so pobegnili. Izginili so brez sledu. Zadeva je bila prijavljena orožništvu, ki sc je takoj |iodalo na dela Kopališče v Škof ji Loki Naraščajoči tujski promet je primoral mc-! stno olepševalno društvo, da jc pretekle dni po-! večalo kopališče za nckoiiko kabin. Kopališče leži na slikovitem bregu Poljanske Sore, ki se odlikuje zlasti po visoki temperaturi. Kopališče jc imelo prej 30 velikih kabin, sedaj je to število za nekoliko naraslo, tako da bo za nekaj časa nudilo kopalcem dovolj prostora. Agilno društvo je poskrbelo tudi za dolg oder ležalnih desk, kjer sc lahko kopalci prijetno solnčijo. Zlasti ob nedeljah kar mrgoli kopalcev domačih in tujih. Posebno radi obiskujejo kopališče izletniki, ki pri- dejo od Sv. Katarine preko Grmade v Školjo Loko, Mnogo se jih pripelje ludi s kopalnim vlakom. V kopališču jc vedno preskrbljeno z mrzlimi jedili in pijačo, kjer solidno postreže g. Ign. Trdina. Društvu bi priporočali, da bi v doglednom času mislilo na zgraditev omaric, kjer si lahko vsak sam shrani obleko, kajti to je mnogo bolj pripravno, kakor skupne kabine, kjer se včasih nabere do 20 ali še več kopalccv v eni kabini. Slika nam kaže pogled z levega brega Poljanske Sore na -Županov jez , kjer sc solnči brezštevila kopalccv. V ozadju slikoviti Sten in kopališka zgradba. Ljubljana Torki, srede, vroči dnevi Ljubljana, 7. avgusta. Nc toliko za vročino in pripeko, temveč bolj ;a soparo in sušo velja, Ua je zanjo značilna poraba vode, kakor jo izkazuje mestni vodovod. Zanimali smo se, kateri so bili najbolj vroči dnevi v zadnjem asu iu koliko je znašala skupna poraba vode. Gospod ravnatelj ing. Sonc je obžaloval, da nam ne nore podati točne statistike o letošnji uporabi vode, 'e mu začeli posmehovati. Grudnik jc nato odšel iz gostilne ter krenil na policijsko stražnico, kjer je prijavil, da Sotler v gostilni razgraja. Povrnil se je nato nazaj pred gostilno. Bilo je že po policijski uri, ko so gostje zapustili lokal in bili na cesti, I akrat -ta se cula dva strela, od katerih je eden pogodil aileta Sotler ja v leva prša. Projektil je šel i prste pod levo bradavico skozi pljuča poševno in obtičal za kožo v črti pazduhe. Rana je bila smrtno-nevarna. Sotler se ima le svoji močni telesni kon-stituciji zahvaliti, da je ostal še pri življenju. Dogodek je vzbudil mnogo senzacije in je o tem »Slovenski list obširneje poročal. Obtoženi Rudoll Grudnik. ki je drugače podjeten in marljiv obrtnik ter si je zgradil lepo domačijo v Dravljah, sc jc zagovarjal s sitobranom. Bil je ze v gostilni napaden od Sotlcrja in mu je komaj utekel Na stražnico je šel javit dogodek, i nato se je vrnil, ker je imel tam svojega vajenca. Zapeljal 'c avlo vstran med gasilskim domom m • ostilno. Tu je k njemu kočil Sotler in ga z obema rokama objel kakor kak rokoborec. Tiščal ga je k llom tako. da sc ni mogel ganiti. V skrajni sili je segel po brovningu in oddal prvi strel, ki je šel v zrak. drugi strel je sledil, sam pa ni vedel, da ie ranil Sotlcrja. Odpeljal se je nato na stražnico. A tam so mu napovedali aretacijo. Da jc bil v silo: oranu. kaze ludi, kako jc sla poševno krogla .-kozi pr-sa. dočim bi sel projektil v premi črti, če bi naravnost streljal na napadalca. To je pravo razvedrilo za mladino, zabavno, veselo, poučno in koristno vse ob enem — to je fotografiranje. Vsem zahtevam odgovarja Lumierov film Drngerija tiREGORIC, Ljubljana. Prešernova ul. 5 Burni prizori Zaslišanih je bilo nato okoli 20 prič. Večina prič je izpovedala obtežilno za obtoženca. Nekatere priče pa so skušale Grudnika razbremeniti. Priča Koniae jc n. pr. povedal, da je opazil, kako so nekoga vlekli i/ avtomobila. Cul ie dva strela, eden je šel v zrak, drugi se je zapičil v telo. Ko je čul strele, se je ustrašil in jo hitro odknrll. Med poslušalci so sc začuli burni klici: >Laž!> Priča Komac jc protestiral. Sploh jc bilo njega zasliševanje izredno napeto. Tudi nriča Fran Piki je povedal, da je videl pri avtomobilu klopčič 4 ljudi. Opazil ie prerivanje in klic: -Daj mi gmah! Nato je sledil strel. Priča je naposled pripomnil: Gospod predsednik! Meni so grozili, če ne bom izpovedal v prilog Sotleriu. F. Weis mi je prejšnji mesec dejal: Nikar nc pričajte, drugače vam bo Sotler vse kosti polomil. Te bo Sotler dobit, bomo tako pili. da ho vse od mize teklo. Nastala je pravcata senzacija. Priča F. \V'eis, ki je bil tudi pri dogodku, je to odločno zanikal. Glavna nriča Ivan Sotler. ki je bil takral šofer pri «vtobusnem podjetju Ca-mian. ni prišel k razpravi, ker se sedaj nahaja nekie na Hrvafsketn. Razprava je bila ob 13. prekinjena ter se je ob 15.30 nadaljevala. Po svojem zastopniku dr. Oojmiru Tominšku zahteva atlet Sotler veliko odškodnino in sicer: za bolečine 15.000. za zmanjšano delazmožnost 25.000 za poškodovano obleko 1000 in za odhod zaslužka 27.000 Din. Omenimo. da ie priča bivši obtožencev vajenec P. Kostanjšc.V v slavnih in bistvenih točkah potrdil OrudnikoT Tsgovor. Ker glavni udeleženec Ivan Sotler ni bil pn«oten. .ie predsednik sporazumno z zigovomi1'nm dr. Milanom Siibicom in državnim tožilcem a. Brankam Goslarjem prečita! njegove izpo-veilbe pred nolicilo iu preiskovalnim sodnikom. Sotler trdi. da je bil iz rlaliave ustreljen in do ni napadel obtoženca. Po govorih in drugih procesual-nih formalnostih je predsednik ob lS.CO razglasi! milo sodbo. ki jo je navzoče občinstvo, večinoma Šiška rji. sprejelo z zadovoljstvom. Rudolf Grudnik ie bil spoznan za krivega, da je ustrelil Ivana Sotleria. toda na način, po katerem ie prekoračil meje silolirana ter je bil zaradi tega obsojen na pet mesecev strogega 7,ii)ora. toda pogojno ra dolin dveh let. Ima na nla-eati Ivnnu Sntlerju na odškodnini znesel; 1245 Din; frterle višjih rahlevkov- pfi se je Sotler zavrnil na civilnopravno pot. V kazen »e mu ie vštrl lednem! preiskovalni zapor. Tiudolf Grudnik je bil s «odbo zadovoljen, dočim je državni tožilec prijavil priziv. * 0 Vsem akademikom Aleksandrove univerze v Ljubljani. Pozivam vse akademike, da se udeleže pogreba ustanovitelja in prvega častnega doktorja naše univerze g. dr. Danila Majarona. Zbirališče danes ob pol 5. popoldne v auli na univerzi. Strokovna društva naj pošljejo svojo delegacijo s trakovi. firecelj, predsednik ZSAU. 0 Advokatska zbornica vabi vse svoje člane na žalno sejo. ki se vrši drevi. po dr. Majaronovrm ponrrbu ob 10 uri v sobi št. 79 deželnega sodišča v Ljubljani. > 0 O. minister Ivan Hribar je namesto venra na crob svojemu prijatelju dr. O. Ma.jaronu podaril Drušlvu za podpiranje revnih slušateljev ljubljanskega vseučilišča .500 H in. 0 Sv. maša zadušnica za pokojnega Miho Moškerca bo v ponedeljek, 10. avgusta ob 7. pri oo. frančiškanih. Vabljeno je zlasti strokovno organizirano delavstvo. 0 Upokojenci tobačne tovarne se udeleže sv. maše zadtišnice za |>ok. M. Moškerca v torek, 11. avgusta v frančiškanski cerkvi. 0 Na ženski realni gimnaziji pri uršulinkah v Ljubljani bodo v smislu novega zakona o srednjih šolah popravni izpiti dne 31. avgusta. Učenke naj pridejo v zavod najkasneje do 8 zjutraj. Priglasi za I. razred se sprejemajo dne 24. in 25. avgusta dopoldne. Učenke naj prideio s starši in predlože zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in kolek za 5 Din. Sprejemni izpiti za L razred bodo 26. in 27. avgusta, pričetek zjutraj ob 8. Internatke I. razreda naj pošljejo zadnje izpričevalo in krstni list do 24. avgusta ter pridejo v zavoc! k sprejemnemu izpitu na predvečer, to ie 25. avgusta ali najkasneje 26. avgusta ob 8 zjutraj. Učenke bodo delale sprejemni izpit iz slovenščine, pismeno in ustno in iz matematike ustno. Vpisovanje učenk v II. in lil. razred bo 1. septembra. 0 Pevski večer na vrtu Rokodelskega doma. Rokodelsko društvo je priredilo Mošnje poletje že dva ppvska večera. Občinstvo je bilo 7. obema jako zadovoljno in zato vabi društvo k tretjemu pevskemu večeru. k; bo jutri ob R zvečer n« vrtu Rokodelskega doma. ob neugodnem vremenu pa v dvorani. Pevski večer, ki bo jutri, bo še posebno zani- miv, ker nastopi poleg drugih tudi slavni rojak iz Amerike g. Ivan Germ. Pel bo prelepe naše narodne pesmi, s katerimi tolikokrat razveseljuje naše rojake v Ameriki. Jutri zvečer vsi na vrt Rokodelskega doma! • Maturanti >111 a razreda I. drz. gimnazije iz leta 11 * o naprošenl, dn sporoče svoje naslove g. dr. Zd. Sviglju v svrho proslave 10 letnice mature. 0 Uprava Huhadove J. P. S. poziva ljubljanske moške zbore, da tekom temi meseca si-trurno naštudirajo sledečo skladbe: l)r. li, Ipavir: liodi zdrava domovina (Mohorjeva pesmarica), F. S. Vilhar: Naša zvezda (moški s tenor solom), K. Adamič: Molitev (Ti. ki si nas ustvaril), s fanfarami ter drž. himno Bože pravde ' (ttnisono v (l-duru) z godbo. — Dan in uro skupne vaje Vam pravočasno sporočimo. Otroški zdravnik dr. Dragaš se ie preselit v Beethovnovo ulico št. 4, pri Kranjski hranilnici. 0 Kako odgovarisjo mesarji. Na naše ugotovitve v včerajšnji številki o mesarskih kalkulacijah, je priobčila v včerajšnjem »Narodu« zadruga mesarjev članek z nekaterimi protitrdilvami. Vse pro-titrditve mesarjev pa so znešene. Ugotavljamo, da sta bila prvovrstna vola, ki sta bila kupllena na ljubljanskem seimu. taka redkn.st, kakršne Ljubljana navadno delj časa nc vidi. In samo ta dva vola sta presegala ceno 7 Din pri kg žive teže. Zadrula mesarjev nai pošlie svojega tajnika na trg in ta naj -si ogleda tablice mesarjev, pa bo videl, da prav vsi mesarji prodajajo goveje meso prve vrste in od prvovrstnih volov. Ali potem vsi mešani kupujejo vole tako redke vrste, kakor sta bila 'a dva izredno debela vola? Vsaka kalkulacija pa se mora nanašati na normalne cene, ne pa na izredno visoke cene. V tem ie bik kalkulacija mesarjev napačna, kakor je bila tudi napačna trditev, da dajejo prvovrstni voli le 48% mesa. Če ie vol označen za prvo vrsto, potem mora dati vsaj 52% mesa. To ic določal tudi celjski ključ. Da ima mesar, ki zakolje dva vola. dva prašiča in eno tele, le 423.12 dinarjev čistega dobička, tega ne bo noben pameten človek veriel in v tem je tretja najbolj smešna trditev kalkulacije mesarjev. Ugotavljamo, da ni zadruga mesarjev ovrgla prav nobene naše ugotovitve, zlasti pa ne, da mesarji z veseljem prodajajo bolnišnici prvovrstno meso po 13 Din kg in da imaio pri tem po lastni kalkulaciji 656 Din -izgube". Kadar bo zadruga znala povsem utnliivo razložiti, zakaj je razlika 4 Din med ceno na trgu in ceno, ki jo daje bolnišnica mesariem, upravičena, tedai naj zadruga odgovaria. Kljub naporom mesarjev in kljub vsei jezi. ki jo imajo radi naših odkritij, na upamo, da se bo banska uprava končno le odločila in izdala za določanje cen mesu ključ, pravičen kon*umentom in prodticenlom. (?) Tragedija jetičnega bolnika. Včeraj, približno ob pol 2 popoldne, se je pripetil na internem oddelku pretresljiv samoumor. Pred tednom dnf, 31. julija, je prišel v ljubljansko bolnišnico 27 letu i Franc Hribar, delavec brez stalnega posla 5n doma iz vasi Mahovnik v kočevskem okrniti. Hribar je bil jetičen v zadnjem stadiju bolpzni. Bljuval je kri in zelo mnogo trpel. Končno je povsem obupal, ko je spoznal, da je neozdravljiv. S seboj je imel star revolver in s tem se j p včeraj ustrelil v xrce. Ker hi se 7, desno roko radi bolezni ne mogel, je spfcSil pptelina z levico. Poprej pa je le na revolver pritrdil svinčnik, da mu ne hi strel odpovedal. Ustrelil se je dvakrat zaporedoma naravnost v srce in je bil lakoj mrtev. V sobi je ležal še en jetičen bolnik, vsi d ruši pa so bili na vrtu. Prihitel je dežurni zdravnik, toda ni mu mogel več pomagati. Hribar ni zapustil nobenih pisrm. O slučaju je bila obveščena policija. 0 Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Reslieva c. 1; mr. Hohinec. ded.. Rimska r. 24 in dr. Stanko Kmet. Dunajska c. 41. Jezersko nad Kranjem Jutri, v nedeljo, dne 9. t. m. praznuje tuk. Prostovoljno gasilno društvo 20 letnico svojega obstoja. Obenem bo blagoslovljena nova motorna brizgalna. Na ta velik svoj praznik se je društvo dobro pripravilo. Že danes — na predvečer slavnosti se vrši bakljada in podoknice. Odhod ob 8 zvečer izpred šole. Zaključek bakljade ie pri Štu-larju, kjer ima društvo slavnostni občni zbor. V nedeljo zjutrai ob 9 sc vrši slovesna blagoslovitev brizgalne. Zbor ob 8 pred šolo. Ob '411 bo pro-menadni koncert pred Kazino. Popoldne ob 2 se vrši gasilska vaia, nato pa krene sprevod na ve-velični prcvstor pred znano gostilno Štular pnd Jezerskim vrhom. Ob 3 se prične velika liudska veselica. Na sporedu je šaljiva pošta z dobitki, kegljanje na dobitke, ribolov, streljanie itd. Društvo bo nudilo gostom po najzmerneiših cenah prvovrstno pijačo in topla ter mrzla jedila. Ta dan ie kot nalašč pripraven za izlete v našo krasno, romantično dolino. Za avtobusne vožnje se je priglasiti na Stari pošti v Kranju. Avtobusi in taksiji so ludi za vrnitev na razpolago ob vsaki uri. Naj nihče ne zamudi krasne prilike, posebno kdor liubi prirodo, zabavo in veselje. Pri prired. sodeluje delavska godba Zaria- iz Ljubljane, pod osebnim vodstvom kapelnika g. Dolinarja. Spori TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO SO PRIČELE. To vam je zopet živžav v kopališču Ilirije. Elilu plavačev iz vse države je žc v Ljubljani iu se pridno pripravlja za velike borbe, ki se bodo vršile danes in jutri. To pot bo pu ludi zu gledalce oziroma za kopalce dobro preskrbljeno. Tekmovanje se prične vselej že ob osmih zjutraj In traja do enajstih, popoldne pa šele ob štirih. Tako, da je kopališče prosto ob enajstih do štirih za kopalce. Kakor običajno, bo tudi za državno prvenstvo vstopnina v kopališče malo zvišana. Za kopalce dva dinarja, za uckopalce je pa zgrajena posebna tribuna in je vstopnina doiočena za danes 10 dinarjev, jutri pa, ko se vrše finalne tkme, na 15 dinarjev. Klubi so že prijavili svoje tekmovalce Iu omenjamo samo najvažnejše. Jadran bo nastopit k slovitim rekorderjem in našim najboljšim plavalcem Senjanovifiem, BonaSlčem, Midžoroni itd., Jug z Matičem, Bibico in Fabrisom, Udeležbo je prijavila tudi Victorija, ki nastopi z. VVinierjevo in Marčeto in nekaterimi drugimi. Vsem leni plavalcem bodo skušali ogrožati prva mesta naši: Wol-fartova, Fetichova, Sever, Žirovnik, Jesih, I" r ic. Skratka, borba bo zelo zanimiva V kopališču Ilirije so se včeraj popoldne ob 5 pričela tekmovanja za državno prvenstvo v plavanju in vvaterpolu. Nastopili so: Oba karlovška kluba, Primorje in Bob. Kot prvi par sta nastopila Primorje : Gradjanski 3 : 1 (1 : 1). To igro je moral sodnik podaljšati, kajti v regularnem času je končala z 1 : 1 neodločeno. Zmagalo je moštvo, ki je bilo vzlrajneje. Gradjanski ui vzdržal, zato je tudi zasluženo podlegel. Vendar to, kar je nam ta igra nudila, ni bilo vvaterpolo. Preje potapljanje drug drugega. Nato sta nastopila Bob : KSU 6 : t (2 : 0). Od vsega početka je imel Bob igro v rokah. Od vseh klubov, ki so danes nastopili je edini Bob nekaj pokazal. GRADJANSKI...!? Malo je moštev v državi, za katere bi se pri. jalelji nogometa tako zanimali, kakor ravno za moštvo Gradjanskega. Zato ni čudno, ako se žo ves teden za nedeljsko tekmo med Primorjem in Gradjanskim zelo zanimajo. Toda ne gre menda samo za obisk. Gradjanski je videl, kako težko stališče jc imel v Zagrebu na lastnih tleh z Ilirijo in, da mu je le sreča rešila točko. Ker ni gotov zmage v Ljubljani, zato bo zopet pripeljal svoje prijatelje, da mu pomagajo v borbi s Primorjem. Primorje hoče na vsak način pojiraviti zadnji neuspeli, ki ga jc doživelo v Zagrebu. Zato je. pripravljeno, da pokaže, purger.jem, kaj zna. Borba med tema dvema moštvoma bo na vsak način zelo zanimiva in ostra. Gradjanski bo hotel obdržati prvo mesto, Primorje pa ne bo hotelo ostati na zadnjem mestu. Pravzaprav bo ta zadnja nedelja še posebno zanimiva. Iz Ljubljane se bo peljal vlak kibicev v Zagreb k tekmi Ilirija:Hašk, iz Zagreba bo pa Gradjanski pripeljal svoje. Pravo preseljevanje prijateljev nogometa, ki hočejo v zadnjih borbah podprpti svoje ljubljimee. V nedeljo se vrše namreč v naši ligi predzadnje tekme. Oba naša kluba pa igrata zadnji dve. igri z izven ljubljanskim klubom. Potem je pa skoro konec tega napornega iu zanimivega tekmovanja, ki je razgibalo tako številne prijatelje nogometa. Ali je to prav? Za nedeljsko tekmo Ilirija:IIašk v Zagrebu je Zveza določila kot sodnika Goraniča iz Belgra-da. To bi bilo prav, ako se ne bi za tem imenom kril bivši znani zagrebški igrnlec NVasserlauf, ki je več let bil član ravno kluba, kateremu bo sodil nedeljsko tekmo. Ker je Goranič. bivši član Ilaška, ne bi smel po pravilih soditi tekme Hašku. Poleg lega je pn ravno Wasserlauf bil poznan kot zelo oster in nevaren igralec. Kakšna bo tekma pod njegovim vodstvom, si lahko že' v naprej mislimo. Radi tega pa protestiramo, da Je zveza za tako važno tekmo določila bivšega Ilaškovca. Ni prav, da Zveza na ta način protežira Hašk in mu skuša s sodniki pomagati v državno prvenstvo. Zahtevamo, da Zveza prekliče delegiranji Goraniča in odredi drugega sodnika, v katerega bomo imeli za-upanje. Hašk naj si pa zmago izvojuje s svojimi igralci in ne s pomočjo sodnika! VOJAŠKI SK. »TRIGLAV«": SK. Iti. ART. POLK A, V nedeljo 0. avgusta 1031 ob 5.10 se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med zgoraj navedenima kluboma. Vstopnina 5 do 10 Din, vojaki in dijaki 2 in 3 Din. Oba kluba sla sestavljena iz samih vojakov, zato naj naše narodno in športno občinstvo ne zamudi zanimive tekme. Vojaški SK. Triglav bo nastopil v sledeči postavi: Nau-movlč — Flujhar, Sirkič (irujič, Petkovič, Sto-janovič - Pavlovič, Gjakonovič, Krašovec, Pavlica, Mandič. Kulturni obzornik Glasba Pevski koncert zborov novomeškega okrožja P. Z. Za Gorenjsko, kjer je pevska organizacija že močno razvita in kier so koncerti podeželskih zborov žc nekaj vsakdanjega, sc je pričela zbujati tudi Dolenjska. Zbori, o katerih nismo vedeli, da sploh obstojajo, stopajo na koncertni oder in eni »ar presenečajo z dovršenim nastopom, drugi pa vzbujajo za bodočnost najlepše upe. Ob priliki posvetitve Prosvetnega doma v Novem mestu je bil v nedeljo 2. avgusta med drugimi prireditvami na sporedu ludi pevski koncert novomeškega okrožja P Z. Pokazal j« poslušalcem, ki so dvorano pre-napolnili, marsikaj zanimivega. Pred koncertom jc predsednik P. Z. katehet Lavrič, razložil pomen in ustroj P. Z. Nato je nastopil pevski zbor iz Brusnic, vodil ga je