Pri osah. Tone Tonejevič. 5 |ra gre na deset. Pastirji so prignali domov, in Mikličev Tonček je odšel že z motiko na rami pobijat^trde kepe po njivi. Tudi Burnikov Francek je poiskal malice, pa poletel k domačim na polje. Kar se priplazita za njim od druge strani izza vogla Srakarjev Martin in Lužarjev Jaka, največja poredneža v vasi, in mu svetujeta, naj ostane doma, saj je polje daleč, [in kar on naredi, itak ni nič vredno. »Francek! Jaz pa vem fza ose!« mu zašepeče zapeljivo Martin, cvet potepinov. »Pojdimo jih dražit! Še nobenih nismo pokončali letos! Kje pa so?« de Lužarjev, »Jaz pa vem še za sršene! Toda danes so mi oče ukazali, naj pridem za njimi na njivo, da jim vodim vole. Zato ne morem z vama,« reče odločno Francek. »Jej, [še dve uri je do južine! Kaj boš 'pa naredil v tem času? Se vinarja ne bo vredno. In na njivi imaš brata Jožka! Naj pa on vodi, saj imaBbolj čas kot ti. Ti^si se že s kravami ubijal, on pa nič. Razentega je on že na njivi, ti boš moral pa šele tja. Radi tebe pa tudi njiva ne bo ostala nerazorana.« Stran 46___________________VRTEC ^^^_________Leto 50 Tako je modroval Srakarjev Martin in dokazoval dobremu Francku, da ga lahko pogrešajo na njivi. Tudi Lužarjev Jaka ni bil nič boljši: »Lej, solnce je vroče, da bi se človek raztajal. Pojdimo rajši dražit ose, da jih pobijemo. To je tudi delo! Do opoldne smo gotovi. Ali močne so, in delo ne bo Iahko.« »0, koliko osjakov sem jaz že pomečkal in posmodil, pa me je pičila samo šele ena.'« reče nekako ponosno Francek in pokaže, da ga že malo mikajo ose. »Jaz grem. Če nočeta vidva, pa tukaj ostanita!« de kratko Martin in se okrene. »Jaz tudi grem,« se odreže Jaka in ]o pobere za njim. M »Kje pa vesta za-nje?« zavpije za njima neodločni Francek. ^^fl »Z nama pojdi, pa boš videl!« ^^^B Francek zapre vežo in steče za tovarišema. Urno jo mahajo po ¦ stezici v Hostnikov travnik. Pogovor jim teče gladko, in nič drugega I jih ne skrbi kakor to, kako bi srečno pokončali vse ose. I Kmalu so na travniku. Francek radovedno povpraša, kje da sof I toda zapeljivca mu nočeta nič povedati. A kmalu ugleda ose Francek I sam in vesel vzklikne: ¦ »Joj, kako letel Teh pa ne bomo!« ¦ »V tleh so — in ene same mišje luknje naj ne zamašimo!« vzkliknc I Jaka posmehljivo. »Kar brž se pripravimo, in preden bo četrt ure, žc I ne bomo slišali nobene več brenčati!« I Sedaj še-le postane Francek živ in se obrača prav urno. Brž na- I svetuje, naj gre eden po ilovice, da se luknja zamaši, sam pa odide k 1 potoku po klobuk vode; da ose zalije. I »Da jih lažje pobijemo, pa narežem in nalomim jaz med tem ho- I jevih vej!« reče oblastno Martin, ker se mu ne ljubi ne po vodo, ne I po ilovico. I Kmalu imajo fantje vse pripravljeno, in le še naskočiti je treba. ¦ Ose se pa ne zmenijo za napadnike in urno letajo druga za drugo iz I luknje in zopet nazaj. I »Tako letajo kot roj. Jaz jim ne upam zadelati vhoda,« pravi Jaka. I »Hembrano nas bodo nagnale!« ™ »Daj pa meni blato,« reče bahato Srakarjev. »Glej, takole se za-maši luknja! Ti, Francek, bodi pripravljen in pobijaj, če bode treba.« Rekši vzame Srakarjev blato v roke, se bliža počasi luknji in — čof, že je zadelana! »Zdaj pa brž na delo, dokler še ni pašnic!« Martin zasadi debelo priosteno palico v tla. Nekoliko časa jo tišči, pa hipoma zdrkne palica sama dalje — znamenje, da je zadel ravno v osje gnezdo. Brž potegne palico vun, Jaka pa vlije iz klobuka vode v luknjo. France pa drži v privzdignjeni desnict hojevo vejo, priprav-ljeno, da udari. 1 I Leto 50_____________'_______VRTEC__________________Stran 47 ^^^B f »Br, br, br!« zabrenče tedaj ose, toda voda jim ne dovoli prostosti, fl Toda klobuk je skoraj prazen, in luknja ne še zadelana. Pašnic je pa fl | že vse rumeno naokoli. Vedno nemirnejše postajajo ose in srditejše. H L »Kaj se boš bal pašnic, saj niso nič .. .« pravi eden. fl F »Av, av, a-a-av, me je že, me je že!« zajoka drugi in privzdiguje ¦ nogo, iskaje žela, da ga iztrebi. H f »Tecimo! Lej, tam-le gredo ose iz tal. Bežimo!« zavpije tretji, in ¦ vsi se spuste v beg, za njimi pa cel roj osa. ¦ Vsi teko, kar jih neso noge. Otepajo se po obrazu, mahajo z ro- ¦ I kami, toda razdražene ose se ne dajo odgnati. Jaka se zavali kar v ¦ bližnji grm in osam srečno uide, samo na čelu ga je malo oprasnilo. ¦ Tudi Francek jo izvozi, a Martin se jih kar ne more otrebiti. Kakor M divji leta okoli grmovja in se izkuša iznebiti neljubih prijateljic, a se jih ^^M ne more. Že ga je usekala ena na zgornjo ustnico, ena nad oko in šc ^^H f ga preganjajo. Besen se zažene v grm in obstoji na drugi strani. »Br, -^^H I brrr!« brenči še ena nekje, toda ne more prav vedeti, kje je. Posluša I [ in posluša, toda zaman. Kar se zgane in z vso silo jo pomečka za srajco. ¦ I »Me je že zopet, me je že zopet!« vpije žalostno tovarišema. H I »Mene je že tudi. Še dve!« I I »Mene pa nobena!« ¦ f »Pomagat, pomagat!« se zopet zadere Srakarjev Martin. »Za fl srajco imam eno. Brž tecita, brž, joj!« M i Pa začne Martin zopet mencati srajco, potem jo pa ureže naprej. ¦ [ Ves spehan pridrvi do tovarišev in zaihti: ¦ [ »Dve sta me! Juj! Glej, ta-le me je ravno na rebra!« To rekši ^^B I odgrne srajco na prsih in pokaže črno-krvavo piko na platnu. Tam ^^M I jo je zmečkal. ^^^H [ »Danes so bile pa hude! Glej, kri ti je pritekla na ustnici,« de ^H I pomilovalno Jaka. '^^M »Zdaj je že dobro, da me le huje niso! Malo me pa vseeno jezi, ^H da jih mi nismo zmogli, saj smo še vsake.« ^H ( »Saj ni bilo mogoče! Da niso imele dvch lukenj, bi jim bili že ^W I pokazali. Jih bomo pa jutri. Le počakajo naj!« pravi Francek. , ^M \ Tako modruioč se bližajo potepuhi domov. Vsi imajo dovolj in fl| I kaj čeraerno se drže. Najmanj pa govori Burnikov Francek. Skrb in 1 I slaba vest ga zadržujeta, da ostane precej zadaj. ¦ I »Zakaj si pa rinil z nama, saj te nisva silila,« se mu rogata to- ¦ I variša zdaj. M I »Le pojdita, kamor hočeta, nikoli več ne grem z vama,« pravi ¦ Francek in še bolj zaostane. I V hipu se pa oglasi moški glas — bili so Burnikov oče: M »Toliko dela, pa doma pohajkuješ?« ^J »Saj grem takoj vodit!« ^^M Stran 48____________________VRTEC____________________Leto 50 »Seveda sedaj, ko je že vse podelano. Ali ti nisem rekel, da pridi takoj na niivo, ko priženeš domov. Kaj pa poslušaš tadva lenuha? Vidiš jih, grdobe nemarne!« »Saj bom ubogal, oče,« prosi Francek in začne pripovedovati, da ga je ena osa pičila in da ga hudo boli. »Nič!« — pravijo oče. »Prav ti je. Čakaj, zjutraj si ti ležal pri kravah, popoldne greš pa z nami na njivo, in Jožek bo gnal. Ves do-poldne je delal otrok, ti pa, tak hlapec, se tu potepaš! Ti, seme, ti tako!« Medtem sta izginila Srakarjev in Lužarjev za Burnikovo hišo. Takoj po južini pa je moral Francek prepustiti pašo bratu Jožku in iti na polje, kjer so ga držali oče trdo do pozne noči. Pa tudi voditelj lenuhov ni ostal oni dan brez kazni: hudo je otekel. Zgornja ustnica mu je visela dol kakor cokla. Na eno oko ni videl nič, na drugo pa slabo, in tudi levo lice je bilo precej obilno. Marsikdo je privoščil lenuhu to lepoto. Najbolj pa njegov prijatelj, Lužarjev Jaka, ki iz hudega boja z osami ni odnesel hujše rane nego malo prasko na čelu.