KNJIŽEVNOST NOVA Ul:NA KNTIGA O FITOCENOLOGIJI Dr. Vitomir STEFANOVIC: Fitoceno- logija sa pregledom šumskih fitocenoza Jugoslavije. Izdala založba IGKRO >>Svjet- lost«, OOUR Zavod za udžbenike, Saraje- V01 1977. Knjiga ima 283 strani s 86 slika- mi in diagrami ter 27 tabelami značilnih zeliščnih vrst gozdnih fitocenoz. V zadnjem ·Času smo dobili ~aporedoma dva nova učbenika fitocenologije za gaz- darje. Konec leta 1976 je izšel prvi, za- grebškega rednega profeso·rja dr. Djura RAUšA: šumarska fitocenologija (skripta), drugi je bil izdan v začetku letošnjega lc- 1a, in ga je napisal redni profesor sara- jevske gozdarske fakultete dr. Vitomir STEFANOVIC: Fitocenologija sa pregle- dom šumskih fitocenoza Jugoslavije. Po- ročati želimo o zadnjem, ki sta ga pred izidom ocenila ugledna jugoslovanska fito- cenologa ·prof. dr. Branislav JOY ANO- VIC iz Beograda in akademik prof. Hans EM iz Skopja. Vsebina učbenika je razdeljena na tri glavne dele: uvod, obči del, ki ima sedem poglavij in posebni del z zadnjim osmim poglavjem. Knjiga je opremljena s 27 ta- belami zelišč, značilnih za gozdne fito- cenoze, bogato literaturo, seznamom poj- mov in imeni avtorjev ter kazalom. Avtor nas v kratkem jedrnatem uvodu seznanja, kaj je fitocenologija in kaj so njene naloge, opiše njen zgodovinski razvoj v svetu, Ev- ropi in pri nas ter našteva posamezne zna- nosti, ki jo teoretično preučujejo npr. o gradnji in sestavi fitocenoze, njeni ekologiji, razprostranjenosti, zgodovini, razvoju idr. V splošnem delu dr. V. STEP ANOVIC sistematično, metodološko in didaktično pravilno razporeja in razlaga snov tako, da je pazljivemu in prizadevnemu bralcu vsebina jasna. Začenja z razlago o osnov- nih pojmih biocenoze ali naravni življenj- ski skupnosti rastlin in živali, zlasti pou- darja naravni fenomen- gozd kot pose- ben ekosistem fali .biogeocenozo. Drugo poglavje zajema ·strukturo in fiziognomijo fitocenoze, kjer pojasnjuje metodo preu- čevanja vegetacije po srednjeevropski, standardni ali zilriško-montpellierski šoli (Braun-Blanqueta). Obširno, toda po- membno je tretje poglavje, kjer avtor na- niza vrsto ekoloških dejavnikov, abiotske in biotske narave, ki delujejo na fitoceno- zo in rastišče. Dokaj prostora je pisec na- menil sindinamiki fitocenoze v naslednjem četrtem poglavju, kjer se opira na spoz- nanja tujih in domačih znanstvenikov, zlasti J. BRAUN-BLANQUETA, F. E. CLEMENTSA, S. STANKOVICA in ,dni- gih. Le mimogrede omenja nastanek in preteklost fitocenoz (sinbronologija) in palinološka raziskovanja v petem poglav- ju. Predzadnje, šesto poglavje je posvetil posebni znanstveni veji, o razširjenosti po- sameznih vegetacijskih združb - sinhoro- logiji. Tu seznanja bralca poleg osnov o arealih združb, še o flornih elementih, ki se pojavljajo pri nas, vegetacijskih področjih Evrope, kjer poleg regij našteva še provin- ce. S posebnim poudarkom govori avtor o horizontalni in vertikalni porazdelitvi , gozdne vegetacije v Jugoslaviji, kjer na- zorno prikazuje z ustreznimi kartami izsledke J. BRAUN-BLANQUETA, I. HORVATA in P. FUKAREKA. V zad- njem, sedmem poglavju splošnega dela, ki mu je dal naslov Klasifikacija fitocenoz, najprej našteva in opisuje fitocenološke šole, nato pa poda osnove sintah--sonomijc po standardni metodi. Posebni del zajema eno samo, osmo, poglavje, ki je posvečeno pregledu gozd- nih fitocenoz Jugoslavije . V pregledu goz- dnih fitocenoz Jugoslavije avtor predstavi najbolj pomembne in razprostranjene goz- dove, ki pripadajo 24. zvezam in 7. raz- redom, začenši od gozdov našega sredo- zemlja do gozdov in grmišč v notranjosti dežele. Poglavje je zanimivo, saj dobi bra- lec dokaj dober pogled prek gozdne ve- getacije Jugoslavije. Avtor ni mogel uvr- stiti še mnoge druge, za posamezna tito- geografska področja zanimive gozdne 350 združbe, kaj:ti v tem primeru bi mu knji- ga narasla čez mero. Vidimo pa, da je v veliki meri ostal zvest zanesljivemu stan- dardnemu konceptu, ·ki bi mu sicer v da- našnjem času lahko očitali konservativ- nost. Toda ker gre za učno knjigo, so ,poenostavitve (klasični koncept) nujne. Nazadnje moramo žal ugotoviti, da sta tisk in izbira papirja slaba. Tako ne pride- jo fotografije različnih aspektov fitocenoz do polne veljave, ,saj so nekatere slike sko- raj nevidljive, za kar seveda ni kriv avtor. Avtorju moramo pritrditi, da se je odločil za zanesljivo in preizkušeno standardno metodo pisanja učne ,knjige, ki zajema klasično snov, s katero mora biti sezna- njen mlad raziskovalec fitocenolog ali štu- dent. Knjiga je vsekakor nov kamen v mozaiku poznavanja teorije fitocenologije ter dober učni pripomoček, oziroma šol- ski učbenik, ki nam jih v tej panogi pri- manjkuje. dr. Mitja Zupančič DRUŠTVENE VESTI IX. šUMARUADA - SARAJEVO 1977 Organizatorji letošnje Sumarijade so bili Sarajevčani. Udeležili so se je študenti petih jugoslovanskih fakultet za gozdarstvo in lesarstvo. športna tekmovanja so tra- jala od 21. do 23. aprila. (Lani so bili organizatorji Ljubljančani). Organizacija je bila odlična in je odraz dobrega delovanja ZSMS. Prihodnje leto bo tekmovanje v Make- doniji. Makedonci so obljubili, da se bodo potrudili za dobro organizacijo. Na otvoritveni slovesnosti so nas seznanili z delovanjem sarajevske gozdarske fa- kultete. Tudi pri njih, kot povsod po Jugoslaviji, uvajajo sprotni študij. Fakulteta ima samo gozdarski oddelek. Zanimanje za tovrstni študij je sicer veliko, saj se v prvi Jetnik vpiše vsako leto okoli 1.70 študentov. Vse prostore imajo v eni sami stavbi, za fakul- tetnim poslopjem pa imajo igrišča za košarko, nogomet in odbojko. Tako imajo štu- dentje veliko možnosti za treniranje in rekreacijo. Športu posvečajo Sarajevčani sploh veliko pozornost. Njihov cilj je, da bi znal vsak njihov študent plavati in smučati . V prvem letniku študija se vsi udeležijo plavalnega tečaja na morju, v tretjem letniku pa imajo desetdnevni smučarski tečaj na Jahorini. Imajo tudi klubski prostor, kjer točijo brezalkoholne pijače in predvajajo glasbo. Cilj .Sumarijade je, da bi se srečali bodoči poklicni kolegi iz vse Jugoslavije. Iz- menjajo lahko izkušnje in se pomenijo o težavah, ki jih imajo pri študiju. V središču srečanja je športno tekmovanje. V Sarajevu so se pomerili v osmih disciplinah: nogo- metu, rokometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, orientaciji in šahu. Prvo mesto v skupni uvrstitvi so zasedli predstavniki Beograda, drugo ekipa iz Sara- jeva, tretje Zagrebčani, četrto Ljubljančani in peto ekipa iz Skoplja. Največ smo pričakovali od ljubljankih odbojkarjev. Ekipa je igrala skladno, igra je bila kvalitetna. Premagali so ekipo Beograda, ki je predstavljala najostrejšega na- sprotnika. Poleg znanja je pogoj za uspeh tudi sreča, ki tokrat ni bila na strani Ljub- ljančanov. Osvojili so tretje mesto, tako kot košarkarji . Zadnjo tekmo so igrali z do- mačini - Sarajevčani. Obe ekipi sta imeli velik tabor navijačev. Za domačine so navijali tudi učenci bližnje osnovne šole. No, zmagala je ekipa Sarajeva. Nogometaši so tekmovali v najhujši konkurenci. Z naravo je bilo najbolj povezano tekmovanje v orientaciji. Ekipe so odpeljali na okrog 1000 metrov visok Trebevič pri Sarajevu. Vsi so dobili podatke o legi kontrolnih 351