21. štev.
Novo mesto, 10. novembra lí)ll.
Letnik. XXVII.
mw
Izhajajo 10. in 25. vsaccga meseca. Cena jim je b poštnino Tred za celo leto Dajirej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in dmge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ampriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila
tiskarna J, Krajcc d&bI. v Novem mestu.
Po novomeških občinskih volitvah.
Volivna bitka je končana. V liberalnem Izraelu jo bilo dosta skrbi, če bi ae vendarle posrečilo S. L. S. [podreti s katerimi kandidati. Morda se nobene volitvo v nascm mestu niso tako Tzdrainile lit)eralcev kakor zadryo. Dasi vidijo na vseh koncih in krajih liberalno neuspehe, KOBi>0(iarBke polome, pri občinah pod liberalno ui>ravo nered in vedno večje zadolževanje, nazadovanje narodnih atreinljenj . . . vendar nočejo kreniti nove poti, ampak se krčevito držé stare taktike: .skupno udariti proti S. L. S., ki je odkrito razvila prapor katolicizma vcdoč, da je trajen napredek na.ieiiiu narodu zagotovljen-le na podlagi in v izvrševanj« lycgovih nespremenljivih načel.
Da je temu tako, nam svedoči vse volivno jçibanje, Tofflejnio k nasprotnikom 1 „Stari ajfitator" jo že par inosecev poiircj v svojem časniku opozoril pristaše liberalnih strtij, da proti nevarnost od somišljenikov S. L. S. Komaj je l)il razpoložen volivni imenik, kateresja je baje on in .ie en drugi jurist soatavljal, sklical je svoje pristaŘe v posvet radi kandidatov. Z dne 9. sept, stopi na plan „osnovalni odbor za občinsko volitev v Novem me.stu", ki je razpošilja) kantiidatno listino s prošnjo za pooblastila, ki naj bi se pošiljala v roke ř-upanu g. dr. Schepula. Dr. Slančevi agitatorji so res .sli takoj na delo ter izvabili kmetskim posestnikom iz okolico (lokaj jiooblastil. Ko so „Dol. Novice" opozorile v dopisu iz novomeške okolice, na kak način se dela, jim je dr. Schegula naznanil, da on s tem odborom ni v zvezi in da se je njegovo ime zlorabilo 1!
Mej tem so nekateri gospodje te prve liste umaknili svoje kandidaturo. „Stari agitator" je bil disgustiran in je baje odpovedal svoje sodelovatqe. Kako, se vidi iz poznejega postopanja, ker je vkytib temu uložil reklamacije proti volivncmu imeniku in svoje pisarniško osobjc dal na razjiolago, — Za soboto 21. oktobra je sklical „Meščanski narodni priprav^alni odbor^ volivni shod v mestno dvorano za razgovor in diiločitev kandidatov. G. Karol Kosman je omenjal nekaterih važnih zadev, ki čakajo bodočega mestnega zbora. G. prost dr. Elbert je priporočal, naj bi se izvolil odsek od obeh strank, ki naj so zedini v kandidatih, da bi so jih lahko skupno voiilo. Nekateri navzoči pristaši S. L. S. so glasovali za tak odsek — a predlog ní bil sprejet. Postavili so se kandidati, med katerimi pa ni bilo «iti jednega odločnega somišljenika S. L. S. Zato je kanonik Žlogar izjavil, da hoče sklicati zanpnike ter si prizadevati, da so sprejmejo tudi nekateri izmed teh kandidatov, kajti S. L. S. je za skupno delovanje na gos])odarskcm po^ju, — Zanimivo jo bilo ob sklepu toga shoda vprašanje dr. Jelcncai^Kdo prav za prav tu zboruje, krio je ta meščanska stranka? Želel je vocje jasnosti. Kandidatna lista namreč ni bila več identična z ono „starega agitatorja". — Moj tem so se že razširjale kandidatne liste s podpisom „zaupniki narodne napredne stranke", torej res drugačne kakor ])8 jo nastopila na rotovžu. Ko pu v torek zvečer razglasi S. L. S. svojo oiicijolno liaio, jo v liborulnih vrstah zašumělo, Kadikalna struja je zahtevala, da se oni možje, ki jih je skuimo kandidirala S. ]j. S., izpusié ter kandidnjejo drugi mesto njili; tako jo v četrtek „napredni volilni odbor" razpoši^al letake s puriticirano iisto, na katcri^sta najznačílniši imeni „Matko in dr. Jelene'. Ta dan se raznese tudi glas. da na večer prido iz Ijjnb|jane ubijat „klerikalnega ztiiaja" sam general dr. Tavčar, A ni ga bilo, dospel je le njegov ailjutaiit znani Viki Kohrman, ki je v istini zelo izkušen v liberalnih aj^itacijah. — Mej tem je „izvrševalni odbor narodno-najiredne stranke" s svojimi letaki in lejmki naznanil meščanstvu, da je (vsled terorizma) onih fi skupnih kandidatov odklonilo kandidaturo na listi S. L. 8.
Zadnja dva dneva je bila liberalna agitacija nad vse živahna. Ni je hiše, da bi je agitatorji ne obiskali. Prikazali so se gospodje, ki jih sicor ni videti v kakih stranskih ulicah. Gg. Vojska, Brunner, Mramor, Kosman so prestopili marsikateri prag, ki ga že dolgo niso videli, Zapu.ščeni „Breg", slavnoznano dolenrjsko železnico, so počastili s svojim obiskom. Nekateri so so v svoji religijoznosti tako daleč spozabili, da so vernim ženicam zatrjevali, da pobirajo izkaznice za „katoliško btraako". Generalni adjutant Viki je počastil tudi urade in z vso gracijoznostjo predložil na pisaJnike „narodno-napredno listo" češ, da bodo gg. uradniki svoje narodno čuvstvo manifestirali s tem, da iïbacnejo nepotrebno nemščino in napredujejo v hitrem reševaigu uradnih aktov . . .
Ni čuda, da so si vsi agitatorji svesti slavno zmage, ki jo prinese 28. oktober.
Kaj ]>a S. L. S,? Vedela je, da se bo zojier njo vzdignilo vse, kar zajema svojo modrost iz „Naroda, Jutra" in sličnih liberalnih listov. Ti so tudi raztrobili, da klerikalna stranka razvija Bilno agitacijo. In v resnici je obstala vsa agitacija v nabirki par deset ženskih jiooblastil — oziroma izkaznic, katerih več so jej, prehitevSi jo, odvzeli liberalni agitatorji. Polog razgovora zaufmikov o kandidatih bil je v četrtek 26. oktobra še shod so-misijenikov S. L. S. Povedalo se je na tem volivcem, zakaj se je privzelo nekaj skupnih kandidatov. Nasprotniki so pač govorili o kompromisu, a odklonili vse predpogoje zarq; S. L. S. je pa v dejanju pokazala, da zna ceniti vrline delavnih mož, čeprav so nasprotnega mišljeirja. S, L. S. je ostala dosledno pri razglašeni listini, akopram so jo „Sittcnprediger-ji" hoteli učiti pristnega krščanstva, — Kes je dotičnih C gospodov iz skupne listine odklonilo kandidaturo S, L. S,, a to obvestilo je dospelo Ěe le v petek dopoludne. Sicer pa ve^a načelo: voli svobodno, izvoljenec pa se tudi odloči svobodno!
Po pravici se sme očitati S. L, S,, da je bila njena agitacija nezadostna; priznati se pa mora nasprotnikom, da so izborno raz-predii svojo agitacijo, ki je udarjala celo na teroristično struno. Pripeljali so na volišče celo onemogle betežnike. Nasprotnikom, jo Sel na roke tudi ,ves rotovški aparat.
Ako se pomisli, da S. L. S. dozdaj itak ni bila zastopana v občinskem odliorii, se razvidi, da je«pisareiyc liberalnih listov o iqenem porazu pretirano; nasprotno se mora jiriznatl, da so iqeni somišljeniki pokazali lepo disciplino pri tem jirvciii nastopu. Spoznali so, kako so vse liberalne stroje edine v načelu: skupno udariti jio oni stranki, ki zahteva, da se tudi v javnosti pokažimo zvesti cerkvi in narodu, — V tem obziru bo zadovoljen tudi „stari agitator", ker je s svojo taktiko v bistvu dosegel, kar je )»rvotno nameraval. Kratkovidneži so se usedli na njegove limantce.
Izid volitve: I. Tolihii razred: Izmed B4 oddanih glasov so dobili odborniki: Josip Hrstka, c. kr. geometer 54; Jul. Kobe, trgovec 61; dr. Jak, Scbeguia, odvetnik in posestnik 57; dr. M. berko, C, kr. gim, učitelj GI; Otmar Skale, c. kr, okr. višji živi-nozdravnik Bi»; Josip Žmavec, c. kr. sodni svetnik 5ti glasov. — Namestniki: Janez Feriič, posestnik 57; Anton Gačnik, jtosest-nik 60; Dim. Stefanovič. posestnik 65 glasov.
it. volilni raiîred : Od oddanih 258 glasov so dobili odborniki: Henrik Abram, c. kr. pisarni.ški predstojnik 151; Ivan Koklič, posestnik in hotelir 249; Josip Aíogolíč ml., c. kr. poštni oficijal	Adolf Panser, posestnik 246; líarel Kosman, po-
sestnik a^Ti; VJad. Vojsku, poaestnik 15e glasov. — Namestniki: Franc lílažon, urar 149; Kranc Kíistelic, posestnik 15ÍÍ; Ivan Kraigcr. odvet, uradnik I4Í) glasov.
111. Tolilii! razred: Izmed oddanih 4S8 glasov so dobili odborniki: Maka Brunner, posestnik 420; Miha Mramor, posest-
nik 316; Josip Ogoreutz, poseatnik in trgovec 415; Eihard Twrdy, skladiščni mojster 294; Alojzij Windischcr, posestnik in trgovec 306; Viako Umck, posestnik in mizarski mojster 412 fïlasov. — Namestniki : Franc Gregore, trg, pomoĚnik 298 ; Alb. Intîhar, c. kr. poštni poduratinik 294; Lud. FerliČ, posestnik 301 glas.
Lista S. L. S, ima v I. razredu od 27 do 19 glasov. V n. razredu od 97 do 85 glasov, V III. razredu od 144 do 134 glasov. Skupni kandidatje so oni, ki imajo v II. in III, razredu po največ glasov. — Disidenti pod vodstvom dr, Jelenca so združili Da svoje čiste naprednjake nekaj nad 20 glasov.
Gospodarstvo.
Našim prasičerejcem zaradi državne podpore.
LetoB 80 naši prasičerejci težko prizadeti. Pridelali so tako malo krme, da morajo prodajati praseta za slepo ceno. Na tisoče praset ae je že na ta načia prodalo in na tisoče jib Čaka se tako slaba kupčija. To je velik udarec za nase dolenjske kraje ! Po eni strani so se nam letos dohodki iz prasičjereje močno znižali, po drugi strani pa trpi cela reja. Ker se bo letos število prašičev močno znižalo, ae bo poznala ta škoda tudi se drugo leto.
V	takih razmerah je treba ohraniti za rejo in za pleme, kar se da. Na vsak način nam kaže, da nakupimo nekaj močnih krmil in da poprosimo v ta namen za državno podporo ! Ce tudi ne bo ta pomoč izdatna, nekaj bo pa vendar le zalegla! Potrebna pa je! Močna krmila so danes tako draga, da jih nimamo za kaj kupovati. S primerno podporo bi se dala pa dobiti po znižani ceni.
Kakor je našim vinogradnikom dobro dosla modra galica, ki se je dobila po znižani ceni, ravno tako bodo našim praaiČerejcem dobro dosla močna krmila, če se bodo dobila po znižani ceni.
V	postev pridejo za nase praaičerejce otrobi, oljne tropine, turaica in ječmen. Vsa ta krmila imajo letoa vi-aoko ceao, tako da se jih ne upa nihče kupovati. Manjka nam tuđi denarja. Oe ae bodo pa dobila po znižani ceni, recimo za polovico cene, pa jih bo eden in drugi rad naročil za svoje prašiče. Seveda bo trebalo previdnosti pri sprejemanju naročil.
Na vaak način pa je treba, da se lotimo tega dela in da ga vzamejo naša Županstva v roke! Naša Županstva naj proaijo za to, da dobe prizadeti prasičerejci bolj cenena močna krmila! Ona naj čimpreje razglasijo, da sprejemajo naroČila za nakup močnih krmil po znižani ceni in naj pozovejo prizadete prasičerejce, da se takoj oglasijo s svojimi naročili. Vsako naročitev bi bilo tudi zaarati, ravno tako kakor pri umetnih gnojilih ali pa pri modri galici. Na podlagi doalih naroČil naj se sestavi potem prošnja za dobavo potrebne množine, dočira se izvršitev dobave in razdelitev lahko prepusti kmetijskim podružnicam ali kmetijskim ali živinorejskim zadrugam.
Na ta način se bo najbolj obrnila podpora, če jo dobimo prasičerejci zaradi pomanjkanja letošnje krme.
Poziv posestnikom sadnih vrtov.
V Novem meatu in okolici, osobito pa v Žabjivasi, zaplodila se je takozvana „krvava uš" na jablanah že kar osupljivo. Ako se proti temu škodljivcu nič ne ukrene, to je, ako se ga na mini pusti, da se množi kakor se sam hoče, je jako mogoče, da napadene jablane tudi — vniči. Resnično je, da se je sadjarstvo, osobito kar se tiče zasajanja jablan, v Času obstanka kmetiške šole na Grmu, v Novem mestu in njegovi okolici jako povzdig-
nilo. Grotoro bi bila Škoda, ako bi se proti tako velikemu škodljivcu jablan, kakoršen je „krvava uš", nič ne ukrenilo. Za to naj bodo s temi vrsticami vsi novomeški in drugi sadjerejci nujno naprošeni, da svoje jablane natanko pregledajo, in kakor hitro krvavo us na istih zapazijo —• jo koj popolnoma za-trejo. Spozna ae pa „krvavo uš" kaj lahko po tem, da se zapazi na mladikah drevja, in sicer posebno na takozvanih vodenih pognankih, kateri so vrhom in debelim vejam prirasčeni, neko snežno belo volno, katera, ako se jo med prsti zmane, na istih pušča krvavo rudeče maroge. Razun na vodenih pognankih, nahaja se pa krvava uš tudi na navzočih ranah drevja. Ako se je kje kako vejo ali vejico odsekalo ali odlomilo, ali pa kako mladiko v prošli spomladi ali poletju vrezalo, je robec tako nastale rane prav rad a krvavo ušjo Čez in čez zaležen.
Zatre ae pa krvavo uš najbolj takole. Vodene po-gnanke in druge potrebne mladike, na katerih ae uš nahaja, treba prav na lahko odrezati in previdno v ogenj vreči, ali pa vsaj s prsti uš na njih popolnoma zmečkati. Poslednje je treba ukreniti tudi z ušmi, katere se na drevesnih ranah nahajajo. Krvava uâ nahaja se aicer tudi na koreninah jablan, toda tam — skoraj v neškodljivi množini. Sadjerejci, ne prezirajte teh vrstic, marveč podajte se koj
na delo !	—1—
—isaoicft—
Politični pregled.
Drííaviií zlior je začel zasedaige dne 6. novembra. Predstavilo se iim je novo ministerstvo, ker je baron GautacË odstopil. Dne 3. novembra je cesar imenoval novo z ministerskim predsednikom grofom StUrgkh, Ta je obdržal dosedanjo ministre: general Georgi za hrambo, vitez dr. Hochenhurger za pravosotijo, dr, Meyer za finance in vitez Zaleskl za Galicijo, ki začasno vodi tudi poljedelsko ministerstvo. Novi so: Dr. baron Heinold za no-traige posle, dr, Kocssler za trgovstvo, dr, baron Forstcr za železnice, dr, vitez Hussarek za uk in bogočastje, Trnka za javna dela. To je zgolj uradniško ministerstvo, do katerega razun Nemcev nobena parlamentarna stranka nima zaupanja,
Nai^ lirvatsko-slorenski kliilp je pooblastil načelnika dr. Husteršiča, da ob proračunski raz}>ravi pojasni stališče Jugoslovanov napram novi vladi,
/u kranjski deželni zbor se je vršila dopolnilna volitev v Ljubljani dne 31. oktobra, IzvoÇen je liberalni kandidat živi-nozdravnik Arioif Eihnikar, za katerega pri državni volitvi do-lem'ski kmetje niso marali.
Ogrski parlainontimasvojokrizo. Predsednik in podpredsednik sta so odpovedala, ker dozdaj ni bilo mogoče obstrukcije udušiti.
Hrvatski sabor je bil 7. novembra razpusčen. V kratkem se vrSe nove volitve. Stranka prava se je zjcbnila v programu ter bo nastopala jednotno. Bog daj Hrvatom razsodnost, da so čem prej otresejo raažarskega jariiial
Fapež Pij X.. v bodočem konzistoriju spopolni kardinalski kolegij za 17 novih kardinalov; mej temi bota dva avstrijska, namreč nadškof dunajski dr. Nagi in nadškof olomu.ški dr, Bauer.