nevovodja M. Marini. Najprej jc moški zbor zapel Kimovčcvo Morski zvezdi, ki sc veliko poje, pa menda še nikjer ni natisnjena, nato pa narodno Sirota Anka v Marinčevi h&rmonizaciji. Mešani zbor, 18 po številu, se je pa predstavil v Premrlovi Zdravici. Nekoliko več skoraj korač-n škega ritma bi zadnjo pesem neprimerno poživilo. Sicer so pa Brusnice dobro otvorilc koncert. Kot drugi je nastopil zbor iz Prečne pod vodstvom J. Komlianca. Moški zbor, številčno nekolika šibek, bi sc z Vodopivčevo: Hej, kupil... v manjšem prostoru še bolj uveljavil. Mešan zbor (15 glasov) :r pa zapr' lobslovo: Brbrcvik, ki zahteva zelo *ibčnegn a. Za ' nameček so dali še »Sava, §ova po /nem napevu »Volga-. Ta je tudi zboru nfividno najbolj prijala. Presenetile so Stopiče vod vodstvom A. Hrena. Zbor jc bil po Številu mi-nočnejši |44 glasov), po izvajanju pa brez dvo-iii ■ itoji na prv cm mestu za »Gorjanci«. Podal nam e Adamičevo: Noč je, liha noč in po Blažiču har-monlzirano Moja kosa. Glasovi so izenačeni, zmožni hoifale modulaciie »Neti cresccndo so lepo iz- vedli. Iz St. Jerneja je pripeljal pevovodia J. Skrjanc 25 glasov močan mešan zbor. Podali so Ocvirkovo pesem: Moja pomlad in Adamičevo: Ne maram za te. Zlasti zadnja, po besedilu in po glasbi humo-ristična, je užgala občinstvo. Prva je bila nekoliko monotono izvajana. Iz St. Petra je prišlo 18 pevcev in pevk. dirigiral je F. Florjane. Izvajali so lepo občuteno, le mestoma premalo temperamentno, lpavčevo: Slovenska dežela in Adamičevo: Vgozdu. Navrgli so šc narodno »Eno si zapojmo.. Zatem so nastopili Gorjanci«, 26 po številu; vodil jih ie L. Puš, Najprej je moški zbor zapet Adamičevo; Je pa davi; srednji solistični del je simpatično odpel konservatorist Drago Žagar, ki ga poznamo že iz drugih nastopov. Iz Sattnerjevega zbora Pozimi iz šole« je pevovodja izluščil veliko skrile lepote. Mešan zbor je še zapel železnikovo Jutro. -Gorjanci« so zbor, ki ima dober glasovni materijal, tudi teoretično izobražene pevce in zasti tenkočutnega pevovodjo. Usmerjen je novodobno, kar je pokazal tudi s svojim nastopom pri pred-poldanski službi božji. Za konec so zdru/.eni zbori, skoraj 150 glasov, pod vodstvom okrožnega pevo-vodje L. Puša zapeti t-aharnarjevo: Kadar mlado leto in Pušcv Vcnček dolenjskih napitnic, ki je zanimiv tudi za absolutnega glasbenika (vprašanje umetniško — slogovno neoporečnih prehodov med posameznimi deli venčkov naših narodnih pesmi pa še vedno čaka rcšilv«). Zbor jc dobro pazil na dirigenta, donel je precej polno in enolno. V splošnem je akustika novega doma zelo dobra, ludi oder nc požre ravno preveč glasu. Sploh je bil ves na/rtop posrečen in je dokazal veliko razvojno možnost dolenjskih zborov. M. Tome NOVA KNJIGA ALEKSEJA REMIZOVA. 7. t. m. poteče deset let odkar jc umrl veliki ruski pesnik Aleksander Blok [7. avg. 1921). Tega dne bo izdala pariška ruska revija »Čisla v samo enem izvodu knjigo Alekseja Remizova: •Bloku v spomin«, 47 slik k Blokovi pesnitvi »Dv»najst«. Kniiga se Vin menovMa: Alexci Remi- zov. I.a Russie en tourmente. I A la memoire d'Alexandre Blok 47 des.-ins en blanc et noir ct en coulcur pour illustrer le pocmc l es Douse-. j Textes russe, francais et nllcmand. — Ta edini iz- !vod bo razstavljen v jeseni na razstavi slik ruskih in francoskih pisateljev, ki jo priredi uprava ->Či-| sla-. Aleksej Pemizov, ki spada v vrsto najizrazitejših sodobnih ruskih pisateljev (v jeseni izide v Jugoslovanski knjigarni njegova povest Na sinjem poliu v prevodu M. Jarcal ie svoje slike posvetit Bloku v spomin. Risal jih je 1. 1921, v času. ko je veliki pesnik umiral. V tem delu se je Rcmizov poslovil od svo jega prijatelja, ki jc sicer vedel za blago namero, a ni več dočakal dovršitve. O tej bolestno lepi epizodi jc pisal Rcmizov v svoji knjigi: »Viharna Rusija<-, ki je izšla tudi v nemškem prevodu fDer ncuc Merkur 1922), —c. PREJELI SMO: Mladika, nvgustovn štev. V krasni opremi in polna bogate vsebine je izšla R številka našega najboljšega družinskega lista Mladika. Bogomir Mugajna nadaljuje uvodno povest Gornje mesto« iz zugrebškega življenja. Finž-gnr nadaljuje pot preko poljsko zemljo. Nadaljnjo se tudi Bojcrjeva povest l.ofotski ribiči« in Vfinelovn Ko so hrasti šumeli«. Jo še vri drugih beletristiČnili prispevkov, pesmi iu bogat praktični del za družino in dom. Zanimiva je statistiki! Slovanov od prof. šedivvju Mludiku se naroča pri upravi Mladike, Celje. ,Stnne letno 84 Din. Vigrrd. /cnvki list. št. S — Anion Peharjev.a jr nnpisnlu lepo monografijo o llrlrni Keiler. nn uvodnem mestu. V postri in bognti vsebini bo bralko [»osebno razveselila vrsta drobnih intimnih pomnikov, ki govore o njeni duši, o njenem domu in |irnktičnettl gospodinjstvu \ igred jc slej ko proj našo najboljšo dekliško glasilo in znaša naročnina zn celo leto 25 Din. Uredništvo in liprnvništvo je v • iudskclli domu v I itibljatU Cvetje z vrtov sv. Frančišku. — Vsebina S. številko: P. Krizostom; Ko je bik Marija vzeta v nebo. — Generalni minister frančiškanskega redu blagoslavlja zavarovani odsek tretjega reda. — Frančišek in evliaristiju. — Šotoru. — Bogooustjc v družini. —- V zavetju. — Legenda. — Legende iz življenju sv. Aniona. — Tretji red in moda. — Iz življenja sveto Elizabete. — Razgled po svetu. Bogoljub. H. številka. Vsebina: Franjo Neubnuer: Dvigaš se v nebo. — Dr. Fran Jaklič: O \dventistih. — Alojzij Košmerlj: Marijini otroci in sv. Rešnje Pelo. — Mladinska proslava 1300-letnice efoškcgu vesoljnega zboru. — Mati božja. — Ob 50-letnici cistcr-eianskegu samostanu v Rnjhenburgtt. — Ministrant l/jjzek. - Delavec- Matej Talbot. — Nn Marijinih potili iu bogat pregled iz cerkvenega življenja. Katoliški inisijoni. glasilo slovenske družbe zn širjenje vere. Številka II. avgust. Prinaša dvn izvirna dopisu iz Indije. .Spominsko besedo rajni gospej Ani Pirocvi in obširen misijonski drobiž in tu- in inozemstva. Zanimivo čtivo prinaša priloga: Tuji svet. Ženski list. zu modo, zabavo in pohištvo. Zagreb. Samostanska ulica 2. Mesečnik, letna naročnina 200 Din. Oskar lludalcs, učitelj: Gmajna, mladinska knjižica, ki stane s poštnino vred 18 Din. Naroča se pri založništvu Tiskarne Brata Rode A Mnrtinčič v Celju. Dobi se tudi v vseh knjigarnah. Stojan Stajic: Momenti , Belgrad 1951. Ilnnour . revija židovske oinladinc Jugoslavije. Julij 1931, zvezek 1 in 4. — Zagreb, Dvorne 9/lIL Hrvatska revija, st. S, leto IV. Urednik dr. liluž Jtirišie; umetniški del Vladimir Kirin. Administracija: Zagreb, Matičinu ulica 2. Cena pusiiiuczni reviji 20 Diiv Dnevna kronika Koledar Sobot«. 8. avgust«: Clrik In tovariši, muč. — Zalivala Nj. Vrl. kralju Katoliški akciji. Tisama Nj. Vel. kralja jt; sporočila škofijskemu odboru Katoliške akcije v roko podpredsednika dr. Franca Debevca zahvalo udeležencem zborovanja Katoliško akcije, ki se je vršilo dne 26. julija na Brozjah, za udunoetno brzojavko, odposlano s tega zborovanja Ni. Vel kralju. — Odkritje Vilharjevega spomenika. V nedeljo, dne 9. avgusta bodo odkrili v Planini spomenik pesniku Miroslavu Vilharju. Da se omogoči oddaljenim krajem prisostvovati odkritju, je Generalna direkcija državnih železnic, odredila, da ima ta dan brzi vlak štov. 004, ki odhaja iz Maribora gl. kol. ob 1.15 minut in brzi vlak štev. 602, ki odhaja iz Kotoribe ob 23.40 minut, postanek v Planini. Nadalje ima ta dan postanek v Planini tudi brzi vlak štev. 608, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 9.5 minut in brzi vlak štev. 607, ki odhaja iz Planine ob 18.28 minut. —• V nedeljo na Jezersko na gasilske svečanosti in veselico. Redni avtobus vozi iz Kranja ob 'Al., ob 10. in ob 13. uri, nazaj pa ob 5. in ob fi. uri zvečer, po potrebi tudi kasneje. — Reševalcem ugank. V. »Mladiki« št. 8. se je vrinila v uganki »Trak« pomota; izostala je št. 26. Reševalci naj jo sami ustavijo, tako da bo obsegala 13. beseda številke 25, 26 in 27. — Borci s koroške fronte! I>ne 15. avgusta bo pri Mariji Pomagaj na Brezjah velik tabor bojevnikov iz svetovne vojne. Koroški borci, udeležite se tega tabora tudi Vi, posebno oni iz Mežiške doline. Odhod dne 14. avgusta popoldne z vlakom, ki vozi preko Velenja in Celja. Udeležbo prijavite na naslov: Itajko Kolnik, Guštanj. — Eksekvatnro je izdal minister za zunanje sadeve g. Gezi llofmanu, lastniku istoimenske tvrdke v Zagrebu, katerega je mehikanska vlada imenovala za svojega častnega konzula v Zagrebu. — Pričetek šolskega leta 1031-32 na I. realni gimnaziji v Ljubljani, Vegova i.: Popravni izpiti se orično 24. avgusta točno ob 8. uri. Prošnje (kotko-✓ane s 5 Din) za sprejemni izpit v f. razred je vložiti 24. in 25. avg. od 10. do 12. ure ter 26. avg. od 8. do 10. ure v ravnateljevi pisarni. Prošnji ie priložiti izpričevalo IV. razreda osnovne šole in .rojstni list. Sprejemni izpiti za I. razred 29. in 31. avg. točno ob 8'. uri. Nižji tečajni izpit se prične 3. sept. ob 8. uri. Vpisovanje učencev zavoda v II. do VIII. razreda bo 1. septembra ob 8. uri v razredih, v katere spadajo. Dne 2. sept. točno ob 8. uri bo vpisovanje učencev, ki so uspešno opravili sprejemni izpit, in učencev-ponavtjačev v I. razred. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo 3. sept. ob 11. do 12, ure v ravnateljevi pisarni. Otvoritvena služba božja bo 12. sept. ob 'A9. uri v cerkvi sv. Jakoba. Redni pouk e prične 14. sept. ob 8 uri. Natačnejši osdatk; ia uradni deski v avli. — Maturantje II. drž. gimnazije v Ljubljani Iz 1. 1911 so prisrčno vabljeni k prijateljskemu se-•tanku v sredo dne 12. t. m." ob 20. v hotel Belle-vaie. Dobrodošli tudi ostali sošolci iz višje, gimnazij«. J-& — Zopet dva požara. Dne 28. julija predpoldne ob pol 12 je izbruhnil požar pri hiši pocestnice Ge-novefe Kovačec v Cagoni pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Hiša je zgorela s premičninami vred. Skoda se ceni na 16.000 Din. Sumi se. da so požara krivi otroci, ali pa se je vnela hiša od dimnika. — Na Kozjaku pri Gornji Kungoti pa je zgorela hiša poseslnika Franca Jermana. Kako je ogenj nastal, se ni moglo ugotoviti. Škode je bilo okrog 20.000 Din. Obe hiši sla bili zavarovani pri ^Vzajemni zavarovalnici-', ki je škodo takoj ocenila. — Zakaj vino iz Spodnjega Štajtrja ne gre več v Gradec, in na Zgornje Štajersko? Tako se povprašuje marsikateri vinogradnik, ki ima polne kleli rujne kapljice, a kupcev ni od nikoder. Pisec teh vrstic je bil nedavno v Gradcu. Govoril »sem z gostilničarjem, ki je desetletja prihajal k nam kupovat vino. On mi je doslovno rekel sledeče: »Dokler boste tam na Spodnještajerskem mešali k žlahtnemu vinu nesrečno sniarniro, tako dolgo mi ne bomo več Oipovali vaših vin. Šmarnica je sloviti okus spod-iještajerskih vin Cisto pokvarila in takih viu naši gostje ne marajo.« Dober nauk za letošnjo jesen. Ne mešajte šmarnice k drugemu (žlahtnemu) vinu! — Vprašanje. Naš naročnik iz Slovenske Bi-slric« nam je poslal sledeče vprašanje, na katerega želi odgovor v listu: Ali je Jadranska zavarovalna družba — »Riunione Adriatfca di Sicurta Tricster res iz Italije? — Naš odgovor je sledeči: V knjigi »Compass , finanzielles Jahrbuch 1931, ki je izšel leta 1931 v založništvu Compassa v Zagrebu L, Berislovičeva 7, sc nahaja na strani 979 tole: vRiu-nione Adriatica di Sicurta . Triest, gegriiudet 1838. Generaldiroktion Triesl. Via Mazzini 35, Direktion fiir Jugoslavien: Zagreb. Hatzova ulica 10. Filjal-direklion Ljubljana, Beethovnova ulica 10.« Družba, ki ima svojo generalno direkcijo v Trstu (v Italiji), je dobila koncesijo za poslovanje v Jugoslaviji m ima svojo direkcijo za našo državo v Zagrebu. — Nesreča na vicinalni progi Poljčane—Zreče. Ko je vlak vozil preko mostu čez Dravinjo pri 1/3-čah. so je zlomila os nekega tovornega vagona, kar je povzročilo izlirjenje vseh ostalih voz. Trije pa-fcintl, ki so stali na stopnicah, so zleteli preko proge. Menda se jim nI ničesar zgodilo. Proga je bila tekom dneva vzpostavljena. — 10 letna deklica potuje s 6 dinarji v Belgrad. Iz Dugerese poročajo: Tc d"i so v splitskem brzovlaku opazili sprevodniki 10 letno deklico, ki ni imela vozne karte. Ko jo je sprevodnik vprašal, kje ima karto, se jc pričela jokati in je med solzami povedala, svojo zijodbo. Mačeha grdo ravna i njo, zato se je odločila, da potuje k svoji leti v Belgrad. Neka dobra gospa ji je v vlaku podarila 6 dinarjev in s temi parami je hotelo ubogo dete potovati. Deklico so cvddali službujočim orožnikom ki jo bodo izročili občinskim oblastem, ta pa naj jo pošlje njenim slarišem in naj jih pouči, naj v bodoče lepše ravnajo z otrokom. _ Tragedija 81 letnega starca. V Mitrovici se je tc dni obesil 81 letni carinik Franjo Turnar. Živel je povsem osamljen pri neki dobri ženski Pogosto je tožil, da nima ničesar jesti, ker ga njegovi sinovi niso hoteli sprejeti k sebi, Češ, da nimajo dovolj prostora. —Smrtni skok 16 letnega letonskeg« gimnazijca v Belgradu. Ko jc blagajnik belgrajskega ho-tela »Petrograd v torek zjutraj na vse zgodaj stopil pred hotel, je nenadoma v neposredni bližini strmoglavilo na tla nekaj težkega. Skočil je tja in opazil na tleh v mlaki krvi 16 letnega letonskega dijaka Leona l.enjovskcga, ki je prejšnji večer s svojo materjo in mlajšim bratom odšel v hotelu, ker je nameravala družinica obiskati neke sorodnike v Nišu. — Težko ranjenega dečka so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je umrl, nc da bi ie zavedel in tako odnesel tajno svoje smrti v {rob. Tudi njegova lastna mati, ki je radi smrti jubljenega sina vsa obupana, ne ve prav nič. kaj ic njenega sina nagnalo v 6mri. — Deotist-lehnik Leopold Smerkolj, ob sobotah ves dan ne sprejema do 15. septembra. — 12 v zakramentu vse sladkosti za mešani zbor ■/. orglumi zložil Stanko Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. TI napevl so bili po vojski izdani kol tan-tum ergo z latinskim besedilom in so bili že nekaj let razprodani. Ker se bodo nekateri obredi kmalu vršili v domaČem jeziku, oziroma se že vrSljo, tako tudi blagoslov po rimskem obredu, zato je Jugoslovanska knjigarna izdala teh 12 na-pevov s slovenskim tekstom. Nape v! so popolnoma neizpremenjeni. Vsi se odlikujejo po izredni izvirni koncepciji, kakor da so izklesani iz žlahtnega kamna in vliti iz drage rude, da ne veš, kateri številki bi dal prednost. Se posebno veličastne in mogočne so številke 7, 9 (izredno mogočna, lepa in slovesna), 10 in 12. Večina napevov je prirejena tako, dn se glasovi vrstijo: sedaj poje sopran, potem alt in sopran, bas, mogočen unisono zbor, pa zadonl v lepi 1 glasni harmoniji cel zbor i. t. d., kar skladbo posebno povzdigne iu učinkujoče po-veliča. To zbirko toplo priporočamo vsem zborom, večjim in manjšim, boljšim in šibkejšim, ker je izbira precej bogata. — Pri razdražljivoati živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja. utrudljivostii pobitosti, tesnobnoslnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj u-kroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Joscf« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Jo-sef« grencica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Matihot Žužemberk Gasilcki dan. V nedeljo, 9. avgusta ob pol 2 popoldne priredi tukajšnje prostovoljno gasilno društvo veliko požarno vajo ob sodelovanju članic žužemberškega gasilnega okrožja. Sodelovalo bo skupno pet motornih In nekaj ročnih brizgaln. Vaja ima namen pokazati strokovno sposobnost moštva kakor tudi čim vernejšo sliko delavnosti gasilske spretne v slučaju resnega požara v celem vzhodnem delu trga na levem bregu Krke. Želeli bi torej bilo, da se te zanimive in koristne va)e udeleži tudi čim večje »lovilo ljudstva iz okolice. Po končani vaji bo odmor na vrtu g. Karla Lavri-ča, kjer čaka vse zelo bogal srečolov kakor tudi godba tukajšnjega prosvetnega društva z najpe-sfrejSimi točkami v zabavo in kratek čas. Cisti dohodek jc namenjen v kritje še zaostalega dolga na lansko leto nabavljeni motorni brizgalni in novih cevi. Prijatelji gasilstva, podprite lo. za vas same najbolj važno prireditev, vsak po svojih močeh čim izdatnejše s svojim osebnim obiskom. Št Jernej na Dolenjskem Cerkveno opravilo na Gorjancih pri sv. Miklavžu bo prihodnjo nedeljo, dne 9. avgusta ob 10. Pričakovati je velike udeležbe ne samo domačinov, temveč tudi od drugod, zlasti iz Novega mesta in Brusnic. Izletnikov je letos na Gorjancih vedno več. Skoro ne mine dneva, da ne bi taborila gori večja ali manjša skupina, zlasti odkar je preskrbljeno tako za hrano in pijačo kakor tudi za prenočišče. Pogrešali smo do sedaj samo dobre pitne vode, zakar je pa tudi že preskrbljeno. Pri »Gospodični- je Slov. planinsko društvo uredilo vse potrebno ne samo za dobro pitno vodo, femveč tudi bazen za kopanje. Pri cerkvi sv. Miklavža pa gradi prav sedaj Htidoklin Nace vodnjak. Poleg cerkve pa bo dozidal še klet. Velik shod Katoliške akcije bo na Rokovo nedeljo dne 16. avgusta na Tolstem vrhu. Sveta maša bo ob 6. in 10. Cerkveni govor bo imel g. prošt K. Cerin iz Novega mesta. Po cerkvenem opravilu pa bo govoril urednik g. Kremžar iz Ljubljane. Spovedovanje se prične v soboto ob h. popoldne. Suša še vedno traja in čezdalje bolj občutna je. Kadar pa se pripravlja k dežju, se bojimo zopet hude ure. V ponedeljek je pričelo nekoliko deževati, pa se je že vsiljevala toča. Škode hvala Bogu ni naredila, dež pa koristil ne, ker je takoj prenehal. Naše dijaštvo Pozivam vse člane -»Akademske zveze«, člane -Danice«. »Zarje« in Borbe«, da se udeleže pogreba pok. dr. Danila Majaron a. ustanovitelja naše univerze. Zbirališče v avli univerze danes ob pol petih popoldne. Trakove! — Predsednik. Radio Programi Hadio-Liabfiana i j Nedelja, 9. avgusta: 9 Inž. Edo Pogina O mr I horaciji zemljišč. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. , — 10 Plošče. — 10.30 Versko predavanje, p. dr. An- j gelik Tominec (Rcrum novaruin). — II Rezervira- " no /a prenos plavalnih tekem za drž. seuiorsko ; prvenstvo. — 12 Cas, plošče, dnevne vesti. - 12 Citre, kitara, šramel godba. — th.30 Rezervirano j za prenos plavalnih tekem za drž. seniorsko prven- ! stvo. — 16.30 Salonski kvintet. — 20 Pevski koncert -Slovenskega vokalnega kvinteta . — 20.30 | Samospevi g. Mirka Puglja. 