125
Kmetijstvo.
Za vinogradnike.
Čas zasajanja novih vinogradov nam narekuje dolžnost, da se bavimo z vprašanjem, kako s sukanjem poskušati na suho cepljene trte. Da imamo v mislih zasajanje novih vinogradov s cepljenimi ameriškimi trtami, razume se samo ob sebi. Naiboljšega uspeha je pač zasa janje s pomočjo že cepljenih, v trtnici prigojenih ameriških bilk. No, s prigojitvijo cepljenih ameriških bilk, namenjenih za prodajo, začeli so se pri nas že mnogi ukvarjati. Nastala je v tem oziru pri nas takorekoč neka čisto nova kmetijska obrt. Ta obrt ni samo poštena in hvalevredna, ampak dobiček prinašajoča. Po 10,, po 12 in tudi po 15 kr. si dajo prodajalci plačevati za jedno cepljeno bilfo.   Vinogradniki, kateri  si  tacega  sadilnega
gradiva ne znajo sami prigojiti ne morejo, plačati ga morajo drago, kajti dati morajo 100, 120 do 150 gld. za 1000 komadov cepljenih bili, in mogoče je, da se take drage trte le slabo oponašajo. Temu utegne biti vzrok slabo ali vsaj napačno zasajanje. Ne manj utegne biti pa temu tudi vzrok poškodovanje nasadov po črvih, podjedih in miših. Čestokrat je pa zasaditev popolnoma pravilna, ni črvov ne misij, kateri bi utegnili trte poškodovati, in vender se jih dosti ne prime, ali pa so se prijele pa zopet posušile, in to posebno v drugem letu po zasaditvi. Kaj je pač temu vzrok? Iz kratka povedano: Slabi sadilni materijal in slabo k podlogam priraščeni cepiči. Prigojevalcu cepljenih bilf je pač na tem ležeče, da svojega blaga več ko mogoče proda. Da se zamore to zgoditi, ni posebno natančen pri preskušnji bilf, vršeči se v ta namen, da se prepriča, so-li cepiči k podlogam popolnoma priraščeni ali ne. Marsikateri cepič priraščen je k podlogi le na jedni strani ali le zgoraj, ali le zdolaj, kar se pri površnem pregledovanji niti ne zapazi. Ako se pa tako bilfo venderle vsadi, mogoče da se prime, mogoče pa tudi da ne. Še najbolj mogoče pa je, da taka trta jedno leto ali k večjemu dve leti slabotno raste, v tretjem se pa posuši. Denar, katerega je vinogradnik zanj potrosil, je zavržen in istotako tudi trud z zasaditvijo.
Škoda, vsled tega nastala, ni majhna, ne volja nad preredno, pomanfcljivo zasaditvijo popolnoma opravičena. Zato ne moremo kupovalcem tacih trt zadosti priporočati, da pri nakupu oziroma pri naročilu odločni pogoj stavijo, da bodo vse trte, katere sukalne preskušnje ne prestanejo, to je cepljene bilfe, prodajalcu vrnili in od njega za take trte izdani denar nazaj zahtevali.
Sukalna preskušnja se vrši tako-le: Bilfo se objame z dlanjo levice tik pod požlahtnitvijo, z dlanjo desnice objame se pa cepič nad požlahtnitvijo. Ako se na to cepič na levo, podlogo pa na desno stran ali pa narobe sukati skuša in cepič na jedni ali drugi strani ali pa na zgornjem ali spodnjem koncu le količkaj zazija — proč s tako cepljeno bilfo, nikar je ne sadite, ampak prodajalcu jo vrnite, zanjo potrošeni denar pa zahtevajte nazaj. Ako se pri naročitvi trt sukalna preskušnja izgovori kot pogoj, se prodajalec pač ne more braniti, da vrne denar za tiste trte, katere so bile pri sukalni preskušnji spoznane za slabe. Da gre pri naročevanji cepljenih bilf tudi izgovoriti, da morajo tudi prav dobro ukoreničene biti, razume se pač samo ob sebi. Prodajalci ne popolnoma zaraščenih požlahtnitev poslužujejo se sicer izgovora, da se bodo že v vinogradu popolnoma zarastle, tak izgovor pa je le prazno besedičenje, ker je skušnja pokazala že prav do dobrega, da se take trte v malo letih posuše.
Pa še na nekaj bi kupovalce cepljenih ameriških bilf pri tej priliki opozorili, in to je to -le: Ako ima cepič prav močno mladiko na sebi, to je prav debelo in dolgo, ni zaradi tega kaka bilfa Bog ve kolika boljša od one, katera  ima le bolj slabotno  mladiko,   to je   kratko  in
drobno. Da je cepič popolnoma k podlogi priraščen, in da je podloga prav dobro ukoreničena, ko je, kar se sme in mora od dobro cepljene ameriške trte zahtevati. Oprhnele in plesnive pa tudi ne smejo biti, še najmanj pa že presušene.
126