VEČJA POZORNOST PARTIZANSKIM TISKARNAM 
Na pobudo predsednika odbora za pri 
pravo programa zgodovine NOB v okrož 
ju Škofja Loka tovariša Svetka Kobala 
in v organizaciji Loškega muzeja so se 
pred otvoritvijo razstave »Partizanski 
tisk na Škofjeloškem« 24. aprila 1981 
/brali tehniki in tiskarji, ki so med voj 
no delali v Škofjeloškem okrožju in na 
Gorenjskem. 
Udeleženci: Adolf A r i gl e r-Bodin, 
Ljubljana, Adamičeva 20; Zalka Arig-
1 e r-Saša; France Boštjanči č-Boš, 
Ljubljana. Streliška IX; Cirila G a-
šper ši č-Saša, Škofja Loka. Šolska 6; 
Ivan G o 1 c-Stanko, Ljubljana, Orožnova 
1; Miloš J o c i f-Rado, Kranj, Delavska 
49; Cveta K 1 i n a r-Eva. Ljubljana, Ein-
spielerjeva 5a; Svetko K o b a 1-Florjan; 
Ljubljana, Kosovelova 24; Fran Kopač. 
Medvode. Goričane 116; Nuša Makuc, 
Kranj, Gosposvetska 15; Edi Mrak-
Matjaž, Medvode. Goričane 46; Franc 
Orel-Miha (oz. Rožlje). Medvode. Cesta 
na Svetje 6; Andrej Pl es t en j a k-Ti-
len, Spodnje Gameljne 101; Evgen Se 
sek. Medvode, Seškova 20; Nasta S e-
šek-Julija, Medno 52 in Albin V e n-
g u s t-Hrast, Ljubljana. Kersnikova 10. 
Odsotnost so opravičili: Nuša Bokal, 
Ljubljana. Triglavska 49; Olga Javor-
Rada, Ljubljana, Vodnikova 39; Filip 
L a vr i š a-Savc, Kranj, Podreča in 
Franc Tur k-Milan. Medvode, Cesta 
talcev. 
Številna udeležba je pokazala, da ne 
ramo raziskovalci zgodovine NOB. tem 
več tudi sami tehniki in tiskarji čutijo 
potrebo po »svoji« organiziranosti in po 
svojem »domu« domicilu. Sama po sebi 
se ponuja rešitev, da dobe domicil v 
loški občini. Pogovori v to smer so že 
stekli. Izbrali pa so tudi svoje zastopst 
vo, znane tiskarje, da idejo realizirajo. 
To so Adolf Arigler-Bodin. Franc Bo-
štjančič-Boš. Nasta Sešek-Julija. Miloš 
Jocif-Rado in povezovalec Svetko Ko-
bal-Florjan. 
Razgovor je tekel v več smereh. Naj-
prvo so ugotavljali, kaj je bilo že na 
pisanega in objavljenega v Loških raz 
gledih, drugih revijah in v samostojnih 
knjigah (Cesar, Krall). Mnogo snovi je 
še v arhivih in spominih udeležencev. 
Pisano besedo želijo dopolniti z živo. 
Udeležence naj bi v pet do deset minut 
nem govoru posneli na magnetofonski 
Del udeležencev prvega sestanka partizanskih tehnikov in tiskarjev — z leve: Evgen Sesek, Albin Vengust-Hrast, Adolf Arigler-Bodin in Svetko Kobal-Florjan 
342 
trak. Te bi lahko v muzeju predvajali 
ob obiskih raznih skupin. Muzej bi po 
stal veliko bolj pester in privlačen. Adolf 
Arigler-Bodin že dolgo opozarja, da bi 
z maketami predstavili v muzejih posa 
mezne tehnike in tiskarne. Pri sedanji 
možnosti ni težko narediti objekte »žive« 
z vodo, elektriko itd. V to delo je moč 
koristno vključiti ne samo ljubiteljske 
maketarje, temveč tudi učence šol pri 
tehničnem pouku. Za bunkerje in bara 
ke tehnik in tiskarn v Selški in Poljan 
ski dolini so v glavnem že narejene iz-
mere. Za Škof j o Loko in okolico pa bo 
to treba še narediti. 
Premalo so mlademu rodu znani od 
nosi, ki so bili med tiskarji. Želeli bi 
prikazati vzdušje pri delu. Tiskarji se 
spominjajo, da je bila pri delu zelo ve 
lika doslednost in natančnost in da je to 
samo dvigalo delovno vnemo in zavest. 
Zato tudi niso potrebovali posebnega po 
veljevanja. Od tod izvira pri njih še 
vedno občutek za skupnost. Ne more jim 
biti vseeno, kako je z otroki in svojci 
njihovih bojnih .— partizanskih tova 
rišev. In domačije jpo .loških hribih? 
Davča! Med vojno je bilo manj nevarno, 
če se je pri hiši zadrževala vojaška eno 
ta, kot pa če so bili gostje tiskarji. V pr 
vem primeru so se lahko domačini ob 
nemškem zasliševanju zagovarjali, češ 
kaj moremo proti močni vojski, v dru 
gem primeru pa je bilo jasno, da so jih 
imeli v hiši dobrovoljno po dogovoru. 
Zopet je leto mimo, zopet je deveti fe 
bruar, sedemintrideset let je že minilo. 
S hvaležnostjo in spoštovanjem se vsa 
ko leto na ta dan zberemo na tem koščku 
naše slovenske zemlje, na katerem se je 
končala življenjska pot naših rojakov, 
polna bojev in trpljenja, pa tudi neomaj 
ne vere v svobodo in napredek človeštva. 
Na tem koščku loške zemlje se je odigral 
eden izmed neštetih zločinov fašističnih 
zavojevalcev in domačih reakcionarnih 
izdajalcev. Ta zločin je bil že izraz njiho 
vega poloma, propada in besa ter strahu 
pred vstajo naroda, ki je izpričal neu 
sahljivo moč, osveščen in prepričan, da 
mora svojo usodo vzeti sam v svoje ro 
ke. 
Ko je v letu 1943 okupator obupal, da 
bi uničil Osvobodilno fronto in njene 
Udeleženci so tudi ugotavljali, kako 
pomemben je bil tisk v določenem ob 
dobju. Tako je na primer po hudem 
udarcu na Zirovskem vrhu avgusta 1943 
prvi šel v protiofenzivo prav partizanski 
tisk. 
Da ne bi šlo preveč v pozabo, so zbra 
ni tiskarji predlagali razne oblike za ne 
govanje tradicij NOB. Tako naj bi za 
živeli spominski pohodi po poteh tiskar 
jev oz. krajih tehnik in tiskarn. Izdali bi 
lahko razne značke, pripravili mladin 
ska tekmovanja o partizanskem tisku na 
našem področju itd. Tiskarji so priprav 
ljeni posredovati še dokumente in foto 
grafije iz privatnih arhivov ter pomagati 
pri identificiranju. Tovrstnega dela je 
še veliko. 
Ob koncu smo skupno ugotavljali, da 
je za objavo raznih izsledkov v loški ob 
čini kot nalašč publikacija Loški razgle 
di, ki redno izhaja že 28 let. Uredništvo 
je vedno z veseljem sprejelo prispevke o 
NOB. 
Celoten razgovor je izzvenel kot izziv 
ljudi, ki so veliko prispevali za naš lepši 
dan in so zmeraj pripravljeni pripove 
dovati in raziskovati dobo, v kateri niso 
gledali, koliko bo kdo za katero stvar 
plačan. Bil je to izziv nam zgodovinar 
jem in vsem, ki jim vsaj malo »teče pe 
ro«, da v doglednem času zberemo bo 
gato dokumentacijo in jo predstavimo v 
zgodovini tehnik in tiskarn na našem 
območju. 
Vinko Demšar 
udarne partizanske enote, se je V svoji 
nemoči vrnil k množičnim represalijam 
in ubijanju neoboroženega prebivalstva, 
kar je tudi v Škof j i Loki že dalj časa 
pripravljal in čakal le še pravega tre 
nutka. 
Med talci je tu končal svojo revolucio 
narno pot in borbo predvojni komunist 
Mihael Rahne iz Dolskega pri Ljubljani, 
organizator vstaje in Osvobodilne fronte 
v svojem okolišu, ki je padel v roke ge-
stapa zaradi izdajstva domačih ovadu 
hov. 
Tu je bilo ustreljenih šest mladih ku 
rirjev, kurirske postaje G-9 z Zirovskega 
vrha: komandir postaje Ciril StrliČ, bra 
ta Franc in Hieronim Grošelj, Ludvik 
Cigale. Vinko Justin in Peter Kavčič. 
Decembra 1943 so bili izdani in ujeti od 
OB ŽALNI SLOVESNOSTI ZA KAMNITNIKOM 
343