L JI u j © e etij W ski h v f rec & Odgovorni vrednik JOr. ex Itleitreis* Tečaj saboto decembra (ranozimna) 1852 List 99 Hebrejske metodi je Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Jeriša. XXIII. (Konec.) Koliko veljá, ni povedano v časniku Dunajské kmetijske družbe; naročilana to „Rebmesserscheere" se pa pošljejo pod nadpisam : „Herrn Johann Keusch, Zeugschmied in K r e m s in Nieder ôsterreich. er. Joba. Duh je minul me: vidil pred ocrni Bazkrit obraz sim nevmerjočnosti Na vse je spustil sen se, razun mne Tu stal brez lica — al božanski je : Mesó ob kostéh si učutil sim derhteti I vlas ko vlažni vstajal, cul doneti: »Je člověk mar čistěji od Bogá Ki Serafe celó za motne ima ? Oí ? Mme tip ske skusnje. (Skušnje z raznim gnojem na seno&etifi). Poleg Liineburga na Hanoveranskim so nekove liko senožet razdelili na 10 delov, in vsakteri del so drugae gnojili; cez en del so vodo napeljali. Skušnje o tem so učile da ? gline ve, ki v prahi bivate m m, m i V é Molj vas přežije, i pi ste? 1) nar vec sená je zraslo na delu z vodo mo čenim ; za tem 2) na tištim delu, ki je bil s sajami pognojen 0 stvarce dne kih pred nocjo ugasne 9 Slep za-ěirno luč Modrosti (ktere pri nas vse premalo obrajtamo) ; va gáne so jih djali na oral za sajami Priporočilo north kmetijskih orodij. 3) se je nar rodovitniši skazala sol (gnojna sol) spomladi potresena, 154 funtov na pol orala; Priporočilo preše za šoto ( PorfpresseJ. Dr. Waltl v Pasavi (Passau) je iznajdel ma sino, s ktero se da šota kaj dobro prešati. Ba varski glavni kmetijski list (íandwirth. Centralblatt von Baiern) , da na vprašanje od vec straní tole ki jo je dr. Waltl za soljo 4) šotni pepel (Torfasche) za tem 5) svečarski pepel; 5 vagane na oral j 6) dobra njivna perst, za to 7) cestno blato, za tem vagana na oral, za tem 8) gnojnica, 8 sodcov na oral, pozimi nape na znanje : „Preša za šoto, znajdel, je tako napravljena ljana za to da delavci v 11 brez urah 2400 šotnih ceglov sprešati zamorejo da bi treba bilo šote v lepih (rednih) kosih izre zovati. Dosti je, če je med temi štirimi delavci ^DI Dl le en močen mozak, eden zna fant in dvoje žensk vavcani kazálo biti. 9) še le živinski gnoj iz hleva. Nar manj je tedaj izdal na senožeti hlevski gnoj, menda zato, ker nar več njegove rodovitne moči se na senožetih pod nebo s kad i. Naj bi bile te skušnje našim modrim kmeto dajate Mašina velja le 12 do 13 fl. Gospodarji! ki šoto za kurjavo režete in pro 9 omislite si to močno hvaljeno mašino. Bi utegnila dobra biti. Priporočilo patentiranih nokatih , kaj se travnikam nar bolje přileze in njih rodovitnost pomnoži. (Da zajic sadnih drevés ne gloje) svetje nek km etij s k rusovsk časnik, naj se drevó z ovčjo za obrezovanje tèrt (Kremser R,ebmesserscheere~)* Kakošno važno delo je obrezovanje tèrt 5 kervjó namaže. Kmetovavci na Rusovskim na berajo kerviv jeseni zaklanih ovác in jo spravijo na hladnim kraji ; na zimo se s to kervjó, naj bo ka koršna koli, namaže deblo drevés, kolikor ga za jic doseći zamore. Noben zajic se tako namazaniga drevesa ne dotakne. (Tudi pri nas je znano, da je dobro drevesni mazi iz apna, ilovce ali gnoja tudi ker vi primešati). ___________ I I da i; •/ y se ne skazé, ker se taka kvara dolgo potlej ne da več popraviti, je vsacimu vinorejcu znano. Janez Keuseli v Kremsu v doljni Austrii je znajdel take nožate škarje, ktere so župani 25 županij vinskih krajev za nar bolji tersni rezilnik poterdili, ker se ž njim lepo in čisto brez poško-dovