Dopisi. Iz Brežiškegaokraja. (Volitev okrajnega zastopa.) [Dalje.J 1'ogledimo si volilce nasprotae stranke! Prvi je tiati g. baron Moacon, nekdanji kandidat v deželni zbor, ki je dobil ogromno večino 8 glaaov, Jurij Kolenc v Brežicah, rojen v Mozirji, torej odpadnik, g. grof Attems po svojem Pregelnu. Guatav Delkot, Lah in najbujši sovražnik naroda. To so vain vsi, ki smejo sami za se voliti. Vidite večino zagrizencev, to 80 le 4 osebe, narodnjakov pa je 13 oseb: škoda, če se ponašajo, da ao zmagali oni. Ne, papir je zmagal. toraj oni 30 berači in papir je njib zmaga. Na vsakem voglu je zapisano, da je beračenje prepovedano, a ti so proti napisu beračili pooblaatila tudi zunaj dežele ; tako si je priberačil pravico voliti tabakov Zehner pri g. Hočevar v Krškem ; čuditi se je, da prepusti goapa takim bogotajcem pravico v njenem imenu voliti. G. Novak v Vidmu si je izprosil pooblastila, pri neki gospodični Eslev na Dunaji, Janežič z Bizelskega si je tudi pooblastilo izproail od nekega Laterja na Dunaji. On se boji, da ne bi svojib jabolčnih di~eyes mogel prodati, ako jib ne bi okrajni zaetop pokupil, saj jih v vseb čaanikib ponuja, kakor nekdaj Lah sol. Jožef Balon iz Bizelskega je volil za ženo ali bolje rečeno, za dcdiče Lipej. Čudno je, da je dala Mica Janežio iz Župelevc pooblastilo zagrizenemu in izvrženemn županu v Kapelab Sorčiču. Za mladoletnega moža iz Brežic volil je Varlec, donia visoko gor pod goro, torej odpadnik, za Nežo Lupšina iz Brežic, iz katere so ob eni po polnoči iztrgali pooblastilo, je volil Laiter, Moravec, kateri se je pa tukaj obogatil od kmeta, ne pa od nemčurjev; za gospo Falescini je volil Anza Žnideršič, tudi njegov prvotni rod je bil v Zakotu doma Njegova prihodnjost pa je jalova ter se je bil poetavil na volišče protestirat, pa je tiko izvrstno govoril, da sam sebe ni slišal. Za občinsko branilnico Gradec je volil mladi Delkot; tudi je volil zadnjo krat Gustav Delkot, Lab, ki pa je zdaj najhujši nasprotnik. Njemu in Potočniku so se kar noge in vsi udi tresli bojda tako, da se je bilo bati, da jib božjast ne zgrabi. Škoda je za vajiiie sive lase, da si toliko prizadevata, zakaj vajina slava je pri kraji. Kako so se pa ti pragermani na voliše-i obnašali? Tako so bili besni, kakor levi, z vsemi štirimi so delovali, več večerov prej gotovo niso spali, ker so pooblastil lovili. Ko pride glasovanje za komsijo, pride g. oskrbnik kneza Windiscbgtatza, pa ga koj c. kr. okrajni glavar zavrne, da se pooblastilo ni prav naredilo. To pa če ravno je bilo še lastnoročno pismo kneza Windischgiatza poleg, da ima pooblastilo polno moč. Iz tega se jasno razvidi, kako prijazne razmere imajo Slovenci. Tudi tisti dan ni g. c. kr. glavar nobene besede slovenske znal, če ravno je bilo kmetov lepo število poleg. Drugo pooblastilo, izdano od gospe Janežič iz Brežic, je komisija zavrgla, ako ravno je bilo popolnoma postavno in veljavno. No s tem pa so zmagali, da so dve postavni pooblastili zavrgli. Vidite, dragi bralci, taki so naši nemškutaraki bratje. Vse žile in sile napenjajo samo, da zmagajo. Mestna volitev dne 23. marcija se