21.15 Prenos plesne 1 glasbe iz Park hotela na Bledu. — 22 Cas, dnevne ! vesti. — 22.15 Salonski kvintet. □ Druga skupina otrok s Počitniškega doma se vraču. Deklice drug«' skupine otrok na Počitniškem domu kraljico Marije pri Sv. Martinu na Pohorju, se vrnejo v Maribor jutri z vlakom ob 9.25, dečki pa v ponedeI|ek ob Isti url. Starši naj pričakujejo otroke na glavnem kolodvoru. □ KrJinnsk« lenska zveza ima jutri izlet v Kamnico, Odhod točno ob 14; zbirališče v Samostanski ulici. O 601etnico je obhajal te dni v krogu svojih prijateljev in znancev ugledni mariborski stavbenik ter mnogozaslužni društveni delavec Julij Glas-ner. V Mariboru deluje že 33 let. Jubilantu ob lepem slavju naše najprisrčnejše čestitke! O 45 letnico obrti obhaja ugledni tukajšnji brivec na Aleksandrovi cesti, Štefan Toman. K lepemu jubileju iskreno česittmno! O Na tukajšnji državni trgov »k i akademiji se sprejmejo v L letnik učenci in učenke, ki .-o dovršili najmanj štiri razrede gimnazije, realne gimnazije ali realke z nižjim tečajnim izpitom. Učenci 'n učenke z meščanskih šol z zaključnim Izpitom se lahko vpišejo v L letnik, če prej opravijo dopolnilni izpit. Za sprejeoi je treba iložili najkasneje do konca meseca prošnjo, ki ji jc treba priložiti dokumen! o nižjem tečajnem izpitu, oziroma zaključne ir. izpitu ter krstni list, s katerim naj se izkaže, da učen e v letu, ko se je vpisal, dovrši 14 do 17 let. □ Ogenj je nastal v kuhinji hišnika Antona Duha v Vrazovi ulici 2. Vnele so se obleke, ki so bile za vratml, ravno tako bencin v dveh steklenicah. Domačini so takoj pričeli z gašenjem, tako da ni bilo treba gasilcem ob prihodu intervenirati. škoda znaša okoli 1000 dinarjev. O V cvetu mladosti je umrl v splošni bolnišnici 24 letni Avgust Gradišnik. Pogreb bo jutri ob pol 16 iz bolnišnice na magdalensko pokopališče. Blagemu rajnkemu časten spomin! G Bivši dr. Cehov sanatorij pri Sv. Juriju je kupil trgovec Josip Tsharre na Zrinjskega trgu za 210.000 dinarjev. G Izobraževalno društvo v Krčevini ima jutri ob 16 v društvenem domu svojo gledališko predstavo. Uprizori se trodejanka Pamet jo je srečala , □ Normalno stanje je bito na včerajšnjem ribjem trgu: škombri in moli po 24 dinarjev, morski raki po 26 dinarjev kg. □ Jurčki bodo deževali. Mihec K. je menil, da bo lahko šmuglarski' spravil preko meje za 2 kg svilčke, 2 kg sladkorčka in za celih 100 kg razne sladke robe ter nekaj umetnega cvetja. Milica so iztaknili. Precej jurčkov bo zdeževalo... □ Meli opeko. Med potjo pu sta izgubila z voza neko verigo. Stari oče je poslal Ivana nazaj iskat verigo. Ivan je ubogal, pa sc ni vrnil. Oče in stari oče sta ga iskala potem še celo noč. pu funta nista našla. Deček je majhne postave, oblečen v kratke modre hlače. pisano srajco, bel klobuk in hodi bos. Poziva sc vsakdo, ki bi kaj sumil ali vedel, kam bi bil izginil deček, dn zadevo prijavi nn mc-rodujnem mestu. O Šport. V nedeljo. '). I. m. se odigra na igrišču SK Celja na (iluziji prijateljska nogometna tekmu med SK Trbovljcm in SK Celjem. Začetek tekme ob pol II predpoldne. Poizvedovanfo Izgubila sc jc rjava usnjata denarnica / manjšo vsoto denarja in srebrnim rožnim vencem. Pošten najditelj naj odda v naši uprav« G Popolnoma jc apeprlil po/.ar hišo kovača Hlelana Kobale na Janžcvi gori v času, ko jo bila družina odsotna. Požar je nastal najbrže radi dimnika, ki je bil zidan z blatom in čisto neometan. Selmška požarna hramba Je s takojšnjo intervencijo preprečila možnost razširjenja požara; vse drugo je /gorelo. KnbuMtovu hiša je bila zavarovana z i 20.000 dinarjev. Q Nesreča nikdar nc praznuje. Štiriletna delavčeva hčerka Vera Marčič iz Spodnje Polskave je padla z voza, na katerem se je igrala, iri si pri padcu strta levo nogo. Ponesrečeno dekletce so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Starši! Pazite na svoje otroke! G A. It. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru je odobren od ministrstva za Irgovino in industrijo v Belgradu. Legatova šola je bila ustanovljena že leta 1013. Zavod je poznan radi prav dobrih učnih uspehov, odličnega učitejskega /bora, vzorne discipline, reda in nadzorstva kakor tudi strokovnega ravnateljstva. Na zavodu poučujejo sami strokovni profesorji iu spretni praktiki. Novi tečaji se začno dne 0. septembra I. I. Vpisovanja in pojasnila tudi pismeno v Slovenski ulici 7, poleg trgovine VVogerer, telefon 21-61 iu sicer od 8—12 in od 2 do pol 7. Istotam se dobijo brezplačno učni programi. Radi hude gospodarske krize se je šolnina znižala. Zavod razpolaga ludi z lastnim internatom. G Na progi ur je ponesrečil 39 letni delavec v tukajšnjih delavnicah državnih železnic Frane Kreft. Pri vožnji s premikalnim vozom je prišel z. nogo pod tračnice, ki so mu levo nogo popolnoma strle. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. G Gospa z drejnlm doktoratom. Na monakov-ski univerzi je prontoviraln za doktorja zobnega zdravilstva ga doktor filozofije Bosiljka Krajnovič, soproga priljubljenega obmejnega komisarja Slova Krajnoviča. Ga Krajnovič je. prva dama v Maribora 7. dvojnim doktoratom |er ji ob lepem uspehu naj-iskreneje Čestitamo. Q Čevljarji zborujejo. Jutri ob 9 pri Gambri-nu imajo mariborski čevljarji svoj shod. Na dnevnem redu so sledeče točke: pozdrav gostov, volitev predsednika, stališče k načrtu tvrdke Bala, da zgradi v naši državi tovarno čevlje,', sklepanje o zasedanju kongresa v Belgradu, volitev akcijskega odbora, slučajnosti. Na shod se vabijo vsi člani čevljarske obrtne zadruge v Mariboru, zastopniki vseh čevljarskih in oblačilnih zadrug na področju bivše mariborske oblasti ter zastopniki usnjarske in čevljarske industrije in trgovine na navedenem področju. G Nočno lekarniško službo imata prihodnji teden Savoslcva lekarna pri Magdaleni na Kralja Petra trgu in Sirakova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. Priumš nasveti Predčasen vstop v vojsko. O. Z. Fant bi šel rad eno leto prej k vojakom, predno bo poklican Kam naj se obrne? — Postava določa, da «me mladenič, sposoben >:a slu/bo pri vojski ali pri mornarici, že po dovršenem 18. letu vstopiti v vojsko, teda samo /. roditeljev o ali varuhov o dovolitvijo. Prošnjo naj \ loži na komando pristojnega vojnega okrožja. Odpovedni rok. C. M. Š. Gospodar je od povedal stranki stanovanje na 14 dni. Ali je to pravilno? — Praviloma se ima stanovanje od" povedati v roku, kakor sta gu stranki dogovorili v najemni pogodbi. Čc ni nobene.ua dogov ora, \ clj,. pri vas, kjer glede odpovednega roka ni posebnih predpisov, kakor n. pr. v Ljubljani, odpovedni rok Ki jc v vašem kraju običajen. Kakšen je ta, boste gotovo lahko /vedeli pri župansl>u. V vseh drugi slučajih pa se ima stanovanje, ki jc najeto za več, kakor eno leto. odpovedat' v najmanj trimesečnem odpovednem roku. Če jc pa stanovanje najelo za več, kakor en mesec in do enega leta pa zna.sa zakoniti odpovedni rok najmanj 14 dni. Motenje nočnega miru. P. R. A. Vaš sosed cele noči rogovili ter ropota na svojem dvorišču, seka ob 5 uri žc drva ali pa zvečer ob 10 uri ter vas tako moti pri spanju. Ker i niste preveč v prijateljskih odnošajih, .ste mnenja, da vam to nalašč dela. Na njegov jjodovni dan ter na dan svatbe njegove hčerke je vso noč igrala harmonika, da je bilo nemogoče spati. Ali jc mogoče to ravnanje /.abraniti. — Če sosed od rane ure do poznega večera opravlja svoje delo, mu le nikar lega nc branite, saj jc to na deželi nekaj običajnega. Seveda, če nalašč kali nočni mir, ga lahko naznanite okrajnemu nnčelstvn. Igranja harmonike na godovni večer, ki je itak en sam v letu in na dan svatbe, ki se tudi nc vrše pogosto, pa po nasein mnenju ne bo še smatrati za motenje nočnega miru, zlasti Ce so laki slučaji v vasem kraju običajni. Škarpa ob meji. A. M. J. Sosed dela skarpo ob meji vašega vrta. Ali se sme zahtevali, da postavi škarpo 10 cm od meje? — Ni najti razloga, ki hi upravifeval to zahtevo. Čc nimate ob meji po sosedovem zemljišču nobene služnostne pra v ivo (hoje, 'ivinogonja itd.) more sosed postaviti ikaipo prav do meje. Isto velja za vas, če boste ob meji gradili škarpo. Kako se odmeri plačilo kuluka. R. R. M. Mesečno plačujete 4 Din uslužbenskega davka, pa vam jc občina naložila tri dni kuluKa ali 60 Din odkupnine. Prepričali ste se pa, da imajo tudi večji davkoplačevalci le tri dni kuluka. Vprašujete, če so vam pravilno odmerili. — Za odmero kuluka odnosno odkupnine se računa za euolo pri osebah, ki plačujejo do 200 Din neposrednega davka na leto (kar je ludi uslužbenski davek). 1 dan dela. Odkupnina pa znaša 20 Din za en dan. Ker so občine določile po tri enote kuluka, je torej vam določena kvota pravilna. Vojnica. M. Č. T. Zdi 6e vam, da so vam naložili previsoko vojnico in mislile, da odmera ni v skladu z zakonom. Kaj storiti? — Vojnica znaša v vašem slučaju 50% letnega neposrednega davka (uslužbenskega). Če mislite, da so vam preveč odmerili, se pritožile na pristojno davčno upravo. Ljutomer Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru priredi nn Vnebovzetje t. j. 15. t. ni. po svojem okrožju sadni obhod. Zbirališče takoj po 8. muši pred hišo predsednika Zachorln. Obiščemo najprej Sp. Kanieu-ščak, zatem Uadomerje, Rinlomcrščak, Cubcr. Grczovšeak, Podgradjc. Slamnjak, Nunsko grahu. Prcsiko, Stročjo \as in Pristavo. Bnbince in Noršincc obiščemo pozneje. Na tem obhodu bomo našli marsikatere pomanjkljivosti glede negovanja dreves, Ugotovili bomo po možnosti tudi sadjarjem še neznane vrste. itd. Videli bomo tudi. katere vrste ali sorto sodijo v naše kraje, kar jc zelo važno. Strokovno vodstvo prevzame kmet. referent g. Znidarič. Kdor se hoče udeležiti tega obhoda, nuj to javi najkasneje do 12, t. m. predsedniku Na veselo svidenje 15. avgustal Kdo sme v SSSR na visoko šolo Nedvomno je vsak izmed nas doživel trenutke, ko mu je nehote vstalo vprašanje: »Ali se šola izplača? Ali ni škoda nenadomestljivih mladostnih let, ki jih žrtvujemo šoli?« Na tu vprašanja odgotfurja Donald Rose, Anglež, ki je bil 14 lel učitelj, sedaj pa je član uredništva velikega dnevnika v Filadelfiji. Rose izvaja: Nezaslišano veliko časa porabi človek v otroški dobi za učenje brezkoristnih stvari, nenotrehne šare in vežbanje v smešnih umet- Ce bi bil učitelj zemljepisja, bi pometal | vse zemljepisne učbenike skozi okno. Na globusu bi učencem v petnajstih minutah dokazal, da je zemlja okrogla in precej velika, in da se more na njej vse mogoče dogajati. Potem bi obesil na steno velik svetovni zemljevid, razgrnil najnovejšo številko kakega dnevnika in pogledal, kaj se je na svetu zgodilo. In potem bi otroke prijateljsko pozval, da naj z menoj vred odkrijejo na zemljevidu, kje in zakaj se je vse to zgodilo. Kdo bo ugovarjal, da je ta učna ntetoda nesistematična. Dovoljujem si odvrniti, da je bilo vse, kar sem se kdaj učil iz zemljepisja ali iz drugih učbenikov, ravnotako nesistema-| tično in zmedeno, in vrhu tega še navadno zastarelo, če sem to ali ono res kdaj rabil. Zato uiti ne bi maral vzbujati videza, da poučujem sistematično zemljepisje, ker ima tak pouk pomen k večjemu za kakega pomorskega nameščenca ali letalca okrog sveta. Namesto tega bi skušal v otrocih zbuditi radovednost za svet in njegove metode, dežele in pridelke in bi jih naučil, da bi vse to znali najti ua zemljevidu. Na podoben način bi podajal zgodovino. Vsaka številka dnevnega časopisja vabi na zgodovinske izlete. In ta metoda ima revolucionarno, pa neprecenljivo prednost. Namesto, da bi začel s svojimi učenci nekje v preteklosti in jih vlekel strogo po kronološkem redu do spehane sedanjosti, bi raje začel s to sedanjostjo in jih od tu z vsem navdušenjem, ki sem ga zmožen, odvedel po veliki cesti zgodovine. To ie edini način, ki more otrokom koristiti, izvzemši tiste, ki hočejo postati šolski učitelji ali pisati učbenike in so tako vnaprej pristaši obstoječega sisteme. Arllnir Complon. ameriški lizik, odlikovan z No-blovo nagrado. Ccnipton si prizadeva, da bi z napetostjo 10 do 20 milijonov voltov dosegel toploto, ki bi bila že skoraj tolika kakor na salncu. S to toploto upa, da bi se dali razbiti atomi, s čimer bi se sprostile neomejene množine energije. Razbitje atoma je danes glavni cilj fizikalne znanosti. nijah, s katerimi se ni treba pečati nobenemu pametnemu človeku. To so npr. nesmiselnosti in lokavščine aritmetike. Sam sem se moral prekljati z njo in sorodnimi predmeti polnih deset let moje nenadomestljive mladosti. Pre-ril sem se skozi celo geometrijo, enostavno in višjo, sem zmagal težavne algebrajske enačbe, a reči moram, da mi niti najmanjša sled tega znanja ni ostala. Da, še več: prav nič ga ne pogrešam. V mojih možganih mora biti velika i e!a l /ut. ki jo je preje izpolnjevala aritmetika: toda ta lisa niti malo ne boli. Izvzemši poŠtevnnko, sem pozabil doinalega vso arit-jgfnetiko. - Pošteno in odkritosrčno priznani, da so ^eta. ki sem jih porabil za aritmetiko, zame skoraj popolnoma izgubljena. Morda bo kdo ugovarjal, da koristi matematično šolanje dečku nekako posredno, zbujajoč v njem neke zmožnosti in darove, ki potem na skrivnosten način preidejo na druga, važnejša poprišča. Toda psihologi so ugotovili, da duševne zmožnosti niso prenosljive iz enega dela možgan v drugega. Sposobnost za izračunan je pravo- | kotnega trikota nima ničesar opraviti s spo- ; sobnostjo za reševanje težavnih logičnih miselnih nalog. Specialist v računanju je pač specialist v računanju in drugega nič. In kako je z zemljepisjem. Tudi njega sem zaužil. mislim, zadostno mero. In sicer večinoma na Angleškem. Kaj mi ,je ostalo od vsega? Izredno malo. Vem približno, kje leži Siam. Vse drugo leži zame samo nekje blizu Siama. Kamčatka. Spitzbergi (Svalbart), Tac-na-Arica. Tannu-Tuva, Portugalska. Vzhodna Afrika in Saravak — vsi leže pri Siamu. In če Nižnij Novgorod ne bi imel sičnika. bi ga tudi iskal v bližini Siama; tako pa vem, da mora biti nekje v Rusiji. Pa zgodovina! Vse zgodovinsko znanje, ki sem si ga bil pridobil v otroški dobi, se je i razpršilo kakor megla pred solucein. predno sem prišel do tega. da bi se s tem znanjem okoristil. Le nekaj malega dejstev in letnic, j ki mi jih je vlila v glavo praktična potreba ; ali kaka smešna miselna zveza, in pa ogromna množina zmot mi je ostalo. In podobna zmeda prevladuje v mojem prirodoslovnem znanju, v mojih prvih jezikovnih študijah, v mojem znanju angleške literarne zgodovine. Ne vem, kaj mi je vse to znanje koristilo takrat; to pa dobro vem, da šest mesecev pozneje nisem imel od njega nobene koristi več. i šolanje francoskih bojnih letalcev. Bodoči letalec sloji v stojalu, ki posnema gibanje letečega lelala, in strelja h s I roj niče na sovražno letalo. Zadetki se avtomatično zaznamujejo. Galičam za s&jojo fž&dfasro V španski pokrajini Galiciji je v teku mogočno kulturno gibanje. Na praznik sv. Jakoba je bila v sloveči baziliki velika slovesnost. Prej je španska vlada na ta praznik redno vsako lel" poklonila baziliki znatno vsoto zlala. Novi režim je ta državni dar odpravil, toda namesto tega so verniki v dveh dneh zbrali enako vsoto in jo darovali baziliki. Sam nadškof se .je nu Jaki bova v svojem govoru zahvalil prebivalcem Santiaga za njihovo zvestobo in požrtvovalnost. Popoldne so obhajali Gališki dan . Slavnosti so se udeležili tudi zastopniki oblasti. V slavnostnem sprevodu so šli pred spomenik Rozalije de Castro, zgodaj umrle pesnice, ki je objavila več zvezkov svojih mehkih poezij v gališkem jeziku, ki veljajo kot pristen izraz gališke kulture. O zaslugah slavne pesmice je govoril predsednik gališkega naučnega instituta in dejal, da se zbirajo pod njenim imenom vsi, ki so navdušeni za Galicijo. Župan je govoril o pomenu Galicije in naglasil, da v novem času svobode tudi Galicija zahteva zase pravico, da se sama vlada. Množica je viharno klicala: živela Galicija! in prepevala gališko himno. \ovi »Zeppelin*. V Friedrichshafnu so začeli graditi nov zrakoplov »Zeppeli novega tipa (spodaj), ki bo nekoliko krajši, zato pa znatno večjega premera nego sedanji >Grof Zeppelin« (zgoraj) in bo nosil ime »LZ. 129«. Novi zrakoplov bo dolg 228 metrov premer pa bo znašal na najširšem me stu približno 41.2 m. Zato bo tudi prostornina novega zrakoplova skoraj za polovico večja nego jo ima seda nji >Zeppelin«, lo se pravi 200.000 kub. metrov proti 105.000. Štirje Die-selovi motorji novega zrakoplova bodo mogli razvijati 3600 k. s. proli 2650 k. s. sedanjega »Zeppelimac. Sedmi dan pa je Bog počival Kakor človek je stara misel, da mora človek po dnevih dela imeti dan počitka, dan, ko se oddahne od telesnega dela, se pogrezne v svojo notranjost, obrne svoj pogled v večnost in opravi zahvalno, zadostilno in prošnjo daritev na oltarju svojega Boga. Stara in nova zaveza spoštujeta 7. dan v tednu, ki jima velja kot božja ustanova — kot Gospodov dan. Vendar naj bo po krščanski zamisli deležen nedelje ves človek — i duša i telo. Zato krščanstvo ni nikdar zamotalo poštenega veselja in razvedrila v nedeljo. Samo nekatere verske ločine (n. pr. puritanizem) so hotele iz kr- Kt./jtilna banja iz šolornine, ki se da v malo minutah postaviti na vsakem vrtu. Banja je seveda amerištka iznajdba. ščanstva iztrebiti vsako veselje. Odtod pretirani nedeljski počitek na Angleškem, ki prepoveduje ob nedeljah vse prireditve in morajo biti zaprta gledališča in gostilne. Katoliško krščanstvo pa se je vedno držalo zlate srede in je odklanjalo vsako pretirano strogost. Pri tem pa seveda nepremakljivo vztraja na posvečevanju duše v nedeljo in strogo graja vsako zanemarjanje nedeljskih verskih dolžnosti. Že nekaj časa je opaziti prizadevanja, da bi se nedelja razsvetila, da bi se ji vzel vsak verski pomen. Ruski komunizem je šel celo tako daleč, da je razbil dosedanji naravni teden in nedeljo odpravil. Delavci imajo prosto poljuben dan v tednu. V zadnjih dneh so se pa oglasile tudi nekatere industrijske panoge v Nemčiji, ki zahtevajo, da se nedelja odpravi. Steklena industrija in nekatere vrste železne industrije zahtevajo nepretrgan delovni teden. Ali mislijo industrijski podjetniki, da je delavec res mrtev stroj brez duše, brez duševnih potreb? In vrhu tega: kam se mudi industriji celo v teh težavnih časih splošnega gospodarskega zastoja, ko ni kam z zalogami in je na milijone brezposelnih? Ali nekateri ljudje res niso sposobni nobene druge misli nego hitra produkcija in dobiček? Katoliška cerkev je žrtvovala moderni industriji nekaj svojih praznikov, toda nedeljo in nedeljski-počitek bo brezpogojno branila. Nikdar ne bo dovolila — tako naglasa Katol. Kor.« — da bi se zaradi gospodarskih koristi nedelji vzel njen krščanski značaj. Proti vsem komunističnim in liberalnim gospodarskim zahtevam bodo kristjani vsikdar priznavali in praznovali nedeljo kot Gospodov dan. Prepričati se je dal Prof. I. Hartman, učitelj klasičnih jezikov na leidenski univerzi, je bil velik sovražnik vseh novotarij, naj so bile še tako očitno koristne. Tako tudi ni maral nič slišati o električni razsvetljavi in je žgal v svojem stanovanju petrolejko, ko je že ves svet rabil električno luč. Profesorjeva žena je pa še vedno upala, da bo moža prepričala, da je električna luč zelo koristna. In res — ko je njen mož nekoč odpotoval na neki kongres, je brž poklicala delavce in dala v stanovanje napeljati elektriko. Profesor se je ob povratku zaradi tega skrajno razsrdil, toda gospa mu je dejala: Poglej vendar, moj ljubi, kako strašno praktična je ta stvar. Vidiš tale gumb? Ko prideš zvečer v temi domov, ti ni treba drugega, kakor da pritisneš nanj in takoj bo v sobi svetlo. No, in potem moreš v miru poiskati vžigalice in prižgati svojo petrolejko.« Profesorju je to silno ugajalo in od te ure se je spravil z elektriko. W. II. Mnrrup, guverner v Oklahomi, ki je znan po svoji diktatorski žilici, je dal sedaj 3000 navrtanih petrolejskih vrelcev enostavno zapreti. S lein hoče petrolejske tvrdke prisilili, da t>i cene olju zvišale. Zaradi znatnega padca petrolejskih cen so se namreč občutno znižali državni davčni dohodki ter je v državnem proračunu nastal velik deficit. Jadrnica »Alilona kateri sla 19 letni Estonec Alito \Valter (levo) in Anglež Barber (desno) preplula Atlantik. Vožnja je trajala 29 dni; morje je bilo nekajkratov tako viharno, da sta se morala drzna fanta privezati na jambor, da ju valovi niso odnesli s krova. Smešnice Mlad mož se je oglasil pri mogočnem finančniku. Temu se je vedno mudilo, zato je obiskovalca kratko nagovoril: »Torej denarja potrebujete, kaj ne?« »Ne,« je odgovoril mladi mož in zardel. »Prosim Vas za roko Vaše hčere...« »Nu, tako torej, ali nisem rekel,« je pihal bankir. »Denarja potrebujete, kakor sem dejal...« Gandi in evropski carinarji Z mednarodnih avtomobilskih tekam zu alpski pokal: VVanderer pri Cederini lik cilja St. Moritz. V Rusiji so se začeli vpisi na visoke šole. Vlada je določila, da mora biti med novimi slušatelji najmanj 85 odstotkov delavcev in delavskih otrok. V prvi vrsti bodo sprejemali ; delavce, ki so zaposleni v produkciji in nji-1 hove otroke. Med posameznimi delavci imajo 1 prednost tisti, ki se morejo izkazati s kako iznajdbo, torej predvsem člani udarnih bri-i gad. Kandidatov, ki ne izvršujejo delavskega | poklica, bodo sprejeli samo 15 odstotkov; iz-i hirali jih bodo predvsem izmed članov kolektivnih gospodarstev, otrok strokovnjakov in znanstvenih delavcev, med poveljniki rdeče armade, invalidi iz meščanske vojne itd. Med novosprejetimi slušatelji bo najmanj 40 odstotkov žen n »Ali bo treba kaj zacariniti, mr. Gandi K (Gandi pride v kratkem v Evropo, da se udeleži angleško-indijske konference v Londonu. Pravijo, da pride Gandi topot v samem opasniku.) Gostilničarska samopomoč Te dni ie upravni odbor Gostilničarike samopomoči v Ljubil«ni razposlal vsem članom položnice in listek, « katerim poziva Članstvo, naj vsakdo vplača za vsak smrten slučaj po 5 Din posmrt-ninskega prispevka, za sedanje štiri umrlo člane torej skupaj 20 Din. 'I emu pozivu dostavlja; »Vsako odlašanje ali zamuda pravočasnega vplačila gre na škodo proglašenim dedičem, kajti s 1.. najkasneje s 7. prih. meseca, ko izidejo spet nova vabila na plačilo prispevkov, se mora račun za predidoči mesec zaključiti in dospe;o vsoto razdeliti.« — Prekrasno nradovanje in na prekrasnejia perspektiva za dediče! Če vplača n. pr. 1500 članov, dobe dediči za vsak smrten slučaj I500krat po 3 Din, t. j. 7500 Din, čet jih vplača pa le 200 članov, dobe pa le 1000 Din. Če te pripeti stnrleu slučaj redne-tiu plačniku prispevkov, dobi kakor za kaz.en, ker e bil reden, v zadnjem slučaju le 1000 Din, ne--eden plačnik pa morda preskrbi svo|e dediče z leprimerno višjo posmrtnino. A če vprašamo, za-taj taka razlika v posnirtnini v posameznih me- Nciufe našim mlekarjem Glede na moderniziranje naših mlekarn z vpeljavo strojev, nam jc mlekarski strokovnjak, ki ima za sabo dolgoletne skušnle, poslal naslednja izva|anja. »V »Slovencu« od 2. t, m. sem bral o moderni preuredbi obratovanja Osrednjih mlekarn. Vse livalc |e vredno, da sc tudi med Slovenci širi moderno mlekarstvo v prilog čistoče, zdravja in trpež-nosti mleka. Tu pa nastane vprašanje, kje prav za prav se pričenja moderno mlekarstvo. V hlevu ali moderni mlekarni? Kot skušen mlekar vem, da stroj preparira lo, kar vase dobi, nikdar pa še tako moderniziran stroj nc nadomesti v mleku dobrih snovi. Moderni stroji mleko preparirajo tako, kakršno je, oziroma kakršnega smo spreieli od producontov mleka. Zato je predvsem potrebno, da dobi stroj zdravo mleko. Moja 30letna skušnja rac uči, da obstoji prvi predpogoj zdravega mleka v zdravi klaji, drugi v zdravi kravi, tretji v zdravem, zračnem, snažnem in primerno toplem hlevu (12—18 stopinj Celzija). Nadalje je nujno potrebna splošna snaga pri osebah, ki imajo pri mleku opravka od molže do prve točke stroja. Snaga se tudi zahteva od posode, po kateri se mleko pretaka. Kmet naj nc segreva mleka, l.c tako bo prišlo v nlekarno zdravo mleko, Pričnimo torej zdraviti naše mlekarstvo od spodaj navzgor in kadar bomo tako ozdravili mleko ie v produkciji in ga potem pripravili z modernimi stroji, potem jo svetovna slava našemu mleku zagotovliena. Popolnoma zdrivo In nepnkvar-eno mleko da pri nas skupno 4 do t.'0 čiste tolšče Toda redkokdaj pride v mlekarne s to tolščo odstotek tUtili, ki prinesejo v mlekarno mleko, kakršnega jc dala krava, ni visok. V tem se začenja kriza našega mlekarstva. Dajmo v mlekarne naravno, zdravo in sveže mleko, poleni se nam ni bati konkurence ne Švice ne Holandske. Sloveniji dajmo naravnost zdravo in sveže mleko, potem udijd Švica, adijo Danska, z.akaj naše mleko v naravi jc boljše kakor vaše. Agrarna reforma jim ne prit a Te dui sc je pri gospodu banu v Ljubljani zgladilo odjionlaik-ilvo Jugoslovanskega šutnarfkega združenju ter mu predložila »pomenic/O v tadevi zakona o likvidaciji agrarne reforme. V svoji spomenici društvo ugotavlja, dn zakon vsebuje za vele-gozde v dravski banovini in za one v Gorskem ko-taru izjemno določbo, da se pri likvidaciji ti gozdovi razlastijo, dočim zakon enakovrstnih gozdov ostalih pokrajin države ne zadeva več. V dravski banovini in Gorskem kotaru je za agrarno raz.la-Htilev predvidenih 30 posestev z okoli 110.000 ha lopo Urejenega velegozda. od katere ploskve naj bi se lia površini okoli KO.IHMI ha uvedlo inalogozd-no gospodarstvo V srivskt ili dttnavsltl banovini je kakih 20 veleposestev s ploskvijo okoli 180.DO') lia enakovrstnih gozdov izvzetih od razlastitve. Spomenica se zavzema za ohranitev velegozda. V najslabšem slučaju naj bi dosedanjim lastnikom ostalo najmanj 2000 ha gozda, torej ne samo 1000 ha, kakor predvideva zakoti. J urjdtloDtlfl-fko biufutfiku sdruienje se načelno pfotlvi dodelitvi pkspropvuivii' nega (fozda zadrugam, f,e&, da se zadruge v gozdnem gospodar siv n še nikjer niso ohtimld.f!) llajšrt knkor tadrugam, naj hi sr gozdovi podelili zasebnikom. Društvo predlaga nadalje, naj bi osrednja vlada izdala naknadne predpise, glede preskrbe nameščencev na teleposenlvih, ki bi pri likvidaciji agrarne reforme utegnili izgubiti svojo službo. (Čemu ta boj proti zadružništvu? V spomenici beremo tudi. da nc daje občinski ali zadružni velo-gozd dovolj jamstva za uspešno gospodarstvo, ker spravljata v takšnih gozdovih egoizem posameznika (!) In vpliv lokalnih strank [»olrajnost gospodarstva redilo v nevarnost.. Gospodje, da se milo izrazimo, spomenica diai preveč (k) voleka.pilalizmu. da bi mogli priti v njej do izraza resnični narodni iuteresi. Prip. ur.) secih, nam odgovori prav precizno čl. 14. tedanjih pravil, ki pravi, da »odmerja« in podelju|e« Bosmrtnino odbor. Ta člen jc nekaj nezaslišanega, edlči po umrlih članih GS so torej izročeni na milost in nemilost odborov. Pa so v aedanjih pravilih še drugi ilenl, ki niso nič manj imenitni, kakor £1. 14. — Tako ne more in n« sme iti v«S da-liel Sedanja pravila je treba na vsak način predelati in izpopolniti. Treba jc z novimi pravili poskrbeti, da bodo posmrtninc ločno določene, in to po številu članov, vse netočne plačnike pa je treba brez odloga črtati, kakor to zahteva že sedanji člen 6. Le na la način bo nastal red tudi v Go-stilničarski samopomoči. Dn ne pa to zgodi, naj zahtevajo vse gostilniške zadruge naše banovine, da skliče Gostiln, zadruga v Ljubljani nemudoma izredni občni zbor v svrho poprave sedanjih, povsem zavoženih pravil. Podeželske gostil, zadruge, ki se za to pravično stvar ne bodo zavzele, bodo škodovale svojim članom vodoma. To 6C nikakor ne sme zgoditi. Več gostilničarjev. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo t Ljubljani opozarja tvrdke, ki se obračajo nanjo s prošnjami za Izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega davka, potrdil za udeležbo na licitacijah, svedočb o poreklu robe, potnUkih legitimacij itd,, da mora|o vlagati svoje (jroSnje odnosno prositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do 11 dopoldne, kadar želijo, da sn jim potrdila Izdajo f.c istega dne, Ta potrdila morejo potem dvigniti že ob 4 popoldne v zborničnem ekspeditu. Potrdila, za katerih izdajo bi tvrdke prosile po 11 dopoldne, more zbornica izdati šele naslednji dan. Dobave. />Sh)ibone novine od 5. t. m. vsebujejo nijlednji razpis licitacij: 20. t, m. so vrši v Nišu ustna licitacija za nabavo 600 kub. m hrastovih ali bukovih drv drž. bolnišnici. Za 25. t. m. je vardarsko pošt. ravn. v Skoplju napovedalo licitacijo za dobavo 384 kb. m drv. Računsko cko-Domski odsek ravn, pošte iu telegrafa v Splitu je razpisal za 4. septembra v svoji pisarni licitacijo za izdelavo 600 parov čevljev. 5. septembra Se bo vršila pri ravn. drž. žel. v Zagrebu licitaci]a za dobavo 18.000 kosov granitnih kock. Belgrajsko vseučilišče jo razpisalo za 10. t. m licitacijo za dobavo 1000 kub, m bukovih drv in 400 ton koksa. — Ravn. drž. tudn. Vclenjt sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kom. knjižic in 1000m-' strešne lepenke; do 17. t. m. glede dobave 9 kom, svetilk, 4 osi in 4 skledic za ležaje; do 19. t. m. pa glede dobave 200 kom, sirkovih metel, 1000 kg ci-kori|e, 1300 kg koruznih otrobov, 1000 kg sladne ječmenove kave, 1000 kg kristalne sode, 300 kg pralnega praška Perail, 100 kg rozin, 200 1 kisa, 300 kg ječmenove kaše, 300 kg testenin in 300 kg pšeničnih otrobov. Oddaja del za renoviranje fasade poslopja Maribor gl. kol. Ravn. drž. žel., gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede oddaje del za renoviranje fasade poslopja Maribor gl. kol.; do 13. t. m. glede oddaje krovskih del. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Borza Dne 7. avgusta 1931. Denar Ljubljana. Amsterdam 2272.62 —2279.46, Bruselj 785.79-788.15, Curih 1100.55—1103.85, Dunaj 791.88—794.2% London 273.92—271.74. Nevvork 5(532.03.5649.08, Pariz 221.43. Praga 167.31. 'Trst 294.93 -295.83. Zagreb. Amsterdam 2272.02—2279.76, Dunaj 791.83-784.23, Bruselj 785.79-788.15. London 273.1)2 -274.74, Milan 294.08—295.83, Nevvvork kabel 5(148.08 500').0I5. ček r*132.(>3 - 50-10.03, Pari?. 221.10 —221.76, Praga 167.06-1(57.56. Curih 1100.55— 1108.83. Skupni promet brez kompenzacij 5.3 milij. Belgrad. Amsterdam 2272.62—2279.46, Bruselj 785.79 71(8.15. Curih 1100.55—1103.85. Dunaj 791.83 —794.28, London 278.92—274,71. Ne\vyork <5632.08 —5649.03, Pari/, 221.10- 221.70, Praga 167.06-167.56. Tri t 291.9?! —293.83. Pri bolezni želodca, črev slabi nrebavi in hemeroidih jemljite tudi Vi «F / O O /-». • riOOL* osvežuje in čisti kri Dobiva se v vsaki lekarni, po pošti pa ga razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2/4-1, 3 stekl. s poštnino 105 Din. a steklenic 245 Din. I steklenica 40 Din. Curih. Belgrad 9.(HK Pariz 20.00, London 21.875, Newyork 512.50. Bruselj 71.10, MIlan 26.79. Madrid 18.10, Amsterdam 20H.G0, Dunaj 72.05, .stockholm 137.05, Oslo 186.95, Kopenhagen 180.95. Sofija 3.715, Proga 15.18, Varšava 57.25, Carigrad 2.13, Atene 6.65, Bukarešta 3.0-185, Helsingfors 12.9 Vrednostni papirji Ljubljano. 8% Bler. pos. 80 den., 1% Bler. pos- 70 den., Celjska 150 den., Ljublj. krod. 12«) d., Prašlcd iona 950 den.. Kred. zavod 195 den., Vevče 120 den.. Stavbna 15 0). - Bančno delnice: Hrvatska 50—60, Poljo 68.00—55. Kreditna 121 — 124, Union 150—155 (150), .lugo 67—68 (67), Lj. kred. 120 don., Modjtinarodnu 08 den., Obrtua 3(5 den., Praštediona 957.50—905, Srbska 190—192. — Industrijske, delnice: Nar. šum. 25 <1., Guttmaniu 115—120. Slavonija 200 den., Danica 65 —70, Pivara Sar. 190 den . Drava 220—225 (220), Šečerana Osjek 316-225, (>s.i. ljev. 210 den.. Brod. vag. (50 de®.. Isis 45 bi.. Ua^iise« 800—330, Oceania 190 don.. Trboveljska 239—233 (280). Belfirad. 17" inv. pos. 81.50, vojna škoda 881.5 —333 (331, 1300 kom.), lut, nov. 340—347 (344, 200 kom.), (lec. 347 (200 kom.), (i% begi. obv. 59.50 (10,000 i votli.), 7\ Bler. pot. (58 50. T.i. p,.-. Dri hip. bauko 71.50 (IOOO dol.). \blncije državnih papirji r ino:einelv\i. London: Bler. pos. 61 -lili, Nevvvork: 8'.» Bler. poa. 70—75, 7',r Bler. pos. 05—67. 7' |>os. Drž. hi]»olek. banke 65—67. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 91.70, VViener Bankverein II, Kscompteges. 117.70. Aussiger Che-inlsche 112, Mundils 78, Alpine 12.50, Trbovel jska 27.55. Žitni (it \nrl Sail. Koruza bač. okol Somlior 9!)- 100, ban. 92.50 95. sr. okol. ludjlja Iiki mm, okol. Hi -m tt 3.3so SmS «» -te .. £ — OO Olfrid v. Hansteln: 110 a n.2 M 't* os .O ll •S _i o 0> ^d^.Sci Si s-. ■g 8 8 $ -S E 2. > . .Dj 's- i .a •= S a s so _ c io •- O ! -T,". ""»■ "X c — i- »s ^ . ; $ ^Saž I Strahotno potovanje no luno Pisava so je raztegnila v take neznanskP oblike, da jc. ni mogel več pogledali, vendar pa je slutil, da mora zdaj po vsemirju plavati velikanski SOS Iz črnih kovinskih delcev. Ozrl se je: tedaj pa se me je stemnilo pred očmi in hal se je, da mu bo srce zaslalo. Zadnji četrl ure je pazil samo rta zrcalo ln signalne črke. Zdaj pa se je zgodilo najstrašnejše, kar se jo sploh moclo strašnega zgoditi. Egon jo stal cisto hepfffližno, steklenica s kisikom jc bila prazna, vrv, ki ga je prej družila z raketo, jia ni bila vce t njo zvezana. Skoraj gotovo Je bil sunek črkovnega stroja tako močan, da je snel kljuko iz Obroča. Vrv jc visela prosto v zraku, raketa je bila pa od njenega konca najmanj dvajset metrov oddaljena. Poskusil jo s plavalnimi gibi. Seveda brezuspešno. Saj ni Zadeval na noben upor, le to jc dosegel, da ni več stal pokonci In sc jc le s težavo spravil nazaj v stojo. Raketa je bila videti vedno na istem mestu, on pa šc je orf nje bolj in bolj oddaljeval, pa tako, da jc sam komaj opazil. Kar uul i j sc jc. da more v trenutku najstrašnejše smrtne gotovosti tako mirno misliti. Bilo mu jo čisto jasno, kaj ae je zgodilo. Človek v potapljaški obleki, sam samcat človek sto osemdeset tisoč kilometrov nad zorni jo, jo powtal tretji mesec, mesec, ki o njem še ni bilo mogoče reči, za kaj jo namenjen: da bo kot trabant krožil okoli rakete, ali pa ho še hitreje kakor ona kot majcen praliec letal okoli zemlje. Žična mreža z zrcalimi je zdrknila iz roke, se razprostrla in prav tako visela v zraku, visela »redi med njim in raketo. Zona ga je oblila in mu ohromila celo telo. Misli so mu delovale kakor v vročici. Ako se niti nc, posreči priti zopet do rakete, je izgubljen. Kot blisk se mu je posvetilo v glavi. Saj ima vendar v potapljaški čeladi kisikovo bombo. Ako torej odvije vijak, ki zajtira čelado zadaj na temenu, bo kisik, ki je stisnjen v bombi, izpunteval na prosto ln ga kajpada nekoliko jjorlvfll. Tako ga bo kisik poganjal in morda ?e mit posreči, priti do rakete. Toda z vsakim atomom kisika, ki bo puhnil Iz čelade, bo odhajal zrak za dihanje In tako ginila možnost, da ostane pri življenju. Ko bo zaloga porabljena, ko izpuhtevajočl plin no bo imel več toliko moči, da bi odprtino zapiral, bo skoznjo udaril mraz vsemirja v čelado, pa ho zledenel kot bi mignil. Gledal je proti raketi. Zakaj nič no krmarita, zakaj mu tovariša ne pomagata? Tovariša pa sta čepela v kabini, spačena, smrtno bleda obraza tiščala na šipo in gledala, kako se Egon počasi vedno bolj od rakete oddaljuje. Vvzvodl krmil, ročaji, s katerimi se naravnavajo vrtavke, so »c sicer še držali rakete, ni bilo pa ne krmil ne vrtank; le vzvodi in drogovi so iz zdrobljenega ozadja raketo štrleli v vsemirje. Solnce jo vzšlo. Z vso sito, kolere ni omiljovala nikakšna zračna plast, jc rezko in hliščavo ožarjalo raketo, ožarjalo globoko tam doli veliko zemeljsko ploščo, le ledene gmote ob tečajih pa so sc lesketale, da je kar vid jemalo. Iz Črnega, večmoslnega plašča vsemirja so irdo, mrzlo, ostro orisane svetile zvezde. Tik oh njih so Iz brušenih zrcalnih ploskev v prosto plavajoči mreži bliskale prelestne iskre, nemo je divjala rakcla kot majcen nov trabant zemljo po svojem sveže utrtem tiru, pred njo pa je drselo najdrobnejše vsemi rak o telo. prahec v vesoljstvu — živi človek, ki ga je potapljaška obleka zdaj še varovala vsemir&kega mraza, čigar pljuča so dihala ostanke iz kisikove bombe, ki je pa z jasno zavestjo in odprtimi očmi hitel smrti naproti. U. poglavje. Prečtidni svetlobni signali. Zvp/darne nc prerekajo. Meglene proge ali sugestija? .Toe Aliister v skrbeh za Ireno. V letalu nu Atkinson Peak. Zadnje priprave Valdem a rja Apela. Irena napiM* pisino. •loe Alister pride samo nekaj minul prepozno. Apel i n Irena se odpeljeta z drugo raketo v vsemir. Kgonov položaj spremenjen, poslal jo rakelin mesec. Korus g« opazuje in spozna, kaj se jo zgodilo. Obupno reševanje. Korus se opremi in sc da pognati t vsemir. Vzlet druge rakete se razve. Prepir astronomov. Druga raketa je »rečno odrinila in se pokori krmilu. Ali Higlil sarti v prvi raketi. Korus se onesvesti. Ali Higlil se odloči in posreči se mu rešili Egon a in Korusa. Odkar so se na nebu pojavile čudovite črke, je zopet ves svel govoril o raketi. Skoraj točno ob istem času so opazili orjaški SOS fio vsem zemeljskem krogu MALI OGLASI VmIu vsefu Avetomuli, jidoitrakj. -naic eti&eur je xa4atc>nc' 'jur v_ meti Aža/uaJL /svdn.. t"-"*'' Gmm^MpemaMjanj: