TRGOVSKI UST
Številka
,'glelo XXIIII.
prej
“i ie Naročnina za Ljubljansko skrt* Pokrajino; letno 100 lir (za ml inozemstvo 110 Ur), u v.
, leta 60 lir, ca */* leta 2*
Ur, mesečno 9 Ur. Te
acij* PlaOa ln toki se v Ljuibljanl. Časopis za trgovino, Industrijo, obrt in denarništvo ^prl ^hranli
istr|	_______________ __________________________________________________________________________________________________
reW
Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Ted. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
nici v Ljubljani št. 11.953.
/Azhaia
vsak torek
in neteb
Liubliana, torek 4. ianuaria 1944
Preis - Cena L c a80
ržaj
mej Naredba o postavitvi komisarskih upraviteljev
’	, Na podlagi danih mi pooblastil
V? odrejam:
inj Clen 1. —■ Da se zagotovi pre-no".skrba bojujočih se čet in civilnega ce*vprebivalstva, lahko postavijo pre-ni ^iekti sporazumno z nemškimi sve-hV( tovalci obratom in podjetjem komisarske upravitelje.
Ta naredba se uporablja tudi za {podružnice in obratovalnice, katerih glavna podjetja imajo svoj se-fiež zunaj pokrajin tega operacijskega ozemlja.
| Člen 2. — Med komisarsko upra-do'vo počivajo pravice lastnika obra-lad|tov in podjetij, pri pravnih osebah snI,pa pravice njihovih organov, tor- Te pravice izvršujejo komisarski ire'upravitelji. Ti morajo pri tem rav-. nati s skrbnostjo rednega trgovca. >za' Člen 3. — Pri obratih in pod->r*,”Jetjih, ki so vpisana v javne knjige af in registre, mora knjižno oz. regi-te-strsko oblastvo odreditev komisar-8 k® ske uprave na prefektov predlog eh' zaznamovati v knjigah oz. registrih. da' Člen 4. — Izvršilne določbe, ki tv0 so potrebne za izvrševanje te na-ya' redbe, se izdajo po upravni poti. '™' Trst dne 29. novembra 1943. v.?! •	Vrhovni	komisar:
lini	 Rainer	s-	r.
ali Davčne karte za služkinje
ivil ^si poslodavci, ki, zaposlujejo er.jhišno služabništvo, to je služkinje or-jin stalne ]x>strežkinje, morajo do al-pl. januarja 1944 nabaviti davčne gj., -karte za hišno služabništvo ter gla Plačati odpadajočo občinsko takso XX) v smislu čl. 44 pravilnika o izvršeno vanju proračuna mestne občine »la, ljubljanske.
■no Davčne karte se dobe pri davč-pa ni upravi Ljubljana mesto Vodnice kov trg 5, II. nadstr., soba št. 9, ni- za ceno 31 lir.
Opozarjamo poslodavce, da se M določenega roka strogo drže, ker 3e bo nepravočasna nabava davčne karte kaznovala s petkratnim zneskom občinske takse. ie Rdor sprejme služabništvo v • službo med letom, si mora naba-, 1 viti davčne karte v 13 dneh po 1 sprejemu v službo.
od
na; pa ! on | ek i na ■
■e- j
g«
od . i
m <
jel lu I
ki- 1
k e |
I
iz-
iri !
i
pa
k-
ih
ih
«-#
lo
ih
J
Vzajemnost zadružništva južnovzhodnih dežel
Madžarsko društvo za zunanjo politiko je nedavno povabilo člane svojega balkanskega odseka k pre davanju, ki ga je imel ravnatelj centrale madžarskih kreditnih za drug. Predavatelj je govoril o gospodarskem sodelovanju dežel juž-no-vzhodne Evrope ter posebej še o sodelovanju madžarskih zadrug z za'družnimi ustanovami v 'balkanskih deželah. To sodelovanje je e v razvoju, potrebno pa je v interesu vsega jugovzhoda. Po sedanji vojni bo pomanjkanje žita še večje, kakor je bilo po prvi svetov-ni vojni, in hudo krizo bo moglo preprečiti samo vzajemno delp okrog vseh južnovzhodnih dežel. Madžarsko zadružništvo se je že Posvetilo tej vzajemnosti. Centrala kreditnih zadrug v Budimpešti je Prevzela zastopstvo zadruge bolgarskih pridelovalcev tobaka, med uekaterimi madžarskimi in bolgarskimi zadrugami pa se tudi že [^menjava blago. Posebno važno sodelovanje živinorejskih za-
rug, ker se je izkazalo, da je v Napredku živinoreje v balkanskih deželah potrebna plemenska živi-na iz Madžarske. Pri napredku živinoreje na Balkanu pripada Madžarski podobna vloga kakor Švici Pri živinoreji v srednjeevropskih
Nemški delovni program
za novo
»Volkischer Beobachter« je objavil v silvestrski številki članek »Novo delo v novem letu«, v katerem podaja nemški delovni program za to leto. Jedro njegovih zvajanj je naslednje:
Lansko leto se jie. naše gospodarstvo radikalno prilagodilo potre-oam vojne. Za gospodarsko intere-sirane narodne socialiste ni bilo večjega veselja, kakor govor državnega ministra Speera maja meseca v Športni palači, ko je objavil dvig številke o povečanju naše vojne proizvodnje. Ta govor je bil dokaz velike storilne sposobnosti našega gospodarstva, našega dela, naše tehnike, našega organizacijskega talenta in naših delavcev. Jeseni je nato prišla celotna proizvodnja v roke ministra Speera, kar je bil enako vesel dogodek za vse naše gospodarstvo.
Narodni socialisti ljubimo doslednost, ker smo nasprotni vsakemu polovičarstvu, in zato nočemo nobenega polovičarskega socializma, temveč dosledni socializem. Zato tudi hočemo dosledno vojno gospodarstvo. Vojna je vojna, volja do zmage ne pozna nobenih ozirov. Sedaj določa državni minister Speer, kdo proizvaja, kje se proizvaja in kaj se proizvaja. Samo en mož nosi odgovornost in veseli smo, da je padla ta odgovornost na moža, ki je že dokazal svojo sposobnost.
Če pregledamo svoje vojno gospodarstvo, vidimo, da se je v Nemčiji dobro obneslo marsikaj, kar je na sovražni strani še vedno le problem. Naša politika cen in mezd ja tako stabilna, da ji od nikoder ne groze nikake težave. Varnost pred vojnimi dobički je tako velika, da ti dobički ne morejo prodreti. Dodeljevanje življenjsko važnih potrebščin je v redu, čeprav se ne more vsaka zahteva takoj izpolniti. Črne borze Nemčija ne pozna. Kmetijstvo je zadostilo vsem pričakovanjem. Po izgubi ozemlja na vzhodu, ne sme nemški kmetovalec v svojem delu popustiti. Prepričani smo tudi, da bo pod svojim preizkušenim vodstvom tudi v novem letu opravičil vse nad©.
V našem vojnem gospodarstvu ni problemov, temveč so samo naloge. Predvsem vidimo tri naloge:
1. Popolna izvedba in neprestano nadzorstvo totalnega delovnega nastopa vsega naroda. Nikogar ne sme biti, ki je po zakonu zavezan k delovnemu nastopu, da bi se pred tem delom potuhnil. Tudi ti, ki ne žive od dela svojih rok, se ne morejo pogrešati pri totalnem delovnem nastopu nemškega naroda. To je tako samo po sebi umljivo, da je Vreden vsega zaničevanja oni, ki ne bi dal vse svoje delovne sposobnosti narodu v boju na razpolago.
2. Pravilna obremenitev proizvodnje. Razdelitev vojno važne proizvodnje na najbolj usposoblje-na podjetja, je že dobro napredovala. Sedaj se morajo proizvajalne sile, ki so prej delale za civilno potrebo, dovesti vojni proizvodnji. To jo akcija, ki more imeti uspeh samo, če se izvede do zadnje podrobnosti. Tako je bilo v prvih vojnih letih v navadi, da so se civilni potrošnji predmeti izdelovali v večjih podjetjih. Ker pa se morejo ta zaradi svoje boljše tehnične opreme najlaže preurediti
za vojno proizvodnjo, je bilo po trebno, da se jie 'izdelovanje civilnih potrošnih predmetov omejilo samo na podjetja, ki za vojno proizvodnjo niso več prišla v poštev. Ta novi način ureditve proizvodnje je sicer težka naloga, ker oddaljuje gospodarstvo zelo daleč od njegovega mirovnega obraza, toda s tem se odpirajo nove možnosti za povečanje storilnosti podjetij.
3.	To pa je izvedljivo le, če se vojna obveznost gospodarstvenikov še bolj napne ko dosedaj. Sedaj se je od njih zahtevalo, da ne zahtevajo ne delovnih sil, ne surovin in materiala, čei jih nujno ne potrebujejo. Koncentracija celotne proizvodnje v rokah državnega ministra Speera pa zahteva, da me. smejo ministra ovirati oziri gospodarstvenikov do njih lastnih podjetij. Da mislijo na lastno podjetje, je naravno, tembolj potrebno pa je, da ta ozir opuste. Proti
sovražniku na fronti nastopi v obliki nemškega orožja nemška vojna proizvodnja kot enota. Če napadajo oklepniki, se ne vpraša v kateri tovarni so bili izdelani, temveč kako učinkujejo.
V mirnih časih se je ob koncu leta govorilo, kakšni pogledi se odpirajo za novo leto. Danes teh pogledov ni. V vojni je samo ena dolžnost: koncentrirano in disciplinirano delati. Uspeh tega dela pa se ne pokaže na gospodarskem polju, temveč na bojnem polju, kjer se politika sveta na novo izoblikuje. Naš vojak je najboljši vojak na svetu in ima danes vodstvo, kakor ga morda še ni imel v zgodovini. Za odločitev v tej vojni je delo doma največjega pomena. Nikdar še ni imelo gos]»odarsko delo tako velikega pomena ko sedaj in zato moramo delati z največjo voljo, ker samo tako poma gamo svojim vojakom na fronti.
S premogom in kovinami po svetu in zgodovini
To je naslov 5. knjige Slovenske poljudnoznanstvene knjižnice »Svet«, ki jo je po Semjonovu priredil inž, Boris Černigoj. Knjiga, ki obsega 146 strani ter ima za ponazorilo številne dobre slike in grafikone, prinaša poleg točnega orisa gospodarskega pomena in vrednosti tudi pravcate življenjepise premoga in kovin. Iz nje namreč izvemo, kje zemlja vse te zaklade hrani ter komu, kdaj in kako jih je izročila, da bi bili vsem v duševno in telesno korist.
Premog nam je nazorno predstavljen od podzemeljskih gozdov v pradavnini do predelave v pogonska goriva, železo od konice za sulico do proizvodov jeklarn, potem pa se vrstijo baker, prvak med starinami, neizogibni spremljevalec kositer, cink, vzor skromnosti, dva škrata: kobalt in nikelj, zloglasni svinec, letalec aluminij, živo srebro, idrijska slava, umetnik in vojščak mangan, sodobni odličnik krom, pisana družba ter tako zvane dragocene kovine, ki prinašajo srečo in nesrečo.
Zadnje poglavje »Človek in zakladi« je v duhu časa, v katerem živimo. Pisec opozarja, da prihajajo komisije, ki se bavijo s problemom porazdelitve surovin, do zaključka, da je povsem nemogoče določiti državam meje in posest teko, da bi imela vsaka na svojem političnem ozemlju dovolj surovin za lastne potrebe, potem pa zaključuje:
Vsa človeška zgodovina je nepretrgana nit bojev za posest zemeljskih bogastev. Vendar, kakor dosedanja izkušnja kaže, s samim prestavljanjem mej človeštvo ni moglo rešiti vprašanja pravične razdelitve. Kjer odpove pamet, mora vstopiti zadnje in najvišje zemeljsko bogastvo — ljubezen. Teda oni, ki brskajo po atomih ali pasejo radovednost po vsemirju, oni, ki tehtajo rentabilnost delnic ali rišejo načrte po tehničnih uradih, nimajo za srce posluha. Bil pa je mož, služabnik božji, ki mu je srce prekipevalo ljubezni do svojega naroda in vsega človeštva. Zato pa je tudi vedel za edini ključ, ki mora odpreti človeštvu vstop v srečno bodočnost:
»Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.«
Knjigo »S premogom in kovinami po svetu in zgodovini«, ki se dobi v upravi »Sveta«, Kopitarjeva ulica 6, broširana za 20, vezana pa za 35 lir, toplo priporočamo. V njej so važni in zanimivi podatki, ki jih težko najdemo v učenih strokovnih razpravah in zgodovinskih spisih, ki so često zelo površni pri oceni tehničnega napredka in njegovih pionirjev, s svojim skrbno zbranim in nazorno prikazanim statističnim gradivom iz svetovnega gospodarstva pa bo knjiga marsikomu tudi dober in zanesljiv priročnik.
pri cinku pa za 410%. Pri tej svoji premoči je bila Amerika med prvo svetovno vojno antantin dobavitelj kovin in ameriška kovinska proizvodnja je bila na višku konjunkture. Proizvodnja svinca se je od leta 1913. do leta 1918. dvignila od 407.800 ton na 520.300 ton, proizvodnja bakra od 589.100 ton na 835.500 ton, proizvodnja cinka pa od 320.283 ton na 469.900 ton.
Po vojni pa so nastale v svetovnem kovinskem gospodarstvu velike spremembe. Leta 1938. je britanska proizvodnja svinca presegala ameriško za 29.5%, britanska proizvodnja cinka je zaostajala za, ameriško za 39.5%, proizvodnja bakra v Veliki Britaniji pa je bila samo še za 16.9% poid ameriško proizvodnjo.
L. 1938. je bil svetovni izkop svinca 1,792.000 ton, od tega pa je prišlo na Združene države 19%, na Evropo 18%, na Mehiko 16%, na Avstralijo 15.5%, na Kanado 10.5%, na Azijo 6.5%, na Južno Ameriko 5%, na ostale 9.5%.
Izkop cinka je bil 1,867.000 ton; od tega 25% Združene države, 12% Avstralija, 111.8% Nemčija, 16.6% ostala Evropa, 9.3% Kanada, 9.2% Mehika, 16.1% vsi ostali.
Svetovni izkop bakra 2,031.000 ton pa je bil razdeljen takole: 25% Združene države, 17.5% Čile, 13% Kanada, 12.5% Rodezija, 6% Kongo, 7.5% Evropa, 6.5% Azija, 12% vsi ostali.
V USA in v Veliki Britaniji se je proizvodnja (v tonah) od leta 1913. do 1. 1938. razvijala ta-
kole:	USA
A 1913.	1.1938. sprememba
svinec	407.800	360.000	— 11.5%
cinik	320.283	414.000	+ 29.2%
baker	589.100	580.000	— 1.5%
Velika Britanija A 1913.	1.1938. sprememba
svinec	163.000	511.500	+213%
cink	62.870	296.900	+374%
baker	107.700	497.500	+ 363%
Med sedanjo vojno se britanska proizvodnja razvija in dviga še v večjem obsegu. Pri tem je treba predvsem upoštevati povečano kanadsko proizvodnjo kovin ter proizvodnjo bakra v Rodeziji, ki je imela že v mirni dobi znaten delež pri svetovni proizvodnji bakra. Ce ne bo posestnih sprememb, bo po vojni angleška proizvodnja kovin ameriško izpodrinila in da bi se to preprečilo, se skuša Amerika že zdaj vriniti v britanska kovinska področja in ozemlja.
Tekma	med	a
ameriškim	rudnim
V ameriškem senatu je bilo nedavno predlagano, naj bi Angleži po vojni svoje obveznosti vojnih posojil in zakupov poravnavali tudi na ta način, da bi Združenim državam odstopili izvore nekaterih surovin. Američani mislijo pri tem predvsem na rudno bogastvo britanskega imperija, ker se bolj in bolj zavedajo svoje nezadostne preskrbe s kovinami. Po prvi svetovni vojni je angleška proizvodnja kovin že precej prehitela ameriško.
Ce primerjamo proizvodnjo kovin v Združenih državah v zad-
njem letu pred sedanjo vojno s proizvodnjo leta 1913., potem vidimo, da je proizvodnja svinca ii bakra manjša kakor pred prvo svetovno vojno in da se je proizvodnja cinka razmeroma le malo povečala. Drugače pa se je po prvi svetovni vojni razvijala proizvodnja kovin v Veliki Britaniji. Z močno izgraditvijo kanadske in afriške proizvodnje kovin je Anglija Ameriko prekosila. To premoč označuje »Das Reich« takole: Leta 1913. je ameriška proizvodnja presegala angleško pri svincu za okrog 150%, pri bakru za 447%,
Komunalna podjetja Budimpešte
Od občinskega proračuna Budimpešte, ki izkazuje približno 1 milijardo pengo, pride na elektrarno, plinarno in vodovod okrog 556 milijonov. Za dovršitev nove 'električne centrale, ki bo začela obratovati morda že v jeseni, je bilo določenih 19 milijonov, s čimer so stroški nove centrale narasli na 115.5 milijona. Pri mestnem električnem podjetju so bile potrebne, še razne druge investicije, največji pa je bil med njimi izdatek za novo kolonijo delavcev in nameščencev pri novi centrali, kjer bo imelo 28 hiš okrog 150 stanovanj.
Plinarna je imela lani največji promet od svoje Ustanovitve. Za razširitev njenega omrežja je v proračunu določeno pol milijona pengč, stroški za razširitev vodovodnega omrežja pa so preračunani na 55 milijonov. Lani med hudo sušo ni bilo nobenih teržav pri preskrbi vode, načrt za razširitev vodovodnega omrežja pa je bil uporabljen za dvomilijonsko mesto.
Bolgarsko-turško sodelovanje na velesejmih
Turška vlada je obvestila bolgarsko, da bo Turčija sodelovala pri velesejinski prireditvi, ki bo letos od 17. do 30. aprila v Plovdivu. Na tem velesejmu bo imela Turčija svoj paviljon. Prav tako pa bo imela Bolgarija svoj paviljon na prihodnjem turškem velesejmu v Izmiru. Sodelovanje obeh držav na velesejmskih prireditvah bo dobro služilo izmenjavi blaga, ki se v zadnjih letih uspešno razvija.
Srbski tobačni nasadi v 1. 1944
Letos bodo na ozemlju Srbije in Banata vsadili približno 525 milijonov tobačnih sadik. Nad 100 milijonov sadik odpade na tobačno ozemlje pri Nišu. Pridelovalci tobaka dobe potrebno seme brezplačno od pristojnih tobačnih postaj. Gojitelji tobaka smejo gojiti samo natančno določene vrste tobaka. Ves tobak, ki se bo pridelal v Srbiji in v Banatu, bodo odkupile posebne komisije srbske državne monopolne uprave. Cena tobaku je določena od 16 do 477 din z ozirom na vrsto tobaka.
Razvoj romunske tekstilne industrije
V zadnjih treh letih se je precej zvišala proizvodnja romunske tekstilne industrije, čeiprav so bile velike težave in ovire; pri nabavah surovin. Za tekstilno industrijo so morali uvažati skoraj ves bombaž, od potrošnje surove volne pa je moral uvoz kriti okrog 47 odstotkov. Samo s stanično volno je bila industrija doma zadostno preskrbljena. Da bi bila tekstilna industrija v večji meri preskrbljena z domačimi surovinami, je bil napravljen načrt za povečanje kultur tekstilnih rastlin. Po tem načrtu bodo nasadi tekstilnih rastlin letos obsegali 146.094 ha. Ker so leta 1039. obsegali »amo 60.054 ha, bodo letos povečani za 241 odstotkov. ___________
Gospodarski predlogi romunskih inženirjev
Zveza romunskih inženirjev je na svojem občnem zboru naglaša-la, 'da so visoke izvozne carine, drag.i krediti, visoke železniške tarife, pomanjkanje transportnih sredstev in nizke cene kmetijske proizvodnja vzroki zaostalosti romunskega kmetijstva. Za pospešitev in okrepitev kmetijstva predlaga zveza večjo uporabo gnojil, preskrbo dobrih semen ter uvedbo novih kultur, ki so se pri poskusih že dobro izkazale. Na ta način bi se kmetijska proizvodnja podvojila, za napredek živinoreje pa je treba po vsej deželi dobro organizirati živinozdravniško službo.
Da pride kmetijska proizvodnja do svoje veljave, je treba predvsem dvigniti kmetijsko industrijo, pri čemer so posebno izdatni krediti, da se bo s kupno močjo milijonov kmetov povečala tudi potrošnja industrijskih 'izdelkov. Za naipredek kmetijstva je naposled zelo važno tudi to, da se kmetje združijo v svojii strokovni organizaciji, ki bo sposobna sodelovati pri gospodarskih načrtih in akcijah ter bo mogla tudi uspešno zastopati in braniti interese evojih članov.
Naredba o voinih dajatvah na operacijskem ozemliu Jadransko primorje1
ff
»Službeni list< z dne 1. januarja 1944. je objavil naslednjo naredbo:
Na podlagi danih mi pooblastil odrejam:
Dajatvena obveznost
Clen 1. — Kdor stanuje ali ima premoženje na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, je zavezan k dajatvam za vojne namene.
Odločitev o oprostitvi od dajat-vene obveznosti pridržujem sebi.
Namesto posameznih dajatvenih obveznikov se lahko pritegne občina. Občina pa za zahtevano dajatev lahko pritegne dajatvene obveznike svojega občinskega območja.
Osebe, ki so v službi dajatvene-ga obveznika, so dolžne sodelovati.
Dajatveni upravičenci
Clen 2. — Dajatve zahtevati so upravičena za to določena službena mesta.
Če hoče več službenih mest uporabljati isto dajatev, je treba izposlovati odločitev službenega mesta, ki ga določim jaz.
Upravičena službena mesta lahko zahtevajo v območju svoje pristojnosti dajatve tudi za druge.
Predmet dajatev
Clen 3. — Dajatev je lahko prenos lastnine na premičninah in prenos pravic ali prepustitev premičnin in nepremičnin in pravic v rabo aLi pa kaka druga storitev, dopustitev ali opustitev za pripravo in ostvaritev dajatve.
Zahteva in potrdilo o dajatvi
Clen 4. — Upravičeno službeno mesto zahteva dajatev načeloma po upravnem oblastvu, izjemoma pa od dajatvenega obveznika neposredno, kakor to določajo posebni predpisi.
Prejemnik dajatve mora njen prejem dajatvenemu obvezniku pismeno potrditi.
Povračilo in odškodnina
Clen 5. — Za dajatev je treba dati odškodnino, kolikor se upravičeno ne more zahtevati brezplačno.
Za škodo na stvareh in osebi, za izredno obrabo, izgubo in škodo iz jamstva, ki nastane zbog dajatve ali ob njej brez večje krivde
oškodovanega in za katero se brez težav ne more dobiti povračilo z druge strani, je treba dati primerno odškodnino.
Višino povračila in odškodnine dajatvenemu obvezniku določi po zaslišanju prejemnika dajatve tisto upravno oblastvo, ki je sodelovalo ob zahtevanju dajatve. Ce se dajatev zahteva od dajatvenega obveznika neposredno, določi to višino prejemnik dajatve.
Postopanje ob sporu
Clen 6. — Ob sporu o višini povračila ali odškodnine razsodi službeno mesto, ki ga določim jaz.
Izvršilni in dopolnilni predpisi
Clen 7. — Za izvrševanje in dopolnitev te naredbe potrebne pravne in upravne predpise izdam jaz.
Italijanski pravni predpisi
Clen 8. — Za ostvarjanje dajatev za vojne namene in za to postopanje veljajoči zadevni predpisi italijanskega prava, zlasti določbe o opravljanju rekvizicij z dne 18. avgusta 1940 (objavljene v uradnem listu z dne 2. januarja 1941., št. 1), ostanejo v veljavi, ko-likor določbe te naredbe ter pravni in upravni predpisi za njeno izvrševanje in dopolnitev ne odrejajo drugače.
Izjeme
Člen 9. — Pridržujem si, odrejati v splošnem ali za posamezni primer izjeme od predpisov te naredbe in zadevnih določb italijanskega prava.
Kazenske določbe
Clen 10. — Kršitve dajatvenih obveznosti, naloženih s to naredbo, njenimi izvršilnimi in dopolnilnimi predpisi in z zadevnimi določbami italijanskega prava, zlasti z določbami o opravljanju rekvizicij, se kaznujejo z denarno kaznijo in s kaznijo na prostosti ali z eno teh kazni, v hudih primerih pa s smrtjo.
Veljavnost
Ta naredba stopi v moč z veljavnostjo od 1. decembra 1943.
Trst dne 6. decembra 1943.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Gostilničarski vestnik
Storitve madžarskih železnic
V prvih devetih mesecih 1.1943. so bile kilometrske storitve madžarskih železnic za 4 odstotke večje ko v istem času 1. 1942. Posebno se je povečal potniški promet ter se je kilometrska pot potniških vlakov povečala za 30 odstotkov. Dohodki madžarskih železnic so se zvišali v prvih devetih mesecih 1. 1943. za 30 odstotkov. V istem razmerju so se zvišali tudi izdatki železnic. Mnogo se je izdalo tudi za investicije ter se je napravila železnica iz Seretfalva v Dedo na Sedmograškem. Na nekaterih progah se je napravil drugi tir. Posebno se je pazilo na boljše izr koriščanje tovornih vagonov ter so bili v tem oziru doseženi zadovoljivi uspehi. Po novem načrtu se bodo vse enotirne železnice spremenile v dvotirne. Nadalje se bodo
sezidala nova kolodvorska poslopja ter povečalo število vagonov. Na ta način naj se doseže še večja storitev madžarskih državnih železnic.
Nova trošarina na alkoholne pijače
Sindikat gostinskih podjetnikov razglaša:
I.
Z odločbo šefa Pokrajinske uprave je odobreno Ljubljanski mestni občini od 1. januarja 1944. dalje 1 »obiranje mestne trošarine na alkoholne pijače, po naslednjih zvišanih stopnjah: na rum, likerje in druge oslajene pijače po Lir 16 od hl°, na špirit po 10 lir od hl°, na žganje vseh vrst po Lir 12 od hl°,
na vino v sodih in steklenicah IX) Lir 2.50 od litra, na vermut ljubljanskega izvora po Lir 3.50 od litra, na uvoženi vermut po Lir 5 od litra,
na pivo po 2 liri od litra, na šampanjec po Lir 30, odnosno Lir 15 od steklenice 0.7 lit.
Zaradi tega zvišanja se zvišajo maksimalne cene navedenim alkoholnim pijačam avtomatično za razliko med prej veljajočimi in novo določenimi stopnjami trošarine in siicer:
pri rumu in likerjih za Lir za hl°,
pri špiritu za Lir 7 za hl°, pri žganju za Lir 7 za lil", pri vinu v sodih in steklenica)1 ■ za Lir 1 pri litru,	J
pri vermutu ljubljanskega izvori | za Lir 1 pri litru, pri uvoženem vermutu za Lir pri litru, pri pivu za Lir 0.50 pni litru, pri šampanjcu za Lir 10, odnos no Lir 5 za steklenico 7/10.
Kakor smo že z okrožnico št. $ obvestili, ni za to zvišanje cen po s trebna nikaka odobritev.
H.	'u
Dodatno k okrožnici št. 24 spo- ^ ročamo, da morajo člani za izsta-‘ vitev izpiska o količini v letu 1943 potočenih alkoholnih pijač prinesti na finančno kontrolo s seboj regij ^ ster o potrošnji alkoholnih pijafc • Na podlagi registra bo finančni j kontrola ugotovila v letu 1943. po ^ točeno količino posameznih pijai ‘ in napravila izpisek, katerega prinesite v pisarno sindikata, da ser stavi prijave o pridobnini.
Trgovinski register
Spremembe in dodatki:
Narodna tiskarna, Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Puc Mira, vpiše pa se član upravnega sveta dr. Pučnik Josip, odvetnik v Ljubljani.
Neografika, tiskovna in založna družba z o. z. v Ljubljani. Vpišejo se kot poslovodje na novo gospodje: dr. Pučnik Josip, odvetnik v Ljubljani, dr. Kalan Ernest, advokat v Ljubljani in Žerjav Borut v Ljubljani. Tzbriše »e poslovodkinja
Mira Pucova in prokura g. Boruta Žerjava.
Rižarna družba z o. z. v Ljubljani (Riseria societž a. g., Reis-muhlengesellschaft m. b. H.) v Ljubljani. Vpiše se prokurist za vse podjetje oz. za celotni obrat ing. Sancin Boris, Ljubljana.
Gospodarske vesti
tem je odprta t
>sa
Nemskn-alhanska gospodarska pogajanja so bila med 25. novembrom in 23. decembrom ter so se zaključila s sklenitvijo pogodbe o medsebojnih gospoda rskih odnošajih ter obračunske pogodbe. Razpravljalo se ;e tudi o plačilnem prometu in so se sklenili
potrebni dogovori. S pot za dobre posuodarske odnoŠaH mod Nemčijo in Albanijo.
Direkcija hrvatskega državnega moj nopola je dovolila za leto 1944. zasaditev 330 milijonov tobačnih sadik. Cene za prevzem ledine iz 1. 1943, sc bile določene za Dalmacijo in Hercegovino po 8 do 12 kun za kg, ii Bosno pa od 8 do 32 kun za kg. Sezonski pribitek k tem cenam pa se bo določil kasneje.
Komunska državna kovnica je ravnokar objavila svojo bilanco za pf" slovno leto 1942./43., ki se zaključuje s čistim dobičkom 76 milijonov lejev. Oprema kovnice je v bilanci izkazana v višini 137 milijonov, investicijsk' fond pa s 37"milijoni lejev.
Zaradi zvišanih proizvajalnih stro škov je dovolila francoska vlada, da bg sme cena železnega betona zvišati ra til frankov, umetnega betona z» 120 in apna za 99 frankov za tono, f ra n ko vagon namembna postaja. To zvišanje pa je dovoljeno im cene i< 1. 1942., da so se dejansko cene zvišale samo za 70 frankov pri toni.
Nemčija je, kakor poroča slovaški list »Budovatel«, odstopila Slovaški svoj delež pri Slovaški narodni bank1-Gre za 40.000 delnic, t j. za 40 odstotkov 100 milijonov znašajoče delniške glavnice. Slovaška ie nadalje končala pogajanja za repatriacijo sedmih delniških družb. Gre za pridobi-! tev skupno 186.900 delnic v skupni vrednosti 300 milijonov Ks. V 1.1944. bo Slovaška pridobila še nove delnice v vrednosti 100 milijonov Ks.
Slovaški finančni minister bo v kratkem izdal nove državne zakladne liste za 880 milijonov Ks. Novi zakladni listi se bodo uporabili za kri*je obveznosti iz plačilnega prometa.
Že v 21 m\
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
Soečarna „PAX“
KOPAČ& stele. CelovSka (.14 (naiprotiVeleiejma)
barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.
Julka Kavčič
Srečno Novo leto
želi
svojim cenj. odjemalcem
Slaščičarna
BLED
Pasaža Nebotičnika
in
Miklošičeva cesta 18
Ljubljana
šelenburgova 5
SCHNEI0ER & VEROUSEK
Tigovina z železnino
LJUBLJANA
■ NA DROBNO
NA DEBELO
Priporoča se:
Gostilna „Pod skalo“
Peteline Anica
Ljubljana — Križevniška ulica
Fiir das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Plesa — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — Filr die Druckerei »Merkur« A. G.
'U tiskarn« »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — AUe — vsi v Ljubljani.