Doplsi Prevalje. Pred dvema letoma se je na pobudo 'okrajnega kmetijskega referenta g. Martelanca justanovilo žtivinorejsko selekcijsko društvo za Mežiško dolino s sedežem na Prevaljah. V tem času je videti že lep u»peh. Posebno zanimanje med živinorejci se je vzbudilo pri prvem izrednem premovanju bele rodovniške živine 14. septembra. 52 glav rodovniške živine je bilo ta dan razstavljene in ocenjene. Prvo nagrado je dobila za lepo kravo Helena Konečnik, poseatnica na Stražišču. Premovanje je vodil g. inž. Oblak od kr. banske uprave in g. inž. Eiselt iz Maribora. Nagrad je bilo razdeljenih v znesku 5000 din. Za vljudnost, ki so nam pomagali pri podporah, se moramo najlepše zahvaliti sledečim dobrotnikom: kr. banski upravi, kmetijakemu ministrstvu, okr. kmetijakemu odboru, Hranilnici na Prevaljah, Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Družbi sv. Mohorja v Celju, senatorju g. Smodeju, občinama Prevalje in Guštanj. Brinjeva goi-a pri Prevaljah. Na sončni strani prevaljake fare na vzviženem gričku, na Brinjevi gori se zbirajo že dolga leta pobožni romarji od Wizu in daleč. Zbirajo se, da si izprosijo dušno to telesno zdravje, drugi, da se zahvalijo že za |)rejete dobrote. Zato se bo na tem vzvišenem in razglednem griču vršila v nedeljo, 2. oktobra, Ob desetih slovesna služba božja v čast sv. Kozmi in Damijanu, katerima je ta mična kapelica pasvečena, Vabljeni ste, da se udeležite tega roJmanja. Sv. Križ na Kozjaku. Cesta Dravska dolina*Bresternica-Sv. Križ-Pesniška dolina-drž. meja se zopet nadaljuje. TVrdka inž. Ferluga iz Maribora je prejšnji teden začela z delom na zgradbi nove ,ceste od »šoberskega« v smeri proti Sv. Križu jria Kozjaku. Cesto, ki je tekla do sedaj kot obPinskj kolavoz za plazovitim strmim pobočjem, S|yelagajo na sončno stran 5n gradijo v ta narr.en dva nova mostova. Okrajni cestni odbor ima za letošnja dela na razpolago 200.000 din. Uparno, da bo tudi banska uprava žrtvovala enako vsoto za to važno cesto na obmejneni Kozjaku. Če pomislimo, da ves Kozjak od Kamnice mimo Sv. Urbana, Sv. Križa in Sv. Duha, nima ceste, je ta nova cesta nujno potrebna. Marija na Gorci nad Sv. Petrora pri Mariboru. Na Marijin praznik, na Malo Gospojnico, 8. septembra, je bil običajni romarski shod v cerkvici Marijini na Gorci v župniji Sv. Petra pri Mariboru. Cudovita cerkvica in prelep kraj s prelestnim razgledom pripelje vsako leto številne romarje na to znano božjo pot. Tudi letas so se prišli priporočat Materi božji na Gorci vemiki iz Slovenskih goric, z Dravskega poija in celo z Murskega polja in iz Prekmurja jih je biio večje število, da se priporoč>ijo Materi usmiljeni na Gorci. Ginljivo je bilo posluišati pripovedovanje romarjev, kako je usiisala njihove prošnje gorska Mati božja. Polna je bila cerkev romarjev pri pridigi na predvečer. V mraku mesečnega in zvezdnatega večera pa se je pričela viti iz cerkvfi na Gorci v farno cerkev veličastna procesija romarjev z gorečimi baklami v rokah. Mc^očno je šumela svojo stoletno pcsem Drava v dolini, žvrgoleli so črički v vinogradih, ko so stotine množic prepevale pesmi Mariji gorski v čast, ko so bolj kakor bakle v rokah gorela njihova srca v slavo Matere gorske. Z blagoslovom v farni cerkvi in Ijudskim petjem Marijinih pesmi je bil zaključen ta prelepi večer. Na praznik Marijin je bil pa krasen jesenski dan. Ubrano so peli zvonovi, ko so se zgrinjale ogromne množice okoli in v cerkvico gorsko od zgodnjega jutra. Zjutraj ob šestih je z gorečo besedo vnemal romarje k češčenju Matere božje in k zaupanju do nje g. p. Janez, kapucinski gvardijan iz Studencev pri Mariboru. Prenmog-i so pristopili k obhajilni mizi, da z božjim Sinom v srcu poča- Btijo in si btrij nakkmijo Mater usmiljeno. Slovesno asistirano sv. mašo je pa imel ob desetih g. p. Gabrijd, frančižkanski gvardijan iz Maribora. Z mogočno be&edo je klical, naj bomo Slovenci Marijin narod ne samo v besedi, ampak tudi po, življenju. Ob koncu se je domači g. župnik zahvalil vsem romarjem, ki so prižli počastit gorsko Mater božjo in jih povabil, naj drugo leto zopet pridejo in pripeljejo še nove častilce Marijine, tako da bo Mati božja na Gorci deležna zopet ča,sti, kakor v nekdanjih. časih, ko je bilo njeno svetišče kraj največjega uslišanja Matere usmiljene. Ganjeni so se vračali romarji na svoje domove, spremljalo jih je pa mUostno oko in usmiIjeno srce Matere božje na Gorci. — To priliko so izrabili tudi mnogi kramarji in lectarji ter ao postavili na Gorci svoje šotare. žalostno je bilo erce marsikoga, ko je popoldne prišel na obisk Gorce pa je videl, kako so razni nemčurji, ki so se dopoldne redili od slovenskega denarja, prodajali svoje neslanosti v blaženi nemčurščiini. Da ni manjkalo pri tem belih nogavic, je razumljivo samo po sebi. Mnenja smo, da mora slovenski denar v siovenske roke! Ne podpirajmo poturic! Sv. Kupert v Slov. goricali. Dne 25. septembra se je vršila pri Sv. Rupertu v Slov. goricah slavnosrt 400 letnice tamošnje župne cerkve. Pred 400 leti ao ptujski proštje zgradili pri nas župno cerkev in ustanovild samostojno župnijo. Slavnost se je izvršila zelo alovesno ob veliki udeležbi ljudstva. Sv. Bupert je bil v zastavah in mlajih. S hribov so grmeU topiči. Cerkveno slovesnost je vodil ptujski prošt m. g. Greif, ki je imel slovesno pricligo in sv. mašo. Asistirali so gg. dekan Gomilšek, župnika Letonja in Potočnik. Slavnoeti so s« udeležili g. župnik Sinko od Sv. Lienar-> ta in več mlajše duhovščine, okrajni načelnilc g. dr. Janko šiška, načelnik okrajnega cestnega od» bora g. podžupan Žebotv in še več drugih. Podčetrtek. V mesecu avgustu so napravili v Kozjem velik lov na divje prašiče. že zgodaj zjutraj je prišlo od vseh strani mnogo lovcev. Ker je divji prašič to takoj opazil, mu je postaio vroče pod nogami; zato jo je popihal proti Podčetrtku in je baje bil celo oboix>žen s puško. Sedaj pa slišimo, da rogovili po Podčetrtku nekl divji in orjaški prašič. Ljudje se sprašujejo, kaj sedaj, ali bodo tudi v Podčetrtku napravili velik lov na divjega mrjasca. Svetujem vam, dc tega ne storite, pač pa izkopljite veliko jamo, jo maskirajte in divji prašič bo sam. padel vanjo. Ko bomo imeli divjega prašiča v jami, bomo povabili mnogo tujcev, da pridejo gledat tega divjega orjaka in s tem bomo pospešli v Podčetrtku tujski promet. Imeno. V »Novi dobk z dne 16. septembra s« zaganja gotovi gospod iz Podčetrtka v klerikalce iz Imenega ter jim očita kopice zamazanih in razcapanih otrok ter dolgove in jih. pozdva, naj 3« rajši brigajo za domove kakor za politiko. Mi mu pa povemo, da naše otroke, čeprav so včasih zamazani in morda tudi razcapani, vzgajamo v katoliškem in narodnem duhu; če so jih pa kopice, bo vsaj dosti dobrih državljanov. Kar se pa tiče dolgov, mu povemo, da ni nihče tako za> dolžen kot prav on. Tudi ni bil nihče od naa veliki posestnik, tudi ni nihče posestva razprodal — pač pa so nekateri še dokupili. Nam se čudno zdi, da se on ne zanima rajši za dom kakor za politiko, kakor je nam svetoval. Mi bomo; naše otroke umili, obleko pokrpali, dolgove pa' brez njega plaCali. Kadar se bo pa on vsega tega opral, se mu bodo morda njegove želje izpolnile.