. Italijanski kralj je 5. novemlira izdal dekret, vsietl katerega za Italijo anektira Tripolitíinijo in Girenajko vkljub temu, da se laški vojski v Tripolisu nič kaj dobro ne godi, Novejia poročila trdijo, da so Turki potisnili Lahe nazaj ter si osvojili vse utrdbe okrog mesta Trijiolis. Pa tudi v Benghazi in IJcrni so Turki Lahe potisnili nazaj. Italijani imajo glavno zaslombo le v bojnih ladijah,
lladi .^larokii sta Francija in Nemčija sklenili pogodbo, v kateri se prizna Franciji protektorat, a Nemčija dobi odškodnino v deželi ob Kongu.
Na Kitajskem je revolucija zmagala v juinib provincah. Oklicali so republiko. Napadli so tudi Peking ter ga po novejših poročilih vzeli. Regent z mladim cesarjem je pobegnil.
fMr Mohorjani — „Slovenska Straža Vas kliče! Pri sprejemu Mohorjevih knjig daruj vsak večji ali manjši znesek „Slovenski Straži"!
[
t Dr. Josip VoŠiijak.
I
Dne 21. oktobra 1.1. umrl je na svojrm vinogradskem posestvu na Visovijah pri SJov, Bistrici na Štajerskem v 78. lotu, dr. Josip Vošrgak. Mož blagega srca, bil Je svoj čas naš kratgski državni in deželni poslanec, ter ob enem deželni odbornik. O i^je-govih neprecenljivih zaslugah za prebujenje slovcnskeřa naroda, 080l)it0 ob času slovenskih taborov, poročali so že vsi naši drugi politični listi. A blagi mož ima istotako nepřeceň (ji vili zaslug tudi na narodnogospodarskem polju. Zato ga smemo šteti tudi med prebuditcjje kmetijskega napredka. Posebne so zasluge dr. Vošnjaka za zadružništvo, kajti, da so se pri nas ustanovile prve zadruge, in sicer posojilnice, se nimamo malo zahvaliti njemu in njegovemu se živečemu bratu Mihaelu. Pokojnik je objavil mnogo spisov gospodarske vsebine in je bil zvest sotrndnik našega prvega gospodarskega lista, organa naše kranjske c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani „Kmetovalca". Njefiovo najobširnejse gospodarsko slovstveno delo je bila i>a kiyiga „Umno kletarstvo", katero jo izdala družba sv. Mohorja. — V kranjskem deželnem odboru je bil poročevalec za kmetijstvo, ter je v tej svoji lastnosti mnogo storil za prospeh kmetijstva na Kranjskem, zlasti v prospeh vinarstva. Ko se jo slo za to, da se |iremesti nekdanja deželna vinarska ter sadjarska šola na Slapu zaradi veliko preskromnega obiska iste po Úoleitcih na Dolenjsko, bil je Vos-Hiak tisti, kateri ai je za to najbolj prizadeval. In ko se mu je to posrećilo, ko se je slapensko šolo res leta 1886 premestilo na Grm na Dolenjsko ter v poljedelsko razširilo; bilo je zopet v prvem obziru njegovo prizacievanje, šolo tako urediti, da je zaniogla boj jiroti trtni uši, katera so je takrat na Dolenjskem in v Vipavi prikazala, uspešno pričeti, ter tudi za celo deželo z upeljavo ameriških kultur, srečno izbojevati. V ta namen ja izdal deželni odbor že leta 1888, vsled Vosiçakovega predloga v več tisoč iztisih. R, Doléuc-ovo brošurico: „Nauk, kako zasa-jati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna oš no more uničiti." Ta brošurica razdelila sc je mej dolenjske in vipavske vinogradnike brezplačno. In isto zgodilo se je leta 1891, z drugim po tadajšnih najnovejših skušnjah popolnenim natisom iste brošurico. Dr. Vosnjak dosegel je v tedajšnem deželnem zboru, da so se na Grmu obširni matičnjaki ameriških trt zasadili. Istotako je dosegel to, da se je šoli, k onemu vinogradu v Corovcih pri Smoleni vasi, kateri ni bogvckaj dobre lege, še drugi veliko ugodnejšo ležeći vinograd v Trški gori dokupil, ter v većih letih, v vzgledni nov vinograd cepljenih trt spremenil, V tadaj obstoječi takozvani deželni trtoušni komisiji v Ljub^ani, katera jo svoja zaaedaiga imela pri deželni vladi, dosegel jo dr. Vo,sqjafc tudi to, da jo zmagal v deželnem in državnem zboru predlog, vsled katerega so bila vinogradnikom, brezobrestna posojila za nove vinogradsko zasaditve zagotovljena. Da, tudi to jo v prvi vrsti njegova zasluga bila, da smo dobili na Kranjsko državno vinogradsko nadzorstvo. To je na Dolenjskem, liolokrangskeni in Vipavskem ainori,ške matičnjake, trtnice in uzorno vinograde za-sajalo ter uzorno klet v Novem mostu ustanovilo.
Vsem tem činiteljem je pripisovati, da se jo našo kranjske po trtni uši vnićeno vinogradstvo prilično jako hitro rekonstruiralo, veliko hitrejši, kakor v druzih vinorodnih deželah. In za to čast spominu tistega moža, kateri je s svojo ljubeznijo do naroda našega — položil temelj »a gospodarske uspehe v naši deželi. Čast spominu preminulega dr. Josip Vošnjak-al

Zabavi in pouku.
Tihotapci.
Povest. — SpiBftl .OgujoBlav,
I.




(Dalje.)
„Pomisli, ljubi moj mož, kako sva še pred dobrim pol letom živela srečno, mirno, zadovoljno in veselo. Pridno sva delala obadv«, srečne dneve sva preživela, poleg moje male „dote" sva 81 že nekaj prihranila, imel si preobilo naročil, še iz sosednjih vasi 80 ti prinašali dela, in danes? Pomočnika si moral odpustiti, vajenec je ušel, sam ai pustil dolo, in danes nimamo toliko, da
bi Janezku mleka ku lila. Laćna sem jaz in dete, in ti popivaš, in nobeno noč te ni doma.
Prodal si na skrivnem kolarsko orodje, in kar nisi sam, vzel je je danes birič. Stanovanje nama je gospodar Koblda odpovedal, in čez teden dni, moram z Janezkom pod milo nebo. O, ko bi mi vsaj mati .še živeli, a k vsej veliki nesreči sem zgubila edino srce, na katerem bi si bila utěšila svojo revo, svoje gorje in preteči obup. Če bi ne molila in v molitvi ne dobila tolažilne moči, šla bi bila z detetom že — v vodo. Če imaš še količkaj srca, vere in ljubezni, če žo ne več do mene, vsaj do svojega sinčka, prosim te, rotim te pri Bogu, pusti to nesrečno živ^enje, bodi prejšnji dobri Antoni"
„Pojdiva iz domače vasi, dober in spreten delavec si, kot jih je malo v tvoji stroki, lahko se bomo preživeli, jaz bom pridno delala noć in dan, in vso bode dobro."
„Vrag naj jiosluša tvoje javkai^e in tvoje tarnanje. Kaj jaz morem zato, če me nesreča preganja" — mož jezno udari ob mizo, da so trhlena skoraj zruši.
Uboga žena plaho vstane, stopi k razburjenemu možu in reče ćeprav tresočim, a vendar odločnim glasom :
„Do sedaj, Anton, sem vsikdar molčala, kadar si začel rojiti in se togotiti, a nocoj pa ne bom, pa naredi z menoj karkoli hoćeš."
„Kaj hoćem storiti s teboj, sem li še kedaj roko na te položil, ti storil kaj hudega?"
„Raje bi videla, da bi me tepel, pa da bi bil doma in ne zahajal v to nesrečno družbo."
„Kako srečno sva živela spočetka, poglej in sedaj je vse proč. Ali se vrni z napačnega pota, ali pa vzamem dete, in grem v mesto služit; ti delaj potem, kar hočeš in idi v pogubo. Poglej dete v zibki, kako zal otroćlček je, tebi je podoben, se ti li ne smili? Poglej mene, cvetoće, brhko dekle sem bila, bogate snu-bače sem zavračevala vsled ljubezni do tebe, in sedaj kaže za mano cela vas in me miluje, da sem beraćica in žena pijanca, ponoći^aka. Tega ne prenesem več, to presega moje moči,"
Anton je vos ta čas s povešeno glavo sedel pri mizi, težko Bopoć. Pogleda ženi v prej lepi, a sedaj od žalosti in skrbi raz-orani obraz — videti je bilo, da je ganilo ženino obupno očitanje njegovo srce ter reče potrtim glasom:
„Veliko je resnice, kar si mi očitala, kriv sem, a vsega ne sam,"
„Odkar je prišel ta priliznjeni kolar iz Amerike ter se naselil v naši vasi, zapustili so me ljudje, vse hiti k njemu, ker jim zna govoriti, čo prav dela slabo in računa drago. To me jezi, pa se spozabim ter grem v družbo."
„Anton, saj si mož, pripoznaj resnico! Sara si kriv! Dotlej, da nisi počel zahajati v gostilno, ter igrati cele noči, si imel dela dovolj, vsaj veš, da je bilo vse dobro. Ko pa si so začel bratiti s Pebarčkom in Lužarjem, ki sta največja „kvartopirca", je začelo iti navzdol. Zjutraj mesto da bi bil delal, si spal, ljudje niso dobili naročil, pa so oddajali Amerikancu, ki pa ni pijanec in ne igralec, ves to je resnica!"
„Katarina, prosim te, ne očitaj mi več. Naj bode resnica, vsaj tudi sam pripoznam, da je tako, a pomoči si već no morem, èel bom še jutri v mesto, pa si poiščem kakšen zaslužek, sam želim proč iz tega kraja, sam se ne morem več videti tukaj, sram me je tebe in vseb druzih."
„Pa kako hočem v mesto, nimam niti vinarja. Obleko imam razcapano, takšen ne smem nikamor. Moj Bog, kako daleč sem padel".
Žena molči nekaj časa, in videlo se ji je na obrazu, da bije hud boj v svojem notranjem.
„Anton! će imaš resno voljo, in mi obljubiš na podobo Kri-žanega, da ne bodeš zopet zapravil denarja, dam Ti poslednji spomin svoje rajne matere. — Bog jim daj večni mir — s tem si bodeš lehko kupil v mestu če i)rav borno, pa snažno obleko, ter par dni preživel, da si dobiš kak.šen zaslužek. Vsaj je v mestu več tovarn, in zdrav, krejiak mož kot si ti, dobi lehko povsodi dela, Ć0 ga jo resna volja. Jaz za sebe imam že službo v graščini. Oakrbnikova gospa me bode vzela za biSinjo, smili se ji dete, in ker je zgubila pred kratkim edinohčerko, mi je rada uslišala prošnjo."
Gipjen gleda zapeljani mož svojo ubogo ženo, ter reće solznih oči: Katarina obljubim ti, da bom postal drug človek, samo da se izmofam iz tega nesrečnega kraja. Bog mi je priča, da bom pridno dolal, in varćeval tako dolgo, da toliko prihranim, da bode za v Ameriko, potem pa gremo proć iz- domovine, in v novo srečno živ^enje."
„Anton! zapomni si, da si BagSk na pričo poklical, Bo^u dana ob^nba je sveta, če jc ne držiš, nesrečen bos. Dobrega srca si, a premalo odločen, zato so te zapetiali.
Sedaj pa idiva k počitku in jutri pojdeš v meato," „Ne, ljuba žena! Čim preje grem od tod, boljše je za me. Daj mi, kar še premoreš, če jo prav zadnji spomin tvoje rajae matere, vrnil ti ga bom."
,.Antont pomisli, pozno je že, kam hočeš v tem vremenu?" Aaton stopi k oknu, je odpre iu pravi: „Glej, Katarina, nevihta ponehnje, daj mi, grem, da me jutri ne vidi nihče več v vasi." Žena stopi k skrinji, vzame iz nje ovito škatljico, jo odpre
in
držeč v roki avitli Ta pratan so m
irstau, reče možu slovesno in proseče: mati izročili na smrtni postelji. Rekli so mi: Ta prstan je spomin ua tvojega očeta, edini ostanek srečnih let. Od velikega přemožena, katerega smo po nesreči zgubili, edini ostanek. Dragocen je, v sili si lehko pomag-aš ž ryim, a varuj ga za najskrajni pripomoček. Tu ga imaš, prodaj ga v mestu in še ti lehko ostane kaj denarja, čeprav takoj ne dobiš dela. A prosim te, ne hodi nocoj, meni je tako tesno pri srcu, hude sliittije mi more dušo že dolgočasa, Anton prosim te lepo, ostani."
Mož stoji resnično ginjen poleg svoje žene, položi jej roko na ramo, pa pravi s tresočini glasom:
„Katarina! ljuba žena nisem vreden ue tvojega usmiljeiria, še mano pa tvojo ljubezni. Kesani se, in da me nihče ne vidi več, grem še nocoj, pa ti pišem takoj ko dobim delo,"
„Pa naj bode v božjem imenu", zdihne uboga žena, „pa idi in Bog bodi s teboj. Rada bi ti kaj dala na pot, a nimam ničesar, da bi ti postregla, a spomiiqaj se obljube, spominjaj se tvoje nesrečne žene ia deteta, pa te bode ta spomin bodril ia varoval, da ostaneš zvest obljubi. Še posebno te pa prosim, varuj se kart; te so tvoja nesreča in poguba naše družinice."
„Katarina! z Bogom ostani, grem, da popravim, kar sem zagrešil."
Poda ji roko iu nekako samozavestno odide iz borne koče v temno noč.
Uboga Katarina pa poklekne prod razpelo in še dolgo moli in ihii, in šele ko dete zaječi, se predrami, ga umiri in so trudna uleže ua borno postelj ter molitve šepetajo zaspi.
^^ ^	(Daljo sledi.)
Dopisi.'
Kamlija pri Novem mestu. Mesečni zaključek o poslovairji hranilnice in }>o.sojilnîce v Kandiji za mesec oktober nam je jako povoljen, ter nam jo zopet neovržna priča, da ima naša posojilnica polno živ^enako raoč, — V imenovanem mesecu je imela prometa 249.975 07 K. 141 strank je vložilo 72,190'37 K. dvignilo je 150 vložnikov 40.562 76 K, posojila je dala 29 prošnjikom 15,400 K in 211 dolžnikov je vrnilo 36.733-92 K. Zelo zadovoljiv je u zaključek, ker ima sedaj hranilnica ožji delokrog, kajti v zadnjih letih so se ločile tri župnije od nje iu so vstanovile lastne hranilnice, Prav zadovoljni smo s takim uspehom z oziroin na občno denarno sušo, ki traja že dobro leto! Danes ne manjka denarja samo zasebnikom, ampak tudi po predalih denarnih zavodov je marsikje praznota, tudi velikim bankirjem manjka baje tu in tam drobiža, še bo^ pa debelega! A Kandijska hranilnica ni v zadregi! Ljudstvo ima do lye zaupanje in čisto ojiravičeno, saj je denar v njej naložen trikrat in še večkrat varen! Načelstvo namreč daje posojila le takim prošigikora, kterih premoženje daje zadostno varnost; potem pa spet postavno zahteva dva sigurna poroka, ktera dasta tadi posamič polno jamstvo za posojilo in za vsemi temi posojili stoje vsi združeni člani neomejeno z vsem svojim premoženjem! Tako ne moro priti tudi jedou vinar naloženega denarja v zgubo. Ravno radi tega vzroka tudi ne dobi vsak proš-igik posojila. Lah ko mišljen i prosilci, lahkoživci, zapravljivci in taki, ki delajo samo dolgove, pa nimajo skrbi za vračilo se odklanjajo, ravno tako kaki špekulantje, ki z denarjem ia premoženjem nevarno igrajo. Istotako se ne pripuščajo dvomljivi poroki, kakor tudi taki ne, ki so že večkrat garantirali. Sicer pa ta mesec ni bilo mnogo prosilcev; nekaj raditega, ker v jeseni ljudje skupijo nekaj za pridelke in živali, nekaj so pri.šli do spoznanja, da naj se človek zadolži samo v sili, ker dolg je treba vrniti z obrestmi vred. Previdno se tudi določa doba 4 let za posojilo. V tem času bo skrben dolžnik že dolg poravnal, v ozira vrednih alnčajih se mu ])0 preteku določenega časa posojilo na novo poda^ša. Tudi radi sigurnosti je kratka doba posojila prav primerna, ker v tako kratkem času po navadi človek ne pridobi premoženje; sicer pa imajo poroki bistro oko na dolžnike, hranilnica pa na vse! Za
kmetovalce je tak zavod velepomemben, ker mu pride v nujni stiski brez občutnih stroškov z manjšimi posojili, kakor jih kmetic potrebuje večkrat na pomoč. Tudi vložniki imajo večji dobiček pri svojih vlogah, ker jih hranilnica po	obrestuje.
ik jH-ečinske občine. Silno veliko si prizaiievajo liberalski agitatorji v Prečni, da bi dobili občino v roke. Pa tudi sami bi bili radi odborniki, zato se toliko jieliajo; nekatere ta čast tako ))reniiče, da celo svoje preprii-anje žrtvujejo in k liberalcem pristopijo, ker menijo, da jih ljudska stranka ni izbrala kandidatom. Vganili so pa spet eno zvijačo. Ua dobijo več glasov, so se izrekli za tretjo stranko, ki bi imela župana na Miihaberu ali v Bršljinu. Tako bi pridobili zase bližnje volilce, ki so večinoma klerikalni; pri volitvi žufiana bi pa volili no g, O.solnika, ampak liberalca. To je istina. Možje-volilci pozor!
Pri nas se kmetje čudimo, da so dali nekteri kmetje volivci iz Valtevasi in drugih sosednih občin pooblastila liberalnim agitatorjem, tedaj bi bili kmetje zoper kmete. Kmetje, v edinosti je moč in rešitev! Loški možje menijo, da jim bo liberalni občinski odbor brod čez Krko naredili .Motite se! Brod bote morali sami narediti. Občinski odbor, ki bo iz S. L. S. izvoljen, vam bi pa mogel s pomočjo naših poslancev izposlovati podporo deželnega odbora in od dunajsko vlade. Liberalci pa ae, —
Kmečki volilec.
Itfusnice. Znano je, kako velika nesreča je bila o kresu zadela našo največjo vas Gaberje pod Gorjanci. Velik požar je upepelil mnogo gospodarskih poslopij. Koliko solza je preteklo, koliko pomanjkanja so prestalo. V to-j briiiki stiski so potrtim Ijudtjm prihitela dobra srca na pomoč. Da so se mogle znova postaviti hiše in po.slopja, so posebno pripomogla naša oblastva. Slavno okrajno glavarstvo se jo večkrat samo preprit;alo, poročalo C. kr. deželni vladi in ta na Dunaj. Naš poslanec prof. K. .Jarc je na licu mesta ogledal pogorišče ter posredoval pri ministerstvu. — Za vse to se je občina skazala hvaležno, l.)ne 6. novembra jo imel novoizvoljeni občinski odbor sejo ter v znatnenjo zaslug izvolil tri častne občane. Ti so; c. kr. deželni predsednik l)ar m Schwarz, C. kr, okrajni glavar, vladni svetnik baron Riïchtiach ter državni in dež. poslanec prof, Jarc. Bog jih živi! — Nedavno jo bil izvoljen novi župan g. Kranc Gazvoda, posestnik v Gaberji. Diplome izroči posebna deputacija.
Suhor. Dne 5, novembra po sv. maši smo čuli pred cerkvijo za naše razmere zanimivo naznanilo, Satn dosedanji žujian Toniec je oklical, da je odstopil ves občinski odbor, sc odpovedal občin.ski tajnik nadučitetj Piki, torej tudi njemu ne ostane drugega, nego da se odpove i .sam. Marsikateri občan se je naninzal pri tej novici. Kako jo do tega prišlo? Občinam v zgled in svarilo naj povemo: ktakeniu k oncu jiripeljo liberalstvo. Zadnja dva učitelja sta v našo poprej mirno občino trosila liberalizem, nasedel jima je župan. Začel se je razdor v občini. Zanemarilo so se ]m tuiii občinske stvari; saj možje pravijo, da ni računov že od dveh dob; občinskih sej nič, k vočeniu tu in tam pri kaki pijači. Čiidna spričala so so dajala celo Vlahom, ki nisojiiti občani, ampak stanujejo izven kranjskega ozemlja po Žumberku. — Kaj pomaga občinsko tajništvo, .čo ])a ni nikakega reda. Tajnik in župan bi bila vendar v par letih že sostavila račune . . Reda pa tudi ni v šoli. Nedavno je moral sam c. kr, okr. .šolski nadzornik preiskovati jako koč^ivo zadevo, ker se v šoli ne ud v versko-nravnem duhu ,kakor veleva šolska postava, ampak se celo jrcklinja otroke z izrazi, ki jih 2. za|0vcd Božja vvrščuje pod jogokletstvo ... In pri vsem tem naj bi naši pošteni, globoko-verni možje kar mirno glodali? Naj vlada odloči tako ali tako, naj začasno upravna občino kdorkoli: volitve morajo i)iti v naj-kraj.šem času in takrat naj Suhorci kot en mož gnjili liberalizem vržejo mod staro šaro in postavijo na čelo katoli.skega moža, ki bo čuval dobro ime lepe suhorske občine.
Št. Peter. Pri nas smo imeli sredi oktobra sv. misijon. Začel se jo v četrtek 12,^okt, in jo trajal cel teden. Vodili so ga prečastiti oo. Alojzij Žužek in Janez Pristov iz dr. J, tor rektor salezijanskega zavoda v Ljubljani prečastiti g. Alojzij Kova-čič. K^ub lepemu vremenu, ki jo le bolj vleklo vnn na polje, so bili vendar vsi govori »rav pridno obi.skani. Obhajaiiili je l)ilo 2500 vernikov. Zaključi i smo pa misijon v četrtek dne 19. okt. s slovesno procesijo z Najsvetejšim, ki jo je vodil mil. g. prošt dr. Seb. Elbert ob asistenci 18. duhovnikov iz cele dekanije. Le prekmalu ao minili lepi miloatijtolni dnevi sv, tuisijona. Dal Bog, da bi bilo obilo sadn I
Št. Jaiiž lia I>»leiijsk(*iii. Kar so je pričakovalo, to se je tudi zgodilo. Šel jo od nas č, g, Anton Ormige^ v Vel. Laščo. Radi smo ga imeli, toda Božja volja je, da ae tako zgodi, kakor
je za V9R prav. Goap. kaplanu želimo v novi službi obilnega blagoslova Božjega, ter klirâmo: Bog Vaa Živi na innojça letal — Takoj je prišel novi gospod kaplan iz Kočevja, Ć, g. Josip Kože^; tudi novi gospod se je vornim takoj prikupil. Bog daj St. Jancem razsodnost, da bi zdaj t, novimi duhovniki mirno in krščansko živeli !
Št. Jaiii lia Doleiijskeiii, Vršila sta se dva shoda. — 22. oktobra ustjinovni shod „Orla", Brat .Telotnik nam je predaval pred prostori izobraževalncfra društva o namenu, pomenu in razvoju naše mladinske orjçanîzacije. Udeležba jo bila velika. Vpisalo ee jih je takoj '.ii „Orlov", v dekliško zvezo pa 48 deklet. Neki delavec iz Krme|ja je hotel govornike motiti, pa osmešil se je s tem, ko ga je neko čvrsto dekle porinilo iz go-TOrniškega mesta dol, ko je nekaj kvakal o draginji. — Drugi shod je bil 29. oktobra. Govoril je deželni poslanec in deželni odbornik dr. Lampe o delovaryu poslancev S. L. M. Na tem shodu je ljudstvo mirno poslušalo in odobravalo delo poslancev S. L, S. Na obojih shodih je govoril tudi domači g. župnik prav krasno in prikupljivo. Oba shoda sta se zaključila z „živijo-klici". — Dne 5. t. m, Bta brat Jeločnik in načelnik Orlov iz Radeč brat Za-vrsnik učila nad 30 fantov telovaditi. Fantje so navdušeni in imajo veselje do društva „Orel". Tudi stariši jih silijo v to društvo. Prav imajo, saj jo društvo krščansko in od cerkvenih oblasti priporočeno. Zato le naprej po tej začrtani poti! V àt. Janžu se zdaj lepo napreduje. Ustanovila se jo tudi živinorejska zadruga, pristopilo je 1.5 udov, pa se šo oglašajo.
LJnliljiiiiii. — Slovenska Straža posreduje — srečo! ICdo ne želi nekoč zadeti glavnega dobitka;' In to niti tako težko ni. Predvsem je treba imeti srečko in Slovenska Straža posreduje, da si tako vsakdo, ki si v upanju na glavni dobitek hoče utrgati mesečno par kronic, na i»rav lahek način pridobi. Torej par kronic mesečno, enkrat en lep pogled boginje Fortune in glavni dobitek mora biti zadeti Ker je tedaj cela stvar tako priprosta in poceni, naj bi nikdo ne odlašal, ampak takoj pisal Slovenski Straži, da mu v obliki srečke preskrbi vstopnico v krog tistih srečnih, ki imajo u|)anje, da zadenejo glavni dobitek. Pri prodaji v.sake srečke pa Slovenska Straža zasluži tudi nekaj kronic, katere jî l)0íÍ0 v prid obmejnih Slovencev gotovo dobro došle. Vsa potrebna nadaljna pojasnila daje in naročilne liste razpo-.šilja za Slovcn.Hko Stražo iz prijaznosti g. Valentin UrbančiČ, kiyi-govodja „Vzajemnega podpornega društva v Ljub^ani".
DomaČe in ptuje novice.
Novi fniiičiikaiiski genoml. Papež jo s posebnim „Motu proprio" imenoval frančiškan-skemu redu novega generala v osebi P. Pacifika Monza, istotako gen. jirokuratorja in šest gen. deil-nitorjev. Oiistopivši pater-general i>ostano nadškof.
Duhovske vesti. Naš vrli sotrudnik č. g. Martin Po|jak, župnik v Ajdovcu, je v kandijski bolnici čč. Usmiljenih bratov. Prestal je srečno operacijo radi bolezni vgrlu.'Upati je, da kmalo popolnoma okreva. - Ď. g. Jakob Oinahna, kaplan pri sv. Trojici v Tržiču, je f)reRtavtjcn v Boštatý ob Savi.
(Ífíiienil Sjilezijiiiieev preč. don Albera je povodom desetletnice salezijanskega zavoda na Rakovniku i»ri Ljubljani, ki se je slavila v nedeljo 6. nov. obiskal tudi naše mesto in Pleterje. Don Albera je drugi naslednik v sluhu svetosti umrlega don Boska.
Oseltiia vest. G. dr. Eržen je postal finančni komisar pri davčni^ upravi tukajšrýega c. kr, okrajnega glavarstva.
Šolski bratje so — kakor se poroča — kupili niokronoški grad, katerega prenarede v Šolske svrbe.
Slaviipiiiu vodsl.vu C. kr. trasijske^a oddelka v Un-doirnveiii. Prebivalci Rudolfovega in okolice živé v najlepšem soglasju s C. kr. uradniki in poduradniki trasijskega oddelka. Žttlilmg so pa dogaja, da nekateri diurnisti z domačini, Slovenci, arogantno nastopajo v svoji domišljavosti. Slavno vodstvo se toraj tem potom najuljudneje naproša, da blagovoli tem petelinčkom postriči grebene, ker mi, ki plačujemo davke in kateri smo baje ob železni.ško zvezo s Hrvaško, nismo voljni prenašati predolgo surovosti in olirekovanja takih (judij. Nespametno bi bilo. Če bi se razdrlo radi nekaterih domišljavih in bojevitih diurnistov soglasje, ki vlada med domačini in c. kr. uslužbenci trasijskega oddelka, katerega gospodje vodno in povsod kulantno in prijazno nastopajo.
Novi iiicstiii zbor je imel sinoči prvo sejo. Izvoljen je župan: g. iCarol Rosman; podžupan, oziroma prvi svetovalec: g. Vladimir Vojska, liriigi Aiiolf Pausor, tretji Maks Brunner.
I^iitviiia na pošti. Dne 1. novembra je biia okradena metliška pošta, katera odhaja iz Novega mesta zjutraj o pol četrti
uri in dospe v Metliko po sedmi uri. Ko so v Metliki pregledali poštno pošiljatev, so zapazili, da manjka denarna vreča baje z 10.000 K, Telegraf je deloval mej Metliko in Novim mestom, voznika in nekatero sluge so vsied tega obdržali pri sodišču. Vrečo s pismi in časniki so našli ob cesti blizo Gotne vasi. Sum leti na nekega hlapca, ki je bil pred jiar leti v poštni službi. To dni jo imel baje do ,500 kron pri sebi. Sicer pa bo sodna preiskava dognala krivdo.
StraŇPH zločin se je dne 3. nov. zgodil v Mladih vinih belocerkovško občine. Pri Lindiču so našli umorjeno udovo Marijo Lindič. Sum jo kazal na njenega sina Ignacija Lindič, ki je z materjo že dolgo v prepiru radi nekega denarja. Isti dan je prišlo mod obema zopet do prepira. Sin je v jezi mater zagnal proti nekemu plotu s tako silo, da je vsled izkrvav|jenja kmalo nato umrla. Ubijalca ojnsujejo kot surovega človeka, V Švici je prišel ob desno roko, ki so mu jo odrezali pod komolccm ter mu napravili usnjato, na koncu okovano in z železnimi prsti. Sio je pod ključem v mestu; mater so po komisijskem ogledu pokopali.
V Vi.šnji gori so 5. novembra otvorili nov „društveni dom", S tem je organizacija za ljudski blagor dobila svoje središče. Smotreno delo ondotnih rodoljubov za.služi vse priznanje in — posnemanje.
Nnv most železne konstrukcijo se bo gradil na spomlad Čez Krko mod Stražo in Vavtovasjo. TroSki so proračunjeni na 120.000 kron.
Mestna hratiiliiica v Novem mestu. V mesecu oktobru 1911 je 198 strank vložilo 121.051 K 56 h; 225 strank vzdignilo 82.914 K 42 h; torej več vložilo 38,137 K 13 k; 8 strankam se jo izplačalo hipotečnih posojil 11.260 K; stanje vlog 3,626.304 K 83 h; denarni promet 486.266 K 36 h; vseh strank bilo jo 1109.
Gospodarske drobtine.
—	Pri sladko ostalem mošiu je treba skrbeti, da nam še v jeseni nekoliko pokipi. Tako vino postane drugače rado vlač^jivo ali sluznato in se ne dá očistiti. Tudi scika pogostoma.
—	Slaih^k mošt. Letos so pritožuje marsikateri vinogradnik, da mu je ostalo vino sladko, akoravno je prav burno kipelo. Ponehalo je kipeti, predno se je pretvoril ves sladkor. Navadno opazujemo to takrat, kadar pride mrzel mošt v klet. Letos smo pa potrgali večinoma ob gorkom vremenu. Res je, da ovira nizka temperatura razvoj kipelnih gliv in s tem kipeiqe; pa tudi previsoka temperatura upliva neugoduo. Pri visoki temperaturi (toploti) se sicer kipelne glive hitro razmnožé in povzročijo vsled tega burno kipele, ali take glivo tudi hitro opešajo in kipenje preneha, predno je pretvorjen ves sladkor. Najraje se pokaže to v močno sladkem moštu, ker se ta bolj segreje pri kipet^u. Najbolje pokipi mošt, ki ima 12—15"R, predno prične kipeti. Črnina je lahko bo|j gorka za dve stopinji.
—	Komur je osťal mošt sladak, temu priporočamo, da pomeša zopet droži med mošt. Četudi skali s tem mošt, to jirav nič ne de. Kakor hitro so kipelne glivice svoje delo opravile, vsedejo so drože zopet na dno soda in mošt se očisti. Popolnoma pokipolo in zopet premešano vino so očisti tekom 48 ur. Le ako niso drože zdrave, posebno čo jo prišlo vmes kaj gnilih jagod, bi znali imeti tako pomešatqe slabe posledice. Ako še skrbimo, da se zrak v dotični kleti nekoliko segreje (najbo^e na 14—15®R), prične pomešani mošt zopet kipeti.
—	Kmetijski pouk. Kmetijska .šola na Grmu priredi mesca novembra popotni poduk v sledečih krajih in sicer v nedeljo 19. novembra v Trobelnom, v Št. Janžu^in v Vavtavasi, v nedeljo 26. novembra v Podgradu, v Št. Kupertu in v Belicerk v i.
—	Itazdfiljevaiije premij za sesajoča teleta se bo vršilo mod drugim tudj v nastopnih krajih in sicer v četrtek 16. novembra ob 9. dop. v St. Jerneju, ob 3. pop. v Kostanjevici, v potek 17. novembra ob 9. dopol. v Cerkljah in ob 3. pop. v Catežti, v soboto 18. novembra ob 9. dop. v Jvandiji in ob 3. pop. v Toplicah.
—	Kuga lia goliťii in ]mrk1jili se je tako raznesla po Belokranjskem, da so vsi sejmov! prepovedani in da se jo bati nadaljnega^razširjeiga, ako se z vsemi silami ne varujemo to nadloge. Na Stajarskem postopajo sedaj silno strogo, ker se je ne morejo znebiti. Tudi pri nas treba delati na to. da se čimpreje zatre. Najbolj se prena.ša po ljudeh, po berentačih in jirekupcih, zato pa ne pustimo teh ljudij blizo!
—	Prasićja kupèijR je še zmeraj slaba. V ponde^ek je bilo novomeško sejmisče Datlačeao polno vzlic temu, da jo bil v Št. Jerneja semenj. Ljudje so tudi iz tega kraja pripetali vse polno praset in svinj, ker so upali v Novenimestu lažje prodati kakor doma. Kupcev je bilo pa malo, dosti premalo in zato tudi cena slaba. Ljndje tudi pri slabi ceni niso mogli prodati sviq! To je hud udarec za našo prašičjo rejo! Tudi debeli prašiči nimajo dobre cene. Knpci pritiskajo, ker jih je malo in ker vedó, da nimajo fudje klaje. Cena za 1 kg žive teže je bila po 88 h.
—	Novo šolsko leto na Griiui se je pričelo 4. novembra 8 8V. mašo v Šiiiiheli in z nag-ovorom v šolski sobi. Od 82 priglašenih učencev se je sprejelo 56 učencev in sicer 36 učencev T zimsko kmetijsko šolo in 20 učencev v letno (vinsko in sadjarsko) šolo. V zimski šoli je 11 Dolenjcev, 15 Gorenjcev, 9 Notrarg-cev in 1 Korošec, v letni^ šoli pa 8 Doleiqcev, 5 Notraigccv, 1 Goreiqec, 4 Primorci, 1 Štajarec in 1 Korošec. Skupaj je 19 Dolerjcev, 16 Goreigcev, 14 Notraiflcev, 4 Primorci, 2 Korošca in 1 Stajarec. Šola je dosegla letos višek glede obiska učencev in se lahko tudi v tem oziru meri z drugimi zavodi. Tudi razmerje med učenci je pravo. Na Čast Dolencem moramo letos naglašati, da je v šoli največ Dolenjcev. Častno so zastopani pa tudi dragi deli naše dežele. Ume se samo ob sebi, da so vsi prostori v šoli zasedeni.
—	Naročila na umetna Riinjila. Pozivgemo naše gospodarje, da se zaradi umetnih gnojil čimpreje priglase. Gospodarji, ki so umetna gnojila že naročili, naj pridejo po nje in sicer ob pondeljkih, ker je tega dne skladi.šče na kolodvora odprto.
eti, ki se je vršilo v e živina v tem kraju veliko zanimangc za
Preuiovanje goveje živine v Smar pondeljek 30. oktobra, je pokazalo, da se že precej izboljšala in da imajo gospodarj napredek živinoreje. Prignalo se je prav veliko živine, posebno krav. Le škoda, da je bila živina tako mešane krvi. Komisija je strogo postopala in izločila od premovarya vse živali, ki so imele kaj simodolske krvi v sebi. S tem je najodločneje pokazala, da se je treba tukaj držati enobarvne živine, sive ali pšenične barve, ki je najbolj prikladna za Dolenjsko, in da je prenehati z vpcijavanjeai pisane živine in naj se posameznikom še tako dojade. Premovala sc je le enobarvna živina in tudi pri tej so meli prednost pred vsem člani živinorejskih zadrug. To je bil tudi dosti očiten mîgtjaj, da se je treba združenim potom pobrigati za napredek naše živinoreje. Pripomniti moramo, da se je v zadigom času osnovala tudi v Šmarjeti živinorejska zadruga in da je njenemu delu pripisati, da se je vršilo zadnjič to premovai^e.
—	T gos]>oiliujski) šolo v Šmihelii, ki se je pričela s pričetkom oktobra, je sprejetih 18 učenk. Največ učenk je iz novomeške okolice.
—	Vinogradniki kranjski, ki želijo prodati svoj vinski pridelek, naj tozadevne ponudbe pošljejo „Kranjski deželni vinarski zadrugi" v Ljubljano (deželni dvorec), katera se bo potrudila, dobiti za vino dobre kupce. V ponudbah naj je natančno navedena vrsta in zadnja cena vina od bližnje postaje ter eventualno drugi prodajni pogoji. Vinogradniki lahko zadrugi ponujeno vino prndajo tudi drugam. V tem slučaju naj zadrugo o prodaji obvestijo, da dotično vino ne ponuja dalje. Posrcdovaqje zadruge je popolnoma brezplačno. Želeti je, da bi so vinogradniki te ugodne prilike obilno posluževali, posebno ker ne povzroči nikakib obveznosti in stroškov, temveč imajo od tega edino le korist.
mora biti silno zdravilna in že nad 60 let stari bolniki so si s to kopeljo do celega pregnali trgairje po udih.
Kakšen je tak aparat? Potrebuje prav malo prostora; zuna-rrjoat njegova je zelo prikladna iz 4 stranic iz gumastega asbesta. Aparat so zloži skupaj ter se lahko shrani v vsakem prostoru in v 5 minutah je pa zopet sestavljen. Njegova notrarija oprava je zelo praktična. Tla se nikakor ne pomočijo, ker stoji aparat tudi na gumasti in obrobljeni plošči. Ta aparat priporočajo imenitni zdravniki iz vseh krajev ter je že vpeljan v različnih bolnicah, sanatorijih in pri privatnikih. Samo v Avstriji jo že v rabi nad 11.000 takšnih aparatov. -- Kdor bi se za takšno napravo zanimal, si jo lahko ogleda pri knjigarju Urb. Horvat-u v Novem mestu, ki daje radevoljc vsa potrebna pojasnila ter tudi aparat naroči za tovarniško ceno. Opozarja pa se, da so ponujajo po raznih tvrdkah različni drugi podobni takšni aparati, ki so pa že zaradi nizke cene zelo priprosti in netrpežni. Ce bi si hotel kdo naročiti, naj si naroči cdino-le naš aparat, ker so ti aparati zelo solidno izdelani, ix najbolj,šega gum. asbesta, ki pri nobeni vročini no poka in ki zdrži nad trideset in več let. Vsa priprava stane 140 kron pri takojšnjem plačilu.
* Praktisches Lehrlmrli dor ftloivenischeii SprafJie fiir (len SelbsÍHMterricJit. Von Dr. Carl Pečnik. S tem naslovom je izšla že v 4. izdaji jako jiraktičra slovoica slovenskega jezika v poliglotni zalogi A. Hartleben na Dunaju. Gotovo je v prvi vrsti namenjena inorodcu, ki želi priučiti se slovenščine, ako ga je osoda pripeljala na slovensko ozomtje. Pa tudi domačinu izobražencu bo dobro došla, ker na kratkih odstavkih hitro najde pojasnilo. Dijalektična razprava ima za ptujca več zanimanja nego za rojenega Slovenca. Tn no vezana knjiga velja 2'20 K. Dobiva se po vseh bukvarnah.
Loterijske številke.
GRADEC, 28. oktobra 49 15 59 89 30
TRST, 4. novembra 11 19 18 89 79
Dražbeni oklic.
E B3j/ll 9
Dne 14. novembra 1911 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oznntno-njent Bodniji v i»bi »t. S v Novem mostu dražba »cmljiSi; vi. št. a) 499, b) 735, c) 971 k. o. Gaberje, olstojočih ad a) iz BtavbiKía, na katerem Htojé So razvalino pogorene biie in Trta, ad b) in r) iz dveh njiv.
Nopremiinioo BO cenjone ad a) 160 K, ad b") 100 K 40 h, ad c) lOň K 4 h.
N»jmaiijfii ponudok iDftàa ad a) 106 K 07 h, ad b) «tt K 67 h, ad c) 70 K 70 b; pod tem zneskom se no prodajo,
Braiibene pogoje in listine, titoče so nepromićnin, smejo tisti, ki tolň kupiti, pregledati pri spodaj oznnmonjeni sodniji v iziii it. 6 mod opravilnimi umini.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II,,
dne 12, oktobra 1911.	207
208
Zahvala.
Raznoterosti.
* Velikanska dobrota za človeštvo je neka iznajdba za bolne in zdrave, po imenu „Thermal". To je namreč priprava, da si lahko vsakdo v nekoliko minutah postavi doma poleg postelje potilno kopelj. Ta parnovročezračni aparat služi ob enem labko za parno kopelj in za kopelj z vročim zrakom. — Ves svet je prenapolnjen od najrazličnejših bolezni. Najbolj nas pa mučijo protin, revmatizem, ishias, pomanjkaiço spanja, nervoznost, bolezen na ledicah, sladkosečnost in mnogo drugih različnih infekcijskih bolezni. Zoper te bolezni so bile do sedaj največja pomoč kopanje v raznih toplicah z bolj ali manj gorko vodo. Ker pa voda nikakor ne učinkuje dobrodcjno na vsakterega in ker je čeatokrat nemogoče za bolnika se zdraviti v dragih kopališčih, je ravno aparat „Thermal" edina zdravilna pomoč, ki je za malo denarja vsakemu bolniku pristopna in ker si lahko kope^ napravi doma pri svoji lastni postelji. Taka kopelj upliva dobrodejno na truplo, ki se začne potiti v nekoliko minutah. In takšna kopelj je in
Za mnogobrojno dokaze Brinoma aofutja povodom smrti in mnogobrojno in veliiastno spremstvo pri pogrelni pre-častitega gospoda
Mihael Mogoli6-a,
doktorja bogoslovja in modroslovja
izreka tnm )>otam podpisana pred vsem mil. g. prostu, ost«li proňastiti duhovĚfiini in vsom p. n. gg, iidoležnikom pogreba DajiskrcDcjšo isahvalo.
Dunaj, 80. oktobra 11)11.	Marija Rtfelj.
nirnsKi premog
100 kil po 2-— K, na dom postavljen 2-20 K, ima vedno v zalogi Vera Tonjec, Rudolfovo» kolodvor, — H^^ Sprejema naročila tudi za cele vagone.
210-3-1
javna dražba.
Kopar; ill raHĚiĚ bodeta prodajala na javni dražbi dne 15. tejîa mesca ob 9. uri zjutraj zeiiiIjiSÉe t líršljiiiu s hišnim liosl«jij«m vred, na drobne kose. Zemljišče obstoji iz več lepih njiv, travnikov in gozda in leži ob državni cesti (jubtianski 10 minut od kolodvora. Ob cesti so lepe stavbene parcele, hiša pa je pripravna za vsako obrt. Prodajalo se bode na več let za plačevati.
NadaÇe bodeta Kopač in Paučič prodajala 18. tega mesca ob 9, uri veliko zemljišče iiii Dobom pri St. Petru na drobne koso, okoli 60 oralov njiv in zaraščenega gozda in hišno poslopje, 3 hiše in pod in toplar-kozolc. Prodajalo se bode na več let za plačevati. Posestvo je skupaj ležeče.	213
"Ï^TO'ZOE!
Podpisana najemnika novomeškega in prečenskega lova, prepoveva vsakemu s puško brez najinega dovoljenja v ta lov hoditi. V slučaju, da se katerega dobi, bo naznanjen kot lovski tat (Raubscbiltz.)
2U
Kopač-Paučič.
Na prodaj lepa, nova hiša
zraven župne cerkve v Stopičah, pripravna za vsako obrt. Lahko se tudi zraven dobijo i^ive in polje po potrebi. Vse natančneje pri .íožeťii Šimi« v Stojiičah.	20«
lllin Ulintini *	i" dekoratnlk :
lUUII nUIIIUrU, v Šmihelu pri Rudolfovem
80 priporoča slavnemn občinstvu in gg. graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočegft dela in sobnega tapetovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. — Ravnotam se proda nagrobna svotilnica.	16-23-20
Odda se zaradi bolezni in družinskih razmer takoj v najem pod ugodnimi pogoji
stara, dobro idoča gostilno
v ugodnem kraju na Kranjskem. Kje, poizve se pri upravnišivu tega lista. las-s-a
Drva s trdega lesa
na drobno sekana v biitaricali, priporoča : oskrbništvo Ruprčvrh. :
Cena na dom postavljenih drv pri odvzetjn celega voza po 32 h butarica. Posamezne butarice se dobe za isto ceno v graščin-aketii skladišču na kolodvoru v Kudolfovem. i8«-a4
Novo stanovanje
1ÍH-0-4
za tri stranke, s tremi sobami in kopališčem, a posebnim vhodom, se takoj odda v najem pri Matko Malovièu mizarju poleg Pošte. Novo mesto.
Ravno tam je po ceni več novih oken na prodaj, 110X75 cm velikosti.
V Zalogu - Brcitenau
naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana
ilMF" Proda se
203-3-2
zarezana
posestuo s staro, dobro Idočo gostilno jn stavbena oneka
•J. vsem gosjiodarskiiii poslopjem, vrtom in njivo. — Proda so	ï^
•J. vsem gosjiodarskiiii poslopjem, vrtom in njivo, tudi TKU. gONtiluišku oprava.
Več pove Aiitoii Medved v Rudolfovein, Ločenska cesta.
V graščini Srebrnice pri Rudolfovem je naprodaj
lep oves in še Skoraj
ëîsto novii moška zimska suknja.
v Črnomlju je na prodaj ^^^
v kateri 80 tudi trgovinski prostori in v okolici rgive, stclniki, hosta itd. — Natančnejše ae izve pri K. Twrd.v v Novem mestu.
Proda se krasen, pravokotni 1000 m^ veliki
stavbeni prostor
z že obstoječo pritlično hiso, dveh sob in kuhinje, ob cesti vis-iVvia vile g. Kopasa v Kandiji pri Novem mestu. — Več se izve i)ri upravi tega lista.	215-0-1
Stresni stolp (j^rust)
prav dobro ohranjen, i)rimeren zii kakšno malo hišo ali zidanica, je ]k> nizki ceni ua prortiij.
Natančneje v upravništvu Dol. Novic.	2ia-2-l
V veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici.	ns-o-e
uko Hukiio in modno blago naročite : direktno iz tovarne tvrdke :
Milica Tomec,
Humpolec (Češko).
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto na ogled. Zanesljivi zastopniki se sprejmejo.
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnico in posojilnica za Haniiiio in pkoiico
reg. zadruga z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilno vloge od vsacej^a, ie je r^jen ud ali ne, ter obrestuje po
3
O
4 ,0

28-0-17
na leto brez odliitka reiitnetra davka, katereg^a sama iz svojega plačuje.
Za hranilne vloge kakor za vbc posojilniSne obveznosti — jamci poi^ reiervnega Jtaklada in deležev iea 23()0 zadruinikov i »soui BTOjini preinoieojem. Iz tega so razvidi, dn malukateri denarni zavod nudi toliko varnosti kakor kandijanska hranilnica.
S
»
I t
S It
m-■0-
t
: Stanovanje :
se odda v Kandiji štev. 74, obstoječe z dveh sob, kuhinje, kleti, svinjaka in majhne njive prav : : : pri hiši. -r Več se izve pri : : :
Kiišljan-u v Kandiji. izzz

Mrtvašlie tapecirane hrste (truge)
pn fi kron — [iri Jftni. Sitarju v Šmilielii. ii)7-24-2
MilijDUÍ
zdravijo
Kašalj
hripavost, katar, zasli-ženje, dušljIvi in oslovski kašelj
S Kaiserjevimi prsnimi tiaramelaiiii „s tremi smrekami'*,
notarsko fioverjenih izpričeval od zdravnikov in pri-^řV^J^ - - - vatnih oseb dokazuje gotov iispeii. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in so ug-oiine^'a okusa. Paket 20 in 40 vinarjev, ovojćck (íO vinarjev, se dobiva pri lekarnarjili:	:0G-2O-2
Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem.
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Pfvo borDvsha opoISnotoiiarnišiia družbo Peter Wernig
družba z oinojeiio zavez« V Borovljah, Koroško. Oeniki brozpliifino in poštnin« pi-osto.
5a5H5S5a5a5a5H55gaa5=SH5E5H5a5HSB5S5E5E5a
KEIL-ov LAK
najboljši lak za tla iz mehkega lesa.
Keil-ova bela prevlaka (glazura)
za umivalne mize 90 vin. Keil-ova past« za ievlje IK) 30 vio. Keil-ov lak sa zUtonjo okvirjev 40 vin.
Novo m«sto; J. Picek. Črnomaij: Anton Zurc. Idrija: Val. Lapajoe. Kamnik: Ed. Hajek. Koíevja: Frstn/ IjOJ-, Kranj: Franc Dolenc.
Keilovo leâiiîo ZA pňde 30 vin. Koiî-ov lak za klobuke v razliů-nih barvah,
ima vedno v zalogi tvrdka:
Ljubljana: I/esko vic &, Meden. Postojna; .\ntoQ Ditrich, Škofja Loka; M. Žigon. Zagorje: Rih. B. Mihelćič. Radovljica: Oto Homan.
177-8-5
a5E5E5H5a5g5SgH5E5H5=E5E5B5H5gSS55525H5H5
IQ
1
najnovejši in najboljši šiualni stroji ZQ. stoletja!
Dobe se le v naših prodajalnah ali od njih agentov.
SINGER Ko.,
- delniška drnžha iSiviiltiili strojev
181-8-1
Novomesto, Glavni trg št. 45.
Zaloga
sukna, platna,
modnega in manufakturnega blaga.
Franc SDúvan sin, — Llubljana
Ment!ii trg št. 22 in 23.
Manufakturna veletrgovina. Narodno podjetje.
Največja zaloga preprog.
Popolne opreme za neveste.
Izdajatelj in založnik Urban Horvat.
Odgovorni urednik Anton Žiogar.
Tisk 1. Krajec nasL