Stev. 215.
V Ljubljani, sofooia dne 3. avgusta 1912.
Leto 1.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ iahaja vsak dan — tudi o1> ucdoljali in
Sraznildh — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob . uri zjutraj. — Naročnina zrmSn: v IJubijaui v upravuištvu meseči«a K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—,	K	1’70. —
Za inozemstvo celoletno K 3
Naročnina so
pošilja upravništvu.
Teieion stovHka 118.	-	~	NEODVISEN	POLITIČEN	DNEVNIK.
■ j, - jl-~ -<i aTrTTTTHilTiriITT'■«—
Posamezna številka 6 vinarjev.
3S	Uredništvo in upravniStvo:	c
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljko uredništvu. Nefrankirana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vrafnjo. Za oglase •e plaču; petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in in ti vale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-ss pust. — Za odgovor je priložiti znamko, vs
•••
•••
r.:
Telefon Itevilka 118.
Slovenski mladini v Trstu.
Trst, dne 1. avgusta 1912.
Pred meseca smo se začeli združevati z namenom, da koristimo našemu ubogemu slovenskemu narodu. Videli smo namreč, da se slovenska mladina, bodočnost naroda, poiz-gublja v italijanskem taboru in drugih temnih koteh. In to nas je bolelo. Zato smo sklenili, da bomo delovali vztrajno tako dolgo, dokler »e združimo, vse mlade moči v močno organizacijo ter jih potom nje pripeljemo do svetlobe. Mislili smo seveda pri tein, da nam bo Slo vse Slovenstvo v Trstu na roko, da nas bodo podpirali pri tem plemenitem delovanju
—	vsi. A žalibog, da se to ni zgodilo. Takoj, ko smo sklicali prvi sestanek, so nam že nasprotovali. Mi pa smo rekli, nam ne bodo dolgo, saj naše vrste naraščajo vedno bolj in ko se bo javnost prepr Vala o potrebi in koristi mladinske organiza. ,e. potem, bo vse drugače- šlo nam bo vse, kar narodno Čuti na roko in noben se nam ne bo upal nasprotovati, ker bi ga sicer jav?:ost obsodila. Sedaj pa poslušajte, kaj se je zgodilo! Poprej se za mladino ni zmenil noben, čeravno je. duševno in telesno propadala dan na dan, m sedaj, ko smo se mi, slovenska mladina v Trstu, sami začeli vzdigovati iz bJata. češ, če nam noben ne pomaga si moramo pomagati sami, — sedaj nam izjavlja uredništvo »Edinosti«, da od nas ne sprejme nobene nctice, da ne mara objavljati niti vrstice več od slovenske mladine, tako, da ne moremo potom »Edinosti« sklicati niti enega sestanka več. Uredništvo »Edinosti« pravi namreč, da je prišel ukaz od zgoraj, da se o nar. soc. mladinskem gibanju ne sme niti črkice več natisniti v »Edinosti«. Sedaj pa mi obstanemo ter se vprašamo: ali je »Edinost« sploh Še narodno glasilo? Za nas mladino ne več, za nas je »Edinost« konservativen list. ki hoče, da se mladina pogrezne do grla v blato, da pogine, da strohni. Ampak, »Edinost«, ali ne znaš, da bo brez nas tvoj konec, brez nas, mladine! Kakor nastopaš ti proti nam, tako bomo nastopali mi proti tebi. Starih tradicij se ne boš mogla držati na večne čase, mladina je prepojena z naprednimi idejami in starina pa bo že pod zemljo, ko bo mladina še cvetela, ko se bodo med narodom širile naše misli. Nismo imeli namena nastopiti na ta način proti tebi, ne. Moteli smo potom izobrazbe pristaše »Edinosti« prepričati, da se na podlagi naših idej. našega delovanja, narodu več koristi. Torej, mirnim potom preobrat! Niste hoteli, zato nastane med nami in vami — boj. Slovenska mladina v Trstu! O tebi »Edinost« noče slišati nič. Sama sebi bi bila prepuščena, če bi ne eksistiral list, ki te sta! vedno na tvoji vUsiLilK listi ki je propagiral naše ideje že od prvega začetka našega gibanja. Ta list je »Dan«. Od zanaprej naj čita vsak mladenič, vsaka mladenka le »Dan«. Razširjajmo ga. med K ?0 žv"lim! Proč s konservativnimi listi! j.. S1® ze‘* jasen dan, ne pa temno, nejasno noc. nočemo jasnosti, svetlobe!
Z ozirom nato. te vabimo, slovenska mladina v Trstu, na važen sestanek, ki se bo vršil V nedeljo, 4. avgusta ob 11. dopoldne v konzumnem društvu »Jadran« pri Sv. Jakobu. Dnevni red sestanka: Naše časopisje. Pridite vsi. da se o tem predmetu pogovorimo! Noben nai ne izostane!
Nar. soc. mladina v Trstu.
„Iz drugačnega lesa“.
(Iz krogov narodnega učiteljstva na Spodnjem Štajerskem.)
»Straža«, glasilo klerikalnih »izobražencev«, obtožuje štajersko slovensko učiteljstvo, posebno ono ob jezikovni meji, nemškutarstva hvali pa novodobno duhovništvo, da je »iz drugačnega !esa«.
Znano je, kako ostei nemški veter brije doli iz Gradca, kjer se tudi slovenskemu učiteljstvu reže kruh. Skozi ogenj mora iti vsak narodno-zavedni slovenski učitelj. Koliko zapostavljanja, koliko preganjanja so že pretrpeli in morajo še trpeti slovenski učitelji zaradi svoje odločne narodne neomahljivosti! Kljub temu stoji ogromna večina slovenskega učiteljstva v narodnem taboru. Nemčurski ne-značajniki niso v nobenem stiku s slovensko učiteljsko organizacijo na Štajerskem.
Bili so časi, ko je imel značajni slovenski učitelj krepko oporo v vodilnih slovenskih krogih; bili so časi, ko jo narodni duhovnik odkritosrčno segal slovenskemu učiteljstvu v roko rekoč: »Marsikaj naju loči. a združuje naju sveto narodno prepričanje«.
»A danes ste duhovni gospodje »iz drugačnega lesa«! To je res. Odkar drži Šušteršičev podgeneral, vaš oholi Korošec, vajeti v rokah, se pač iahko vsak dan prepričamo, iz kakšnega lesa da ste. Najboljše 'slovenske učitelje skušate na merodajnih mestih očrniti, izpodkopavati jim tla, zdelujete jih v svojih listih; nemškutarje, ki so se strahopetno poskrili v vašo senco, pa pustite lepo pri miru. Raje nemškutarja, nego slovenskega narodnjaka! Ubijmo ga, kdor se nam duhovnim posodam ne klanja! V najnovejšem času se učite vest izpraševati, ste li dovolj zaničevali svojega slovenskega sobrata, ki se noče kloniti vašemu biču.
Vi, ki vam je brezdomovinstvo evangelij, narodnost pa poganstvo, vi hočete ocenjevati našo sveto narodno zavest? Pokažite nam enega izmed vas, ki se nesebično žrtvuje za svete slovenske narodne pravice! Kdo izmed vas trpi preganjanje radi svojega narodnega prepričanja, kakor ga mora prenašati cela vrsta slovenskili učiteljev!
Res je, vi ste »iz drugačnega lesa« nego smo slovenski učitelji. In izkušeni rodoljubni duhovniki že danes z giozo gledajo narodnemu propadu nasproti, kamor vi tirate štajerske Slovence. Ne nam slovenskim učiteljem, ampak vam novodobnim duhovnikom, ki ste »iz drugačnega lesa«, bo naše ljudstvo zaklicalo prejalislej: Obtožujemo vas!
v zgodovini ne bilo nobene mandžurske vojne. Oni skrajno žalostni boj je povzročilo obojestransko iiesporazumljenje Japonci smo mislili, da hoče Rusija zavladati na Velikem Oceanu in izključiti \sako diugo silo, Rusi pa so bili napačno informirani c naših namenih in načrtih.« Ministrski predsednk Kokovcev je popolnoma soglašal s knezom Katsuro. Državnika sta o vseli vprašanjih azijske politike razpravljala čisto podrobno. Kar se tiče kitajskih posojil, stojita tako Rusija kakor Japonska odločno na stališču, da se Kitajski brez dovoljene kontrole ne da nobenega posojila. Usoda azijskih narodov je vsekakor v rokah Rusije in Japonske, toda le toliko Časa, dokler bosta obe državi složni.
Revolucija v Nikaragul. V državici Nika-ragua v Centralni Ameriki je prišlo te dni radi malenkostnih stvari do ustaje. Predsednik republike Estrada je pozval namreč vojnega ministra, da naj odstopi. Vojni minister je na ta poziv odgovoril s tem, da se je utaboril v trdnjavici Managui. Predsednik Estrada je bil radi tega prisiljen poseči po orožju. S svojimi zvestimi četami je oblegal vojnega ministra v trdnjavi in ga popolnoma premagal, nakar je bilo vstaje konec. V Managui so se že dalje časa pripravljali na vstajo, toda vlada je znala vsak upor pravočasno ndušiti.
Nova stranka v Srbiji. Bivši staroradika-lec Maksimovič je ustanovil z radikalnimi disidenti novo stranko v Srbiji na strogo agrarnem političnem programu. Stranka je razvila po vsej Srbiji že strastno agitacijo. Disidenti so si nadeli kot glavno nalogo, da uničijo sedanjo staroradikalno stranko in bodo šli radi tega tudi z vso silo v boj proti sedanjemu kabinetu. ki že tako nima za seboj nobene zanesljive večine. Po vsem tem ima le malo izgleda, da se novi kabinet vzdrži na površju.
Storting zaključen. Zasedanje norveškega državnega zbora je bilo v četrtek zaključeno.
DOPISI.
OLITIŠKA KRONIKA.
Ministrski predsednik Kokovcev in knez Katsura. Dopisnik »Daily Telegrapha« v Petrogradu poroča o konferenci japonskega diplomata kneza Katsure z ruskim ministrskim predsednikom Kokovcem. Knez Katsura je izjavil dopisniku »Daily Telegrapha«, da tiči misija njegovega potovanja v tem, da spozna natančno države in državnike, s katerimi bi mogla stopiti Japonska v ožje odnošaje. Povdar-jal je, da je neobhodno potrebno prijateljsko razmerje med Rusijo in Japonsko, ki naj bi temeljilo na natančnem spoznanju trgovskih in političnih interesov obeh držav. »Ako bi to že preje storili,« je izjavil knez Katsura, »bi danes
Iz Ormoža. Poroča sc nam; Malo uradnikov biva med našim ljudstvom, ki bi svojo službo opravljali s tako vnemo in bi imeli pri ljudstvu tako zaupanje, kakor g. Ivan Rojs, stražmojster v Ormožu. Kakor so ormoški nemškutarji svoj čas neprenehoma rovali proti obče priljubljenemu dež. sod. svetniku dr. Pre-skerju, tako so poskušali svojo srečo proti Iv. Rojsu. Različni napadi po nemškutarskih časopisih in brezvestne denunciacije so orožje, s katerim se zahrbtno ubija poštenjaka. Da se odzovejo svoji dolžnosti, so se dne 14, julija zbrali župani vseh občin (razun Ormoža 0, ki spadajo pod okrožje orožniške postaje v Ormožu, ter so soglasno sprejeli sledečo resolucijo: »Uvažujoč, s kako brezprimerno marljivostjo in natančnostjo je opravljal stražmojster g. Ivan Rojs za časa bivanja v Ormožu svojo službo, obsojajo zbrani župani občin Frankovci, Hardek, Hum, Pušinci, Litmerk, Šardinje, Veličane in Runeč neosnovano gonjo, katera se je od gotove strani uprizorila proti njemu ter izražajo vročo željo, da se mju zdravje prav kmalu okrepi ter se vrne v najkrajšem času v Ormož v svojo službo. Ormož, 14. julija 1912. — Fr. Sterman, Franc Paulinič, Mihael Školiber, Anton Habjančič, Jože Hab-jančič, Jožef Vaupotič, Franc Hanželič, V. Hab-jančič.«
DNEVNI PREGLED.
Iz seie magistratnega greniija, ki se je vršila pod vodstvom *. župana g. dr. Tavčarja.
Na pritožbo g. Kregarja glede plačila obrtnikom za razna dela na državni obrtni šoli se je pojasnilo, da so se vsa dela izplačala do 10/?), kateri znesek se pa plača šele po kolav-daciji. Le nekemu obrtniku sjs je izplačalo za-branilo, ker ga ni izvršil po predpisih. Za snaženje in posipanje cest, ulic in trgov se je izplačalo od 14. do 19. julija 3658 K 60 vin. od 20. do 26. julija pa 3764 K 35 vin. Delo za pleskanje ograje na državni obrtni šoli se je oddalo nacenejšemu ponudniku za svoto 506 K 23 vin. Najdražji ponudnik je zahteval 823 K 45 vin. Stavbeni družbi »Union« se je oddalo v najem nekaj mestnega prostora za najem-ščino 30 K. Prošnja Avgust Ederja za odobritev namestnika se izroči občinskemu svetu v odobritev. Fran Jemcu se vsled sklepa občinskega sveta najemščina mestnega sveta zviša od 60 na 100 K. Na Ambroževem trgu se napravi lično betonsko perišče. V šolskem drevoredu oziroma na Vodnikovem trgu se napravi potreben vodnjak. Stavbeno dovoljenje se podeli Andreju Šarabonu za prezidavo hiše na Zaloški cesti št. 1. Josipu Zidarju se podeli popravo stopnic in ureditev vzpenjače v hiši na Dunajski cesti 31. Nemškemu gledališču se dovoli prezidavo dveh stranskih izhodov v gledališke lože. V hotelu »Union« se dovoli prezidava posebne sobe točilnice in vrtne verande. Tomo Korbarju v Zeljarski ulici 12 se dovoli prezidavo kleti in podstrešnega stanovanja. Valentinu Pivku v Zalokarjevi ulici se dovoli prezidavo podstrešne shrambe. Ivanki Fojkar na Dolenjski cesti se dovoli naprava novih prodajalnih vrat. Uporabno dovoljenje se podeli Adolfu Hauptmannu za novo hišo v Delarniški ulici 8. Emanuelu Hayne v dr. Val, Zarnikovi ulici 5. Mišku Kokalju za uporabo nove hiše v Škofji ulici 12. Ivanu Zupančiču na Ahacljevi cesti za novo stanovanje. Pavlu Turku v Streliški ulici za novo stanovanje. Josipu Velkaverhu v Krakovski ulici 7 za uporabo delavnice. Vincenciji Pirnat za novo ^stanovanje na Poljanski cesti 41 in Ivanu Šiški za porabo nove parketne tovarne v Metelkovi ulici. Istemu se prepove uporaba nove šupe, dokler ne ugodi vsem zahtevam in predpisom stavbenega reda.
Kregar bi bil rad ljubljanski župan. Na čast hrvatskim klerikalnim peš-romarjem na evha-ristiški kongres na Dunaj, so ljubljanski klerikalci napravili časten večer v »Unionu«. Govorilo se je mnogo. Med drugimi je govoril tudi ljubljanski škof, ki je citiral nekaj citatov iz svoje rdeče brošure hrvatskim romarjem. O narodnosti se ni govorilo pač pa le o politiki. Celjski »častni« porotar Kregar je pa pozdravil versko-politične romarje kot zastopnik občinskega sveta. Med drugim je Kregar izjavil in izrazil »upanje«, da bode prišel čas. ko bode katoliške romarje pozdravil tudi ljubljanski župan iz njih srede. Mi pa mislimo, da bode prej pometal Kregar »vse farje iz klerikalne strank««, kakor je sam izjavil klerikalcu Erženu, predno bode Ljubljana dobila klerikalnega župana. Kregar je podal torej s temi svojimi besdami izjavo, po čem se mu sline cede. Kako bi pa zgledalo. Če bi na magistratu imeli opravka ljudje, kakor je Štefe, ki v občinskem svetu pravi svojemu kolegu, »da mu bo že gobec zavezal. Neki Hrvat se je pa iz klerikalcev direktno norčeval v »Unionu«. Govoril je
LISTEK.
cONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
Eno je bilo jasno: vsa istorija, tisti hrup na hodniku in nastop s takozvano grofico je bil kraja do konca dogovorjena igra, in krčmar je ved;I zanjo. Torej, hitro sabljo v roko in po-jščimo ga! Pa dedec je bil ugenil moje namene in se pripravil. Našel sem ga s puško v roki v kotu na dvorišču, poleg njega pa je stal sin, ki Je držal velikanskega buldoga na vrvi. Hlapca Sta se oborožila z vilami, a krčmarica je dvigala za moškimi svetiljko.
»Jahajte svojo pot, mladi gospod!« mi je zaklical krčmar s svojim hreščečim glasom »Odprite si, vaš konj stoji pred vrati. In naj ,vam ne hodi na um, da bi se prikazali nazaj; sami ste proti trem hrabrim možem!«
Bati se mi je bilo sicer samo psa, kajti puška in vile so se majale sumljivo kakor veje v vetru; toda rekel sem si, da ni gotovosti, ali izvem resnico, tudi če se mi posreči, iztrgati dedcu odgovor. Zakaj bi se spuščal v boj, ki bi me stal lahko drago, nazadnje pa bi mi vendar ne koristil? Zadovoljil sem se torej s tem, da sem jih pomeril s pogledom, ki je spravil njih bedasto orožje ob vse ravnotežje, in odjahal v iztegnjenem galopu, spremljan od vreščečega krčmaričinega smeha.
Moj sklep je bil dozorel. Res so bili papirji izgubljeni, toda njih vsebina mi je bila vendar Precej znana. Kaj mi je branilo, iti h kralju brez ivsega in mu razložiti stvar ustno, kalTčr da pooblaščenec cesarjev? Nflčrt ie bil smel I« nevaren; «a) Je bilo mogoSe, ta se izkaže
pozneje neresničnost moje navedbe. Toda reklo se je: ali — ali; šlo je za vso Nemčijo, in zato me taki pomisleki niso smeli motiti. Polnoč je bilo odbilo, ko sem pridirjal v Hof, ali okna so bila še vsa razsvetljena; pri tako mirnem narodu je pričalo to dovolj jasno, kako razburjeni so vsi duhovi. Glasno kričanje in roganje me je spremljalo na poti, in enkrat mi je priletel kamen tik mimo glave; jaz pa se nisem zmenil za to in sem dospel srečno v grad. Tudi v tem poslopju so gorele luči gor do strehe, in prebivalci se še niso bili podali k počitku; neprestano so švigale postave mimo oken. Razjahal sem, vrgel vajeti slugi in dejal kratko, da hočem govoriti s kraljem v jako nujni zadevi.