jim je čisto po njih želji obnesla. Cisto kaj druzega pa se jim je prigodilo dne 24. marcija pri volitvi kmečkih občin. Ti so zvobili 11 mož in gospodov, najbolj odličnih 8 iz kmetov in tri iz mesta. To^ so g. dr. Franc Firbas, c. kr. notar, g. dr. M. Smirmaul, zdravnik in g. Andrej Levak, mestjan in svetovalec iz Brežic. K tem še pripada iz veleposestva g. dr. Srebre, advokat, tako ima prihodnji okrajni zastop 20 pristuib Nemčičev in 12 vrlih zastopnikov, poslednja delajo našim zagrizencem veliko preglavico, ker jili bodejo pri vsem opravilu in ravnanji zaaledovali, in ujih račune tehtno presojevali. (Konec prib ) Iz Ptuja. (Nemški šulverein.) Ta nepridi-prav, ki dobiva deuar iz Rusovskega in iz drugib nemškib krajev, ima tudi v Ptuji svojo podružnico ali filijalo, Ker ima to dru- atvo namen, da slovensko deco lovi, paii in sprija, mora se mu na prste gledati. Minolega meseca volili so novi odbor. In kaj mislite, kdo je voljen v odbor? Ravnatelj gimnazije Haiis Tscbanet, žganjar Hutter, Jakob Hacun, J. Leskošek, E. Calaun, 0. Bratanie. Tscbanet priromal je a Tirolakega, Hutter a Solnogražkega k nam, ta sta menda po sojstyu Nemca. Kaki Nemci pa so drugi ? Jakob Macun je rojen v Rogoznici blizo Ptuja od kmečkib staršev; oče in mati še nemški ne znata, sin Jakob pa kar gori za blaženo Nemčijo, ker v rnestu živi. Jožef Leskošek je sia pokojnega Ignaca Leskošek z Brega, da-si piše avoje ime s scb in dva g! Oče Čalaun priromal je kot urar s Českega; pa noče biti Čalaun, ampak se piše Scbalon. Brataničev oce priromal je z Brežic v Ptuj, bil je slovenskega pokolenja. To so junaki, kateri bočejo Slovence spravlti ob narodnost! Načelnik takega društva je gimnazijski ravnatelj. Slovenski stariši, ki imate sinove na gimnaziji v Ptuji, ali vidite kornu ste njib v varstvo in odgojo izročili? Iz Podčetrtka. (Tički vmreži) K,akor znano, traja že črez leta dni tožba, katero je vložil g. nadučitelj v Podčetrtku proti Scbober-ju in njegovimi tovarši zavoljo žaljenja časti, pri c. kr. okr. sodniji v Kozjem. Veliki teden, torek pred praznikom M. B. je bila za zatožence oaodopolna tožba končana. Zatoženci so pred sodnikom pismeno obdolženje proti g. nadučitelju Slemenšek-u — kot neresaično preklicali. Se ve, da morajo tudi vse stroške plačati. — Tako je prav. Pa še bolj prav bi bilo, da se niso dali zapeljati. Iz Slemena nad Dravo. (Obč. pisač.) Ko so se letos imele volitve vršiti, tedaj si je res veliko prizadeval naš župan in je tudi nekaj kmetov dobil na svoje limanice s tem, da jim je obljubil piti in jesti, in tudi vinske trte. Nekemu sosedu pravi: pojdi in mene voli, ker mi rato veliko dourote storiš. Zato smo res tudi Slovenci zaoatali, ali kaj nemškutarjem zdaj to hasni? Prav pomilovanja vreden je naš župan, da toliko veruje na svojega obcinskega pisaea, kateri res ves gori za nemčurski meh, pa še bolj za avoj žep. Nekdaj mi je že sam rekel, ako dobijo Slovenci, tedaj bojo duhovniki take pravice imeli, da bodo ljudi žgali. No gospod Feldbacter, v ti zadevi ae motiš; ne dubovniki, ampak greh sam naji tepe in žge! Ker pa so se Nemčurji airoko ustili, da