Zmešnjava glasov, ki sem jo slišal pri svojem vstopu v vežo, je umolknila takoj, ko sem izrazil s povzdignjenim glasom svojo željo. Zdelo se je, da se že posvetujejo o važnem vprašanju: vojna ali mir? Vendar pa morebiti še ni bilo prepozno, da ga rešim v prilog svojemu cesarju. Dvorni maršal me je pomeril s temnim pogledom, spremil me v majhno predsobo in me pustil samega, čez nekaj Časa se je vrnil z vestjo, da kralja zdaj ni mogoče motiti, da pa me sprejme kraljica. Kraljica? Kaj naj počnem z damo, ki je tako skozinskoz nemškega mišljenja, da Ščuva proti nam svojega soproga in vso državo?
»Govoriti moram s kraljem!«
»Ne, ne, izvolite izročiti svoje poslanstvo meni!« se zdajci zasliši glas od vrat. »Ostanite tukaj, Von Rosen! No. gospod, kaj nam imate povedati?«
Planil sem kvišku ob prvem zvoku tega glasu in vztrepetal srda, ko sem zagledal pri-šedšo. Nje postava s kraljevsko glavo in z očmi, modrimi kakor Garonna in hladnimi ka-
kor nje voda pozimi, mi je bila še predobro v
spominu.
»Cas je dragocen,« vzklikne ona in zatepta nestrpno z nogo. »Kaj mi imate povedati?«
»Vam? Samo to; naučili ste me, ne zaupati več nobeni ženski; pogubili ste me in me obrezčastili za zmerom.«
Ona dvigne obrvi in se ozre v spremljevalca. »Ali se mu meša? Kaj menite? Morda bi mu bilo dobro puščati?«
»Ah, vem. da se znate pretvarjati; dovolj ste mi dokazali to!«
»Ali hočete reči, da sva se že kdaj videla?«
»Reči hočem, da ste me pred dvema urama oropali!«
»To presega vse meje!« vzklikne ona, in preljubko se ji je podal ta hlinjeni srd. »Biti hočete poslanec; toda ne pozabite, da ima tudi poslančeva pravica svoje meje.«
»Kakšna rredrznost! Toda dvakrat v eni noči me ne boste imeli za norcal«
To rekši skočim k njej, pripognem se in vzdignem rob njenega krila: »Pa bi se bili vendar preoblekli po tako napornem pojezdu!«
Kakor obsije jutrania zarja vrhunec snežne gore, tako se je zdaj zasvetila na njenem licu žareča rdečica. »Nesramnost! Pokličite sluge, da ga vržejo iz graduU
»Preden grem, hočem govoriti s kraljem!«
»Ne boste govorili! Ah, držite ga, Von Rosen, držite ga!«
Če jc mislila, da bom čakal mirno njenih pomagačev, se je presneto uštela. Zakaj mi je pa izdala svoje karte! Ves njen namen je bil ta, zabraniti mi pot do svojega soproga, moj pa seveda, govoriti z njim za vsako ceno. Kakor blisk planem iz sobane, stečem po veži in prodrem v tisto veliko sobo, iz katere je prej prihajalo mrmranje. Na nasprotnem koncu za-
gledam kralja na vzvišenem sedežu pod baldahinom, pred njim vrsto odličnih imenitnikov in dostojanstvenikov, na obeh straneh pa precej številno zborovanje. S čakom pod pazduho in rožljaje s sabljo korakam naprej, ustavim se sredi dvorane in zakličem s povzdignjenim glasom:!
»Poslanec sem cesarja francoskega in prinašam kralju saškemu sporočilo.«
Mož pod baldahinom je dvignil glavo in obrnil svoj bledi, shujšani obraz proti meni. Videl sem. da mu je hrbet sključen, kakor da bi ga tlačilo ogromno breme.
»Vaše ime, gospod?«
»Polkovnik Etienne Gčrard pri tretjih hu-zarjih.«
Vsi pogledi mnogoštevilnih gostov so bili uprti vame, a niti eden med njimi ni zrl prijazno. Tista ženska pa je hitela mimo mene h kralja in mu šepnila z jezno gesto nekaj na' uho. In jaz? No, napel sem prsi, zavihal si brke in si ravnodušno ogledal družbo. Bili so sami moški, po videzu profesorji, dijaki, vojaki in umetniki; vsi so sedeli resno in molčali. V kotu sem zapazil skapino črno oblečenih mož v jahalni obleki; tiščali so glave skupaj in se raz-govarjali tiho med seboj, in zdajpazdaj se je zaslišalo rožljanje njihovih sabelj in ostrog.
»Kakor vidim iz cesarjevih, pisem, je bilo poverjeno markiju St. Arnaudu, da mi izroči pismeno sporočilo,« izpregovori kralj nazadnje.
»Marki je bil zavratno umorjen,« odgovorim jaz, a med navzočimi vstane zamolklo mrmranje. Videl sem tudi, da se ozira marsikatera glava proti črnim možem tam v kotu.
»Kje so vaši papirji?« nadaljuje kralj.
»Nimam }ih.<	_ v
(Dal jej
a »KranjsKem nnancnem ministru, o »vojvodi kranjskem«, »bojevitem dr. Kreku« in zaslužnem pl. Šukljetu«. Dobro jih je potegnil!
O dostojnosti do gostov si dovoli govoriti ►Slovenec« in povdarja pri tem. da do sedaj ni bila navada pisati proti gostom, naj so prišli k tej ali oni stranki. Za enkrat opozarjamo »Slovenca« na to, kako je pisal proti češkim študentom, ki so prišli v Ljubljano 1. 1909. na radikalni shod. Mi smo le omenili, da so prišli hrvaški študentje v Ljubljano, drugo nas ne žalnima. »Slovenec« pa je 1. 1909. na surov način napadal češke dijake. Toliko »Slovencu« v Spomin. Klerikalni študentje lahko delajo parado po Ljubljani. Naše prepričanje je, da mora dobra in zdrava mladina stati le v službi naroda in domovine, ne pa klerikalizma. — Podpirati klerikalizem je toliko, kakor podpirati [Cuvajizem. Ako so hrvaški študentje proti j Čuvaju, morajo biti tudi proti klerikalizmu. (Ako jim to danes ni jasno, jim bo jasno pozneje. Ako bi mi prišli podpirat Čuvaja na Hrvaško bi narodno časopisje opravičeno pisalo proti nam, enako opravičeno pišemo mi jproti mladin, ki je prišla podpirat Lampeta in [njegove tovariše v boju proti slovenskemu [narodnemu napredku. Sicer pa je znano, kako in zakaj ima klerikalizem med hrvškirn dija-Stvom tako dobro žetev. To se nam je zdelo {potrebno povedati.
To so klerikalci in ne Hrvati! Iz neke ■nemške slaščičarne se je vsula včeraj gruča jlemenatarjev in drugih dijakov, ki so imeli na »rsih hrvatske in slovenske trobojnice. V tem jtrenutku smo se prepričali, da to niso Hrvati jjin Slovenci, temveč enaki klerikalni brezdomovinci. Ta dogodek ie sicer sam na sebi zelo {malenkosten, toda narodnost naših in hrvat-#kih klerikalcev jasno označuje. Sicer pa naj 'povemo naše mnenje jasno; da se dobi klerikalnih Hrvatov vsaki dan kolikor hoče za en {»groš«.
Mandel} nadaljuje z razkritji klerikalnega jclež. gospodarstva. Bivši klerikalni deželni poslanec g. J. Mandelj objavtja v zadnji »Vedi« {nadaljevanje svojih izvajanj: »Nekaj številk iz kranjskega deželnega gospodarstva.« V klerikalni stranki torej pošteno poka. Kakor čujemo, zbira tudi pl. Šuklje že snov za drugo bro-jjuro. Vsekakor poka prav pošteno. Lampe se jliode zopet moral zagovarjati!
Kako odgovarja Mandelj dr. Lampeta. (Kratek odlomek.) Mandelj: »Na osebne na pade (dr. Lampeta namreč!) ne odgovarjam, (ker mi vzgoja, moje socialno stališče in pa do-ietojnost te smotre branijo, da bi na brezpri-jmerno žaljive napade odgovarjal z enakim {orožjem. Moj odgovor bode potemtakem do-icela stvaren.« — Pač ni je hujše obsodbe dr. S.ampetove nedostojnosti, nego je ta iz kleri-jkatnih ust.
Preiskava proti klerikalni volilni slepariji j»( Prečini ustavljena. Kakor se nam iz Novega mesta poroča, je bilo vse pol leta trajajoče [ogromno delo v tej umazani klerikalni ateri zastonj. Preiskava se ie morala »proti neznanemu storilcu« — ustaviti. Ta »neznani« storilec je namreč vlomil v volilni zaboj, potem ko so bile j*olftve v korist napredni stranki končane. Za-jboj z .volilnim aparatom je ležal 8 dni po vo-ittvi v za silo zaprti šoli, zakaj je bilo to dobro, ne ve nihče. To se je vedelo že naprej, da ti-jstega, ki je v zaboj vlomil in glasovnice pre-taešal, ne bodo dobili z lepa. Je klerikalec, ki se 'ilega greha izpove, pa je odpravljen. V svrho feasleditve tega krivca in sploh cele te afere bilo zaslišanih čez 230 prič. Uspeh vsega tega ogromnega dela je edino le ta, da je takratni župan Franc Vintar z Drenikom vred obtožen radi napeljevanja h krivemu pričevanju, a pajdaš Miha Zdravje radi krivega pričevanja. Le to se je izločilo iz cele te afere, to pride, kakor smo že poročali. 10. t. m. pred sonat okrožnega sodišča, vse drugo pa ostane — pokopano. Klerikalna vest je pač Stelo kosmata, zato pa tem bolj trdno stoji na edino zveličavni katoliški podlagi.
Črnomeljski glavar pod klerikalno komando. O sedanjem okr. glavarju v Črnomlju se ne more trditi, da dela posebno čast svojemu slovenskemu imenu. Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je dal popolnoma vpreči jv klerikalni voz ter svoj posel vodil čisto po gelji klerikalcev. Naravnost očito pa se je vdi-njal v službo klerikalcev, v kolikor ti odločajo pri zgradbi belokranjske železnice. Toda črno-meliskemu okr. glavarju se še vedno ne zdi (dosti, kar je doslej storil za klerikalce. V nedeljo je imel belokrranjski Sokol svojo slav-
{iost v Semiču. K tej slavnosti so bila povab-jena tudi vsa društva, ki spadajo pod župo "novomeškega Sokola. Vse je bilo pripravljeno, Semičani so pričakovali vnanje goste, da jih jčim najslovesneje sprejmejo. Klerikalci pa so Škripati z zobmi, ko so vse te priprave gledali. V svoji krščanski ljubezni do bližnjega so šli nad glavarja in mu naslikali, da je Semič ijn njegovo babjeverno katoličanstvo v strašni nevarnosti, da se Sokolom dovoli veselica na sejmišču. Pobožni glavar je to nevarnost sedaj šele uvidel in v zadnjem trenutku odredil, da do te nevarnosti ni prišlo. Sokol je moral Slavje omejiti na drug zaseben prostor. Pametni ljudje pravijo, da tak človek spada bol med kozle h kapucinom, kot pa na tako mesto, kot je sedež politične uprave. Seveda kot kozel pri očetih kapucinih bi klerikalcem ne mogel veliko koristiti, še manj pa sebi. Tako pa sme pričakovati, da ga klerikalci ne pozabijo pri razdelitvi dobička za razne koncesije, med katerimi mu zna tudi nedeljska — semi-ška prinesti kako svetniško mesto na Bleiwei-sovi cesti. Ob tej priliki so se semiški klerikalci nad Sokoli maščevali tudi na ta način, da so porušili smrekove mlaje, ki so bili postavljeni v čast došlim Sokolom.
Tiskovna pravda proti »neznanim storilcem«. Ker se je posrečilo dr. Peganove »neznane storilce v zadevi »Pod svobodnim soln-cerru vendar izslediti v osebi profesorja Severja in vikarja Supina kot pisca dotičnega članka, kanonik Žlogar pa ne taji. da ni bil takrat odgovorni urednik »Dolenjskih Novic«, je
pričakovati, da bo prihodnja novomeška porota imela opraviti tudi s tiskovno pravdo. Obtožnica je že pravomočna in na prvotno pritožbo enega znanega »neznanega storilca« je graško nadsodišče se izjavilo, da je v ob-oženem članku dovolj takega, kar ne sme riti svobodno pod »Svobodnim solncem«. Vprašanje je le, če se župana Rozmana mehko srce ne bo v zadnjem trenotku omehčalo vsled prevelikih prošenj »neznanih storilcev«. Ti mu ponujajo neko izjavo, kot jo prakticira ti<Ji »Slovenec« kadar mu že voda v grlo teče.
»Slovenec« je res točno informiran list. (omaj so bili novomeški porotniki izžrebani in njih imena so še litografirala pod streho okrožnega sodišča, glejte to čudo. že so se tudi tiskala pod streho »Katoliške tiskarne« v .Jubljani. Omenjamo ta čudež za danes brez drugega komentarja, kakor da ni dobro, če hoče »Slovenec« denuncirati gotove dopisnike naprednih listov.
Iz deželnega šolskega sveta. V seji dne 2. avgusta so bili na ljudskih šolah imenovani; Frančiška Pogačar v Bukovico, Regina Okorn v St. Jur pod Kumom, Karolina Rigler v Sv. Gregor, Gabrijela Ažman v Igovas, Karolina Zupančič v Križe pri Tržiču, Alojzij Potočnik na II. mestno deško šolo v Ljubljani, Marija G r o -b o v š e k v Št. Lenart pri Škofji Loki, Marija Ažman v Litijo, Ana H a r b i c h v Dol, Melanija Fajdiga v Šmartno pri Kranju, Marija Lončaričv Moravče, Franc Samec v Polje, Andrej Pogačar v Kamnik, Adela Pogorelec v Tržišče, Hermina P e 1 a n v Spodnjo Šiško, Jožef Gorišek na Sv. Goro, nadučitelj Franc I v a n c v Kranj, Justina Modic v Šmarjeto, Franc Jurečič in Angela Kumelj v Štrekljevec, Josipina Ahačič v Dragatuš, Ivan S m a j d e k na Krtino. — Srednje šole. (To je zopet škandalozen discipliniran slučaj, s katerim se bomo še pečali.) Stalno se namesti in dobi naslov profesorja Hugo P o d r a s e k in dr. Vladimir 'Vinter, oba na državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani; dr. Franc Sturm na državni realki v Ljubljani; veroučitelj Franc W a t z 1 na državni gimnaziji v Kočevju; veroučitelj dr. Ciril Ažman na državni gimnaziji v Novem mestu. V Vil. činovni razred pride dr. Valentin K o r u ri na I. državni gimnaziji v Ljubljani. - - Državno podporo za šolske vrtove dobe: B. Tegič, Mih. Mežan, Jož. Pečnik, J. Perko, Fr. Kovač, Leop. Babler,
I. Zen, Alojzij Lovšin.
Slomškova zveza ima na Kranjskem, Štajerskem in drugod 318 članov; med temi je 22 takih, ki so že vpokojeni ali sploh niso ljudski učitelji. Aktivnih ljudskih učiteljev in učiteljic je v Slomškovi zvezi 296; med temi je 92 učiteljev in 204 učiteljice. Na »Slovenskega učitelja« je naročenih 129 članov Slomškove zveze. — »Zaveza avstr, jugoslov. učit. društev« ima pa nad 2000 članov in »Učiteljski Tovariš« pa blizu 1300 naročnikov.
Zaradi tulcev opozarjamo, da le jubilejni most zelo slabo čiščen, da so zmaji in zlasti kandelabri polni pajčevin in mušic. To napravlja zlasti zvečer, ko gore luči, jako slab vtisk Vobče bi bilo želeti po vsem mestu poleti nekoliko več — metel in vode!
V Ljubljanico prat hodijo še vedno neke dekle, dasi je to z ozirom na gnusno, iz kanalov ponesnaženo vodo zelo nevarno in ne-ukusno. Opozarjamo gospodinje in gospodarje na magistratovo prepoved. Neubogljive dekle pa naj se kaznujejo 1
Malo več miru bi si želeli v Ljubljani ponoči. Tisto prepevanje, žvižganje in krohotanje pred gostilnami napravlja vtisk, da je Ljubljana res še vedno dolga vas. Pri odprtih oknih že ni mogoče več spati.
Drobiž iz štajerske. Iz G o t o v e 1 j: Naša šolska mladina je imela letos krasen izlet na celjski Stari grad. Da je izlet tako uspel, ima največ zaslug župan in šolski ogleda gosp. A. Antloga, ki je dal vozove do Celja brezplačno na razpolago. Hvala! — I z C e 1 j a. Tukaj je začela lani ustanovljena zadruga za stavbe lastnih domov staviti take hišice za stanovanja. Tri že stavi (na mestnih zemljiščih v smeri od nove ljudske šole proti državni leznici!), dve pa prične slaviti v kratkem. S stroški za stavbišča vred znaša proračun za teh pet hiš 90.000 K. Kakor je znano, se zadnja leta v Celju ni skoro nič zidalo in je bilo veliko pomanjkanje zdravih stanovanj. Če bo zadruga z delom nadaljevala, bo storila mnogo koristnega. — Lindauerjevo stavbno podjetništvo je prevzela, ker je — kakor znano — Lin-dauer v konkurzu, sedaj njegova žena in vodi obrat naprej. Kaj takega je samo v Celju mogoče. — Turist o vska sezona v Savinjskih planinah se letos jako živahno razvija. V kamniški koči in Frischaufovem domu je bilo že nad 150 obiskovalcev, tudi v Kocbekovi koči okolo 50. Naleteli smo v gorah že na če hinje, Hrvate. Nemce in Slovence, Veselo je, da so se začeli za naše planine zanimati tudi Hrvati. —• Velik požar je v ponedeljek v Dobrovcih (med Šmiklavžem in Hočami) uničil hiše in gospodarska poslopja posestnikom Mariniču. Sagadinu, Ozmiču in Pivcu. Škode je pri vseh krog 20.000 K. zavarovalnina je pinogo manjša. Kako ie požar nastal, se še ne ve. Goreti je začelo v Muriničevem gospodarskem poslopju. — 1 z S e v n i c e. Tu sta se 27. julija kopala v Savi 15- in 131etna Ferdinand Kroši in Fraric Zibret, Slednji ni znal plavati. Krošl ga ie pelja! za roko na sredo reke, tam pa ga je izpustil, češ: zdaj pa plavaj! libreta je voda odnesla in med strašnim kričem Je izginil v valovih.
»Bomo že nabili teaa prokleteg« policaja«. Občinska redarja na Bledu Zavber in Zupančič sta aretirala dne 17. julija t. 1. ob dveh po polnoči fanta Franca Štibila v6led kaljenja nočnega miru. Ko sta ga tirala iz hoj. Avstria v zavetišče za ponočnjake, sta mu na poti priskočila na pomoč dva prijatelja in tovariša zabavnega večera •— brata Andrej in Jakob Habjan. Z lozinko »bomo že nabili tega pro-kletega policaja« udarita kpraižnjo v boj za
oropano svobodo svojega druga. Eden udari nadstražarja Zavbreja po glavi in mu izbije čepico, a drugi ga zgrabi okoli pasu in ga položi na zemljo. Nadstražar Zavber je zadobil pri em lahko telesno poškodbo nad levim očesom. 3reden mu je prišel na pomoč stražar Zupančič, ki je nekoliko zaostal, so korajžnji fantje že izginili v nočni temi. Včeraj sta se morala vsled tega zagovarjati pred deželno sodnijo v Jubljani, kjer je dobil eden 4, a drugi 3 mesece zapora poostrenega vsakih 14 dni s trdim ležiščem.
Trgovska oprava obstoječa iz stelaž. pultov, steki, omar, barjer itd. je prav ceno na prodaj ter si isto vsakdo lahko ogleda v skladišču špedicije »Balkan« Dunajska cesta št. 33.
Prihodnje porotno zasedanje v Novem mestu se prične dne 26 t. m. Dosedaj je odrejenih 12 slučajev, med njimi največ glede uboja, en rop, en detomor, posilstvo i. dr.
Že 105 metrov daleč pod zemljo so prišli koncem m. m. pri navrtanju prvega predora pri zgradbi belokranjske železnice. Ta prvi predor se prične ob koncu galerije pod cesto na novomeški kolodvor, gre preko ceste v hrib in pride zopet izpod Gerdešičeve vile in ceste na kolodvor pod mestnim parkom zopet vun-kaj. Po notranjščini je predor dolg 162 metrov. Tedaj je še 57 m navrtanega dela. V predoru se dela neprestano dan in noč. Sedaj so prišli na jako slab teren; večinoma glina, sipa in drobno kamenje; vsled česar gre delo počasneje naprej, kot doslej ko so razstreljevali »žive« skale. Kolodvorske ceste pri zgradbi tega predora najbrže ne bodo zaprli kakor je bilo prvotno projektirano. Sedaj so omejili le del ceste. Uprava državne ceste pa je napravila veliko sitnosti, ko je ravno nasproti zagrajenemu delu ceste dala navoziti kupe gramoza, kar zelo ovira že itak skrajno omejen promet.
Ob tej priliki bodi tudi omenjeno, da so vesti o zrušenju predora in vsled tega nastali nezgodi, neresnični. Doslej se pri predoru kaj takega ni zgodilo. Pač pa kakor smo že v torek poročali, nagaja voda pri zgradbi podstav kov za most onkraj predora na Loki.
Prepovedana roba. Delavec Požar je sekal v nekem gozdu pri Lažeh hojo. Ko se je le-ta podrla, Jo je pričel Požar s svojim pomočnikom obsekavati. Pri tem je stopil fant slučajno na kamenito ploščo in je opazil pod njo skrit večji v papir zamotan predmet. Ko je vzdignil skriti zaklad, mu je nepričakovano zadišala v nos masa premočenega dinamita. Požar Je javil najditev orežništvu, ki je »zaklad« zaplenilo in uvedlo preiskavo. Prijeli so delavca Andreja Kušljana, ki je priznal, da je kupil 1. 1908. »prepovedano robo«, v nameri, da jo dobičkanosno razproda in si tako pomaga iz revnega gmotnega položaja. Toda orožništvo ni upoštevalo njegovih dobrih namenov in je izročilo stvar deželni sodniji v Ljubljani, ki je obtoženca na temelju § 134 k. z. in zakona z dne 27. maja 1885 obsodilo na teden dni zapora in 10 K globe.
Sumljiv 9kok }e napravil 631etni gosta £ Andrej Skok na Vojskem v hišo nekega tamo-
šnjega posestnika. ŽOletna dekla Ivanka Crno-logar ga je zapazila in ga prijavila sodniji vsled nedovoljnega vlačugarstva in prepovedanega skoka v tujo hišo. Izpovedala je pred sodnijo tudi, da jo je Skok »strahoval«, da naj ne izpove pred sodniki resnice. Kljub temu ga je sodišče oprostilo, ker ni moglo dognati v prepovedanem skoku tatinskega namena, ki ga je opazilo v njem mlado oko Ivankino.
Vsled nezvestobe poverjenega mu denarja se je moral včeraj zagovarjati pred deželno sodnijo v Ljubljani neki Anderej Drobtina iz St Jošta pri Vrhniki, ki je kupoval les na račun g. Kunstela. Bil je spočetka v svojem poslovanju priden in vesten, pozneje je pa pričel s tujim denarjem neredno in brezvestno gospodariti in je tako oškodoval več oseb za večje in manjše vsote v skupnem znesku do 200 kron. Za to nezvestobo bo moral sedeti 3 mesece v zaporu in vživati vsakih 14 dni 1 post in trdo ležišče.
Nadebudna fanta. Pri posestniku Antonu četka julija meseca 141etni Ivan Leskovec kot Dečmanu v Predosljah priKranju je bil do za-hlapec v službi. Od tega časa naprej se je klatil po savskem obrežju na Ježici in okolici jn je tamkaj kopajočim se ljudem kradel denarnice. Prazne denarnice je navadno potem napolnil s kamni in peskom in jih vrgel v vodo. Dne 25. julija je vzel Leskovec še svojega 10-letnega brata kot pomagača s seboj. Mlada tatova sta se v resnici kmalu splazila do obleke nekega mizarskega pomočnika, ki se je kopal v Savi, tnu ukradla denarnico, v kateri je imel 2 K 60 v in nato s plenom pobegnila.
Nevarni nagajive!. Na železniški progi med St. Petrom in Petelinjem se že celih 14 dni dogajajo danzadtievom kake nerodnosti. Na prihajajoče vlake padajo kot pest debeli kanmi. vrhu tega leže tudi po tračtjjcah veliki kamni. Kot zločince so sedaj izsledili četo nedoraslih pastirjev iz Petelinja, ki v bližini proge pasejo govedo in si iz zlobnosti dovoljuje te skrajno pevarne šale.
Posebne vrste ognjegasci, »Bediner Tag-blatt« poroča iz Oberhauspa: V četrtek popoldne ie nastal v Oberhausnu ogenj, katerega pa so gnjegasci v primeroma zelo kratkem času pogasili. Ognjegasci, ki so potem ostali na pogorišču še za stražo, so bili silno jezni, da so šli ostali tovariši že lahko domov in so raditega sami znova podžgali hišo. ki je potem pogorela do tal. Zgorelo je tudi več drugih v bld žini se nahajajočih poslopij. Ognjeggsce - požigalce so takoj aretirali,
Smodnišnlca zletela v zrak. V mestu Ap-peline na Francoskem je včeraj zletela tamo Šnja smodnišnica v zrak. Več oseb je bilo ubi tih, nebroj nevarno ranjenih,
Neprostovoljni samomor. Neki 75!etni le karniški delavec v Parizu je dobival že dalje časa bogata podpore, ker je ljudi vedno goljufal s samomorom. Navadno se je obesil in s tako silo sunil stol pa stran, da sp takoi prihiteli na lice mesta sosedje, kj sp potem yrv prerezali, Posledica tega je vedno bije. 4,9 )e
»samomorilec« radi bede dobival bogato podporo. Enajstkrat se mu je ta »špas« posrečil, ko se je pa obesil že dvanajstič so sosedje prišli prepozno in on je obvisel mrtev na vrvi.
Samomor pri aretaciji. Francoska policija je pri Rodingenu aretirala v četrtek znana bandita Rhenija in Dorniga. Pri aretaciji sta bandita pričela streljati na policijo, a nista nikogar zadela. Radi tega si je eden imed aretirancev pognal krogljo v glavo in obležal na mestu mrtev. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da je izvršil samomor, ker je umoril dva otroka v starosti 4—6 let.
Po 6 letih aretirani goljuf. V Kronstadtu na Sedmograškem so te dni aretirali bivšega' blagajnika državne železnice v Marošu Geresa ki Je pred 6 leti poneveril 48.000 K in nato pobegnil. Geres je namreč odšel v Buhim, kjer je dobil tudi službo v neki tovarni. Tovarna ga je sedaj odposlala v Kronstadt. da se pogaja z mestom glede naprave električne razsvetljave. Mož se ie tu vjel v past. Na kolodvoru ga je namreč spoznal neki uradnik, ki je o tem tako} obvestil policijo, nakar je bil Geres na mestu aretiran in odpeljan v zapor.
Kolera na Ogrkem. V občini Oeczed na Ogrskem je včeraj umrl za kolero 461etni gostilničar Aleksander Pap. Kdo je zanesel kolero v občino ni znano.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 3., nedeljo 4. in pondeljek 5. avgusta 1912: 1. Bombažna industrija. (Krasna naravna slika),
2. Meyer se udeleži maškarade. (Humoreska).
3. Oba grenadirja. (Drama). Samo popoldan. 4. Fric lekarnar. (VelekomiČno. Igra mladi Abelard.) 5. Zenski detektiv. (Kriminalna drama v treh dejanjih. Dunajska družba za izdelovanje umetniških filmov. Dosedaj najboljša detektivska drama. Samo zvečer.) 6. Pokvarjen plinovod. (Krasna humoreska. Igra Maks Lin-der.) — V torek »Tuj ptič« z Asto Nielsen.
DRUŠTVA.
Z gotovostjo lahko poročamo, da se bodo prireditve šišenskega Sokola dne 4. avgusta 1.1. udeležili tudi zračni konjeniki ali aeronavti.
V vrlem poletu nad veseličnim prostorom se bode eden izmed njih spustil iz višine 1000 m iz aeroplana na zemljo z novoizumljenlm pa-dalnim dežnikom tipa Hauptmann Ritzli. Stvar bode velezanimiva. Poklicane oblasti so že dale v to potrebna dovoljenja ter bode za varnost in red skrbela prostovoljna šišenska požarna bramba.
Spored proslave desetletnice šišenskega Sokola je sledeči: Na predvečer 3. avg. t. 1. Ob 8. uri zvečer slavnostni občni zbor Sokola v šiški pri Ančniku. V nedeljo 4. avgusta t. 1.:
Ob devetih dopoldne skušnja v telovadnici Narodnega doma; ob dveh popoldne odhod župnih društev in gostov v Šiško v skupnem sprevodu. Društva se zbirajo ob polu 2. na vrtu Narodnega doma.) Ob en četrt na 3. pozdrav gostov in župe v Sp. šiški, sprevod P Šiški. Ob 4. uri popoldne javna telovadba uuu-
lianske Župe in veselica.	,
»Bratstvo« ima danes v soboto večer OD
8. uri v društvenih prostorih važno sejo. Na
zdar!	x
Na pomoč slovenski mladini! Umi Metodova podružnica na	Brdu	pri	Lukovici	ima
4. avgusta veselico na	vrtu	g.	Rusa	v	St.	Vi-
du pri Lukovici. Bogato izbran vzpored. Začetek ob 3. uri. Vstopnina 40 vin. Ker je izredno lepa okolica — vžitek za izletnike. V Domžalah čakajo vozovi ob vlaku iz Ljubljane ob 12.36 in vožnji nazaj na vlak zvečer 9.47. Kdor ni dobil vabila, je s temi vrstami naj-’ Fjubezmvefše vabljen!	Odbor!	_ 1
Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah (Gorenjsko) priredi ob svoji 301etnici veliko ljudsko vrtno veselico jutri v nedeljo 4. avgusta v restavraciji Iv. Avsenika v Begunjah. Pri veselici sodeluje godba gas. dr. iz Škofje Loke. Srečkanje in prosta zabava. Začetek ob 3. uri. Vstop 60 vin.
Nevarna vlomilska družba v Postojni.
Svedrovci na delu.
Nevarni elementi, ki se dandanes zbirajo v skritih kotih velikih mest, postajajo nadležni tudi okolicam. Tudi naš Trst goji v sebi razne tatinske družbe, ki jim policija ne more priti takoj na sled. Ker pa je tatinsko delo v, mestu vsled straž vedno bolj otežkočeno, skušajo tatovi na deželi svojo srečo. '1 ako je taka vlomilska družba te dni poskusila svojo srečo
v Postojni.
Vlom.
V sredo ponoči so vlomili svedrovci v trgovino gosp. Čeferina v drevoredu, katinska družba je bila najbrže že med dnem v F ostojnl in ie imela cel načrt lepo sestavljen. Ob en četrt na tri je zaslišal trgovec Čeferm, ki ie snal v sosednji sobi nekak šum v trgovini. Svedrovci so imeli lahko delo. Vrdli so v trgovino skozi vrata in so že navrtali blagajno, Pa šum ie gospodarja zbudil ravno še o P>»-vem času. Skočil je k oknu in ko je zapazil, da so v trgovini ljudje je	na poipoc Y
tem trenotku je počil tudi strel m je le malo manjkalo, da ni zadel svojega cilja.
Postojnski stražnik ip Oh tem času hodil prav na drugem koncu mosta Ko je zaslišal strel je hitel takpj proti oni strani. Toda bilo je prepozno. Strel je namreč vlomilce tako zbegal, da so poskakati skozi okno in skozi vrata na cesto in bežali na vse strani. Ko je došel stražnik je našel e vrata trgovine odprta, o vlomilcih pa m bilo sledu. Stražnik je potem z drugimi vred pregledal trgovino. Vlomilci so pustili nekaj vlo-milnega orodja, električ no svetilko, vitnhe m eden je pozabil celo svoj 6lamnik.
Na begu.
Vlomilci so jo torej popihali v noč «•« zato je bila takoj obveščena orožniška PQ*
staja, ki je iaKoj uKretma vse potrebno. Brzojavilo se je takoj na vse bližnje postaje in patrulje so odšle proti Planini in proti Razdrte-Imu.
Šentpeterska orožniška postaja je takoj jko je bila obveščena poslala dve patrulji proti Postojni. V noči so imeli vlomilci dovoj časa, da so prišli do Petelini na reški cesti pri Sv. Jetru. Tam so sklical hlapca gostilničarja g. 3ratoša. Pravili so, da prihajajo kot kosci iz /ipave, da so v Ajdovščini zamudili vlak in da hočejo hitro priti v Sent Peter. Hlapec ni tnič hudega sluteč, zapregel voz za Sent Peter.
Prijetno srečanje
dospel orožniški postaje-iiVoaja iz St. Petra v Petelinje. Ko so ga »kosci« pa vozu zagledali, se niso na videz zanj prav pič zmenili in tudi orožnik, ki je položaj takoj spoznal —• se je delal, kakor da ničesar ne ve o vlomilcih. Hotel je počakati ugodne prilike, ida sreča patruljo še od druge strani. Hlapec, (ki ie vozil, je zapazil v neki culji namesto kos im os vlomilno orodje. Stvar se mu je zdela ^umljiva, zato je začel počasneje voziti. Orožnik jih je še vprašal, kam so namenjeni in rekel, da gre tudi on proti Šent Petru. Šel ie pazno za vozom in kmalu sta Se prikazala Pa cesti še dva orožnika.
Bes In zasledovanje.
«— Ko Je tatinska družba zagledam orožnike,
te bila oddaljena od njih še kakih 100 korakov. orožnik, ki je šel za vozom pa 50 korakov. Tolovaji so opazili nevarnost. V trenot-ku so poskakali z voza in bežali na vse strani, kolikor so jih nesle pete. Orožniki so drveli Za njimi, toda oddaljenost Je bil prevelika, da 'bi jih mogli doteči. Slučajno pa se je eden ^podtaknil in padel čez neko žico. Orožnik ga je dotekel In mela se Je
prava borba
ined obema. Po hudem boj« se |e Orožniku postajevodji g. Spreitzerju posrečilo nevarnega vlomilca. ki Je močan človek, ukrotiti in ga ukfenjti. Drugi so odnesli pete, tega pa so prišli Pri in0, kJer so ga tak0j fotografi-zasllSanju
* izjavil, da se piše Giuseppe Dorigon iz Ora-deža, nekaznovan strojnik parobrodne družbe ’Austro-Američana. Toda pozneje se je izkazalo, da se piše drugače in da je eden najnevarnejših vlomilcev.
črna knjiga.
Iz Postojne so poslali vlomtfčevo sliko (takoj v Trst. odkoder so poslali nazaj fotografijo iz takozvane črne knjige. Izkazalo se je, 4a je aretiranec že velikokrat vlomil v Trstu
Ev drugih krajih. Tudi v postojnskih zaporih ta tiček poskusil svojo srečo. Ponoči se je premeten način rešil verig in nato z malim (žebljem napravil v stropu precejšnjo luknjo g so ga pri tem delu še pravočasno zasačili! Še dva tička. — Vlak ustavili.
5* V..^et1rte«k so orožniki na Cepnem blizu (Uorenjih Ležeč vjeli še dva tička. Zapazili so flin z vlaka, ko sta pekla na njivi krompir. Ivlak so radi tega nalašč ustavili in kmalu sta 'lila tudi druga dva v rokah pravice, ki sta pa ’ ajila vsako zvezo z vlomilcem. Toda hlapec ti jih je vozil iz Št. Petra, ju je dobro še poznal. Vlomilca sta izjavila, da se pišeta Mario ralitte iz Reke in Josip Zavrlov iz Tomaja pri iTrstu. Vseh vlomilcev je bilo 5, trije Italijani m dva Slovenca. Za Postojno je bil dogodek prava senzacija. Vse mesto je govorilo o ■Vlomu in drznih tatovih.
! Posebno Pohvalo zastali postajevodja te n«;n fn lg;/nt0n Sereitzer. ki je bil tudi ra-J1 hrabrosti zastavil življenje
vpoZrir?še-da je °rožni5k‘>
fcem S VS<7 S* S ie »riH° vlomil-
kmalu Midi v ?ai S!f .Upamo« da Prideta Kmalu tudi še ostala dva tička pod ključ.
I
K zgodovini zgradbe belokranjske železnice.
N ie železnic, ki bi se ne bila zgradila z zr£	?.’* manjšimi sleparijami. Toda kar se
biip	’ Pri z2radbi belokranjske železnice,
ji naravnost v obraz kulturi 20. stoletja. i&m Posebni poročevalec, ki proučuje te nnSiii na li<?i raest«’ Mm o zadnjem obhodu velezaniimvo poročilo, na katerega frauHnamo vso ono javnost, ki se iz katere-««Koli vzroka zanima za Zgradbo te za slovan-£Ki Jug najvažnejše prometne črte. Poročilo je *em zanimivešje, ker je Lončarič začel v kle-flH^lni svet pošiljati izjave, ki so se jzkazale Kot neutemeljene.
Vmazane kupčije »Gospodarske Zveze«.
* Kar se je dosedaj o Lončariču pisalo, je pre*? WfPia!o, nego preveč. Le naslov
Lončarič°samQ2akainiVil®n\ al‘ tega je VZrok
krito PvrdkTivole*'^?	«	» P«-
ilokranjski žeiez&?Tar £ DBnQ<RP* P.r',b?-javna lajnost, zakal ne bi lilo znSlo tSSi"«- S iav„osti? _ Namreč: niLoS SSlSfe pri zgradbi te železnice, nego pravi podjetniki so ljubljanski klerikalci, ki se zbirajo ° rog »Gospodarske Zveze«, »Zadružne Zveze« in raznjh lderjkalnih denarnih zavodov Glavno besedo pa ima eksekutiva »Gospodarske Zveze« in ta je, ki je pravzaprav prevzela onih 21 kitu jrgradbg.
Le ker * Gospodarska zyeza« kot noto rično klerikalna gospodarska organizacija ni note.a in tudi ni mogla prevzeti dela, so najeli za prejete dobrptc pri prejšnjih deželnih stavbah svojega pristaša Lončariča, da jim je kot podjetnik dal firmo, Lončarič j§ torej le tako-zvani »Strohmann« in kot tak dobi svoje plačilo od svojih šefov. Na ta načjp je rešeno vprašanje. zakaj se klerikalci, odkar se je zgradba
železnice pričela, venomer v deželnem avtomobilu Vozarijo po Beli Krajini, za katero se preje niso nič brigali. Umevno je, da jih zanima se večkrat prepričati, kako jim gre tam doli ob Kolpi in Gorjancih kupčija z blagom, ki je že leta in leta ležalo in plesnelo v zalogah »Gospodarske zveze«. In kupčija jim je šla doslej jako dobro; če sedaj že malt; peša, je to edino Zasluga naprednega časopisjn. ki je zakrivalo škandale te kupčije. Zdaj nam je tudi jasno, zakaj so se klerikalci s tako vnemo v zadnjem Času začeli brigati za zgradbo belokranjske železnice. Na Dunaju, odkoder je »Gospodarska zveza« dobivala lepe denarne podpore, so se, ker ji. to preveč zašlo v javnost, Oiemisliii in našli drugo pot pomagati tej klerikalni organizaciji. 2e pred razpisom oddaje zgradbenih del je Lončarič gotovo vedel, da bo on dobil najlepši del proge. Po imenu jo je on tudi dobil, v resnici pa jo je dobila »Gospodarska zveza«.
Pa gospodje na Dunaju so šli gospodom proti določbam obrtnega zakona je Lončarič dobil od ministrstva tudi dovoljenje, da sme za svoje delavce zgraditi barake - kantine, iz katerih bodo delavci morali naročati svoje po-rebščine. Te kantine oskrbuje »Gospodarska zveza« s Svojim preležanim blagom, ki ga ni* ^amor drugam ne more spraviti v denar.
Lončarič dobi od »Zveze« za Zgradbo po-rebni denar in provizijo. Nekateri celo mislijo, da se na račun te kupčije Uporablja tudi deželni denar. Ali dokler nimam jasnih dokazov zato, temu mnenju ne morem pritrditi.
V kompanijo te čedne družbe so vzeli tudi znanega puntigamskega Petriča, ki ima v teh cantinah svojo zalogo piva in dela imenitne kupčije. Steklenica navadnega piva, ki ga gostilničarji brez dobička predajajo po 24—26 v, se delavcem zaračuna po 32 vinarjev. Poleg pivovarne Lončariča, akordanta in »Gospodarske zveze« hoče tudi Petrič še kaj zaslužiti. Gospodje so to kupčijo pričeli silno prefrigano. Da »e izognejo Javnim očitkom — klerikalci so namreč domačinom obijubovali zlate zaslužke pri tej zgradbi — sta Petrič in Lončarič sestavila cene za dobavo delavskih Živil. Poklicala sta metliške in baje tudi črnomaljske trgovce na posvetovanje. »Tukuj gospodje«, sta jim rekla imate cene In pogoje, pod katerimi vam je na ponudbo za železniške delavce dobavati kar jim je potrebno.« Pa je že dovolj, da je Petrič kumoval pri tej ponudbi. Cene so bile namreč namenoma tako nizko stavljene, da bi Jih ne mogel akceptirati noben trgovec, ki noče sebe naravnost uničiti. Še lepši kot cene, so brli drugi pogoji.
Namreč: Trgovci bi morali se zavezati, da plačajo Lončariču 4, a »Gospodarski zvezi« pa 10 odstotkov provizije. Ako bi bili trgovci šli na ta lim. Imela sta mešelarja pripravljeno še drugo zanjko. Vsaj gotove, vrste blaga bi trgovci morali iemati pri »Gospodarski zvezi?. Ne vem, ali sta jim ta pogoj povedala ali ne[ vem le, da je bil ta pogoj v »rezervi« — za vse slučaje seveda.
No, belokranjski trgovci, še niso padli na glavo in so to manever-ponudbo kratko odklonili, češ, za tako ceno in pod takimi pogoji mi blaga niti nakupiti ne bi mogli, kaj še le, da bi ga mogli s količkaj dobičkom oddajati. In tako je ostalo, kakor so mešetarji že naprej
vedeli: Lončarič je obdržal kantine, katerih-pravi gospodar je Lerikalna »Gospodarska zveza.« Videli bomo še. kako klerikalci skrbe za Ubogega delavca.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
Na prodaj Je prav po ceni sledeče: 1 čisto nov eleganten gugalnik za vsako osebo, štedilnik za na plin kuhati in kopalna bana. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.	520-3
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, r!a Jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in i'a dobe vseitevllke
„DAN“
1111111 • 111 • Ml III lllllllllllllllill
iitiiiiiiiiNitn
v Ljubljani :
r. 2. Z O. Z.
Frančiškanska uica štev. 8
je najmoderneje urejena in opren^ ljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
o o
Litografija. - StereOtiplJa. - Naj-; modernejše Črke in okraski Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
velja v Ljubljani na dom dostavljeni
Vse leto	...	K	18-—	Četrt leta	...	K	4*50
Pol leta	...	K	9*—*	En mesec	...	K	1*50
V upravnlštvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji veljat Vse leto	...	K	20*—	Četrt leta	...	K	8*—
Pol leta	...	K	10*—	En mesec	...	K	1‘7S
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In droge dežele vse leto do K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkrattt se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor j* ne vpoilje o pravem časa.
Upravništvo „DNEVA*1,
Gramofoni - automati U
d ca a tovarniška zaloga ■ e=» «
Pridobivajte novih naročnikovi
V
v
&
%
"g
Knjigoveznica
A. Feldstein
v Ljubljani Radeckega cesta 12
se najtopleje priporoča.
Ustanovljena leta 18931«	Ustanovljena	lota	lsill.
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
[. b. mil
if
BO
Glavni	zastop v Ljubljani, Mariiin trg-Sv* Petra cesta It. 2, v lastnem domu.
Zavaruje	zoper požar	na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. —	Na	življenje in za	doto v
vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1911. se je zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje.	—	Družba je izplačala za
škode nad 1063 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 milijonov kron.	362
— 668 —
'■i- Lepo bi bilo videti oba razbojnika X Kotlu razbeljenega olja!
Kričali so vse vprek. Psovke, kletve, smehi in krepeljei, vse je letelo proti oknu. Pesti so se dvigale, kljub temu da razven Scasa in Ocguetonvilla n' skoro nihče vedel, za kaj gre. Ukazano se omeli, vjeti živa dva človeka, in hoteli so ji|* vjeti. Bili so enaki lovcem, ki gonijo zver in ubijajo nekaznovani.
— Kako kriče, se je zdrznil Tanegny. Slaba nama bo predla! Preveč Jih je.
— Trindvajset, je odgovoril Passavant.
— Jaz sem iih naštel Šestdeset!
— Da, pa Scas in OcquetopviUe ne štejeta, ker sta moja.
— Torej nama jih preostaja še oseminpetdeset! je dejal kapitan. Vi pa pravite triindvajset,
— In vendar je t&kQ- Takole računam. Pri prvem spopada iih moram podretj šest. Ali §e morem zanesti >aV«o toliko na vas.
—r Hudirja vendar, zakaj me žalite! Dva^ krat po šest je dvanajst. Ostane jih šestinštirir deset, se mi zdi.
— Tako je, šestinštirideset; oziroma ker sva dva za vsacega triindvajset, kakor sem dejal!...
— Ah! Ah! je vzkliknil Tannegny iq ne-•zaupno pogledal Passavanta. To imenujete vi dobrega računarja I
— Ali sem se mari zmotil, se ie zavzel Passavant. Če računava, da je ducat teh potepuhov vreden enega izmed naju, oziroma da mu morava biti kos, je vendar možnost, da bi
—	665 —
sane okraske, balkoni so kazali mofstrska člela in na strehi je bilo polno ličnih stolpičev. Izgledala j<J popolnoma gosposko.
Gospod du Chatel je živel v nji kot pravcati samec, ki se ne mara obteževati z ženo in otroci. Služinčad je obstojala iz dveh oprod,; osem najetih oborožencev, dveh služabnikov, in treh žen^k, ki so imele v oskrbi kuhinjo in druge malenkosti. Vso to družino je bil navidezno odpustil, hoteč premotiti svoje sovražnike in Jih prepričati, da je odpotoval za dolgo po svetu. Gradič je bil toraj popolnoma prazen1.
Prijatelja sta krenila najprvo v klet in še najprimernejše se jima je zdelo, zakopati zaklad v zemljo. Vratiča v zidu bi se lahko odkrila in dota bi bila izgbnljena. Izkopala sta precej globoko jamo, položila vreči v njo in zopet zakrila Jamo. Nato je začel Tannegny prijatelju razkazovati hišo. Razlagal mu je od kleti do podstrešja »n kašče popolnoma vse. Olavne sobane sp bile zelo razkošno opremljene in orožariiica je izkazovala izredno lepo zbirko vsakovrstnega orožja, domačega in tujega. Znamenita je bila zbirka sekir, tolkačev, helebard in turškega orožja. Ogledovanje je trajalo celi dve uri in Passavant je iz uljud-nosti kazal veliko zanimanje za vse, kar je yidel in slišal. Morebiti mu Je tudi spppiln uhajal na njegov dom, ki gja je odstopil Po-liferu. Ko sta. bila gotova, sta se fnenila vrniti k »Obešeni svinji«, zajahati in zapustiti za par dni Pariz. Kam sta hotela, še nista vedela. Zapustila sta hišo pri zadnjih vratih, vodečih na dvorišče; pa nista bila Še dobro na pragu* ko jima je udaril na uho trušč, prihajajoč iz Hiša Saint-Pol	140
Za vsak gramofon pismeno Jamstvo. Gramoton-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natanCno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev. Imam Spedjelno samo gramofone, godbene automate in drug« mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte tt	ti	mojo	zalogo.	t
Tte potrebttfne la vsakovrstno kolesje v zalogi
\
Celo noč odprto
Celo noč odprte.
J*c
%
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrcžice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah
priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
M. ZOR
tapetnik In oblastveno kontes. pokončevalec podgan, miši In mrčesa
Ljubljana, Sv. Petra cesta 38
se priporoča v pokončavanje stenic, molov in v predelavo po teh mrčesih okuženega pohištva.
Uspeh zajamčen!	412
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblast-veno koncestjonlranl optik In strokovnjak svoj optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlkl natančno po zdravnl-ikem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
IV* odp' «dno »pedicijslio podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
eo.
Tr»t»xxovl3eno 187G.	Tolefon.	štev.
Podjetje za prevoznino - kr. priv juž železnice. — Carinska agentura c. kr. gla\ v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda.
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
a carinskega urada Ekspresni
257
»Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
Kongresni trg štev. 10
MIMlillllltMMMIIIMflMIIIHIH
liflJIimiMflllMIlOIIIIMMIIII*
• miHItlMIIHmilllMIHIIMIHI •MMHIIItllllllllllUHMItlHim
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živnso sol; petrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motoije in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motoije; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v atuogi.
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. OEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANOlC, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENlCNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
tja v
300 O TTin. Iz^od:
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Bre^.
TENENTE, Grada*k» ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari t,o. NAGODE, Mestni trir.
KANC, Sv. Peti a cesta.
TREO, Sv. Petra ccsta. KUŠAR, Sv. Petra centa. PODBOJ, Sv. Peha cesia. ELSNER, Kopitarjeva ulica BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANSEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIC, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta.
M N
{u <
o
cu n> <
N< 00 C
OH
C
tu
C
f><
CJ
3
in
5C-
C
(n
SL
S.
3“
1-4-
<x
o
<<
5"
tn
5C*
Al
M
3C“
OJ
Ou
SL
oj
o
r
t=
Ut
3
O
O
M
3
a>
-t
3
5=
n
(9
3
ca
GL
■on ■ (/> 7T OJ
</>
OJ
"T
■3
O*
<»
oj
=3
									
Prihod vlakov v Ljublfano iz:									
Dunaja . . .	J2*“	3*2!	4"—	5*22	9.M	12*4‘	5.21	8*1	5*31
Trsta ....	l-l *?• 13	4.0»	9*m	n’.«	2*M	6*«	91	11-2L	
Trbiža ....	7.23	9*51	ll.i«		7»(Hi	8-1	11*1		
Kamnika . . .	6‘4i	ll*00	2.41	6*L	10-3.				
Rudolfovega .	8.w	8.°o	9*22						
Kočevja . . .	g.69	3.°°	9*22						
Vrhnike . . .		10-S6	7.23						
* Brzoviak. " Vosi ob nedeljau In prsznlldb. Odhod vlakov iz Ljubljane proti:									
Dunaju . . .	12-1	12*1!	4-2*	7.30	ltv»	3*"	6*-	9-_	lOi.
Trstu ....	1*211	8*22	5-12	g*°3	10-°‘		5.41	8'1	
Trbižu ....	t5*43	6*w	9*°*	ll-so	3*2	6-±	to-i		
Kamniku. . .	y.ir<	11.5°	3.12	7.15	11*2!				
Rudolfovem. .		J.31	7.44						
Kočevju . . .	: 7.8*		7.44						
Vrhniki . . .	7.3b	J.lb	8-1						
									
n
n a	®e pro(5a'a p°vseh
L/xm. 1^1	tobakarnah po 6 vin.
—	666 —
fceste. PosluhniTa sta in razločila zapovedujoč ‘glas:
— Proč od tod zijala, komur je mar zdrava koža. Ulica mora biti prosta!
Prijatelja sta se spogledala.
Spoznala sta Ocquetonvillov glas!
— Imajo nas! je vzkliknil Tannegny. Psi So nas zasledili. Premalo sva bila previdna.
— Tudi Scas je tam. je dejal Passavant in še vedno poslušal.
— Nazaj morava, sta sklenila, zapahnila jvrata in jela preudarjati, kaj jim je ukreniti* Nahajala sta se v prostorni, z mramornimi ploščami tlakovani veži, v kateri so stale ob stenah težke skrinje in omare. Brez besede Sta stopila k omari, ki je bila najbližja vratom na cesto in jo premaknila od zidu proti vhodu. Sledile so še tri in potem skrinje. Ko sta kon-ičala, jima je pot curkoma lil po obrazu.
— Tako, se je otrl z rokavom kapitan, marsikatera vrata sem vrgel že iz tečajev, ta; tu pa bodo kljubovala celi vojski.
Baiikada je bila v resnici nepremagljiva.
— Ali so spodnja okna varna? je vprašal plemič.
— Varna. Železni zapahi so preko oknic jn za njimi, kakor roka debelo omrežje. Preje udero skozi zid, kakor skozi okno.
Hrup zunaj je postajal vedno glasnejši in zadoneli so prvi udarci po vratih. Plemič sel )e obrnil proti stopnjišču in jel zložno stopati |V prvo nadstropje. Tannegny mu je sledil, pba sta bila mirna. Prišedši v glavno dvorano le plemič odpalmil okno in malce pogledal na nlico.	- v
667 -
44
n
— Kakor Kaže «e bova imela trdega opravka, je dejal in pustil pogledati tudi kapitana.
— Hudirja, je vzkliknil Tannegny, meni se pa zdi, da bo Thiband zastonj čakal, da prideva po konje danss, kakor jutri. Lepo se pripravljajo!
— Ne bo hudega, je menil Passavant in zopet pogledal na ulico. Le žal mi je. da sem vas zapletel v to neprijetnost.
Oba sva se ujela, kakor kalina. Pa sedimo, in počakajmo, kako se stvar razvije.
Tannegny je sedel. Passavant pa je opazoval ulico.	.	,	.
— Lahko sva za enkrat brez skrbi, se je obrnil h kapitanu. Sodeč po številu, se jih bova Srečno znebila.
— Mislite?	. ,
— Da. v takih rečeh sem dober računar. Zanesete se lahko name. Sicer pa pridite rdje sem#
Prijatelja sta se nagnila čez ograjo in gledala skozi spodnjo odprtino razmaknjenih oknic na zbirajoče se Burgundce. Oboroženi so bili z bojnimi sekirami, z meči in bodali.
Par jih je zibalo v rokah tudi tolkače, obite z debelimi ostrimi bodicami, ki razčesnejo na en zamah črepinjo na koščke.
Spodaj so jih opazili:
— Tam so, glejte jih. so začeli kričati.
— Udajte se! je zaklical Scas.
— Tannegny! je zakričal Ocquetonville, prinašam ti tudi drugi del zaslužka!
— Vojvoda si želi Passavantoye kože, da 3o ustroji za svojo pručico!
,Dari Dan“ „Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K W0. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-:::	nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino c: 26 vinarjev več. • M
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.