bo rek kmet kaznovan za to, ker je volilno komisijo nekaj vprašal, na to so ae zastonj veselili. Vprašal °pa je zato, ker je vedel, da ae naš občinski pisač rad zmoti, kedar so kake volitve. Zdaj, ko smo imeli občinski raSun, ga je začel naš župan po nemški razlagati, nato se koj nek kmet oglasi: po slovenski te hofenoo slišati. Tega se je župan tako vstrašil, da ui mogel nič kaj reči. Ko amo tedaj pregledali občinske bukve, najdemo zapisano: G. komisar in g. Feldbacher za trud in delo (pri ljudskem štetji) 22 fl 84 kr. Zdaj pogledujemo edeu drugega, ker ne vemo, ali se je naš občinaki pisač zmotil ali mu je pa denar preveč dišal. Tedaj smo vprašali župana, koliko je tedaj g. komisar prejel plačila ?Župan je malo bil v zadregah, potem pa reče : komisar je tisti, kateri piše. Iz tega še le smo torej slišali, kako se poteguje za svo jega pisača, da ga že celo komisarja imenuje. Zna biti, da ga zato tako časti, ker bi mu. znal tiati komisar, ki je 22 fl. 84 kr. računil, polovico proč dati; tega sicer ne vem, ali da je 571 oaeb naš občinski pisač ali komisar, kakor ga župan imenuje, popisal in od vsake oaebe 4 krajcarje računil, to vem, toda pri teh mu bodemo plačilo zmanjšali, zakaj naš alovenski narod zaničujejo, ali žepe si bi radi od nas polnili. Iz sv. Lovrenca na kor. žel. (M 1 a d i n a.) Kako se za našo mladino skrbi? Čital sem, da se v drugih krajih zaukazuje in prepoveduje mladeničem in deklicam pred šeatnajstim letom pleaišča obiakovati. Pri nas se za mladino drugače skrbi. Kdor je bil na plesu gasilnega društva dne 1. febr., ta je lahko videl, kako se zna pri naa mladost še pred atirinajstim letom vrteti, celo nekaj ur popolnoči se auka tatn s svojim učiteljem. ,,Danes na balu, jutri v šoli". To in še več enakega ai zna le nemški (?) učitelj dovoliti, ker ve. da ima za hrbtom dobro atražo ali ka-li. Prijatelj mladoati. Izpred Radgone. (Na stražo!) Kaj ncki se godi, pri nemški mpji, da bi atražili, me boa radoveden vprašal, dragi bralec. To ti na kiatko povem, kaka knga da se tukaj širi: nemškoliberalni duh; on mnogo narodnega okuži, še več pa mlaenih, in nevednih Slovencev za narodnoat umori. Orehovci, rojstni kraj zdaj že umrlega ,,bauernvereina", anujejo si zdaj nemški ,,fajerver", da bi vse, kar je narodnega in slovenskega lehko pogasili! Vanj vabijo sosednjo občino Črešnjevce, da bi pomagala vsako najmanjšo katoliško in narodno kal zadušiti. Ker še je yeč zavednih mož v Orehovcih, prosim vas: ne dajte se zaalepiti od tega ^komidanta". Pa tudi soaednja obuina ne poslušaj takega, kateremu je za cerkev, vero in narodnost toliko, kakor nam za letosnji dcbeli sneg. Tukaj v teh obcinah ate nekateri mladi umni kmeti, da bi ai lehko ,.Slov. Goapodarja" naročili. Nikdar bi vas potem te ovce v volčji obleki v svoje mrcže ne dobili. V zgled pa si,vzemimo Kapelčane in Jurjevčane. ki že imajo ,,bralno društvo", zadnji že več let, potem pa še pač tudi mi Petrovčani naj ne zaostanemo. Tukaj nam pač glave manjka. Lehko bi še sicer uatanovili to družtvo, po tcm pa vsi vkup posojilnico. To bi bil zdaten pripomoček k narodnemu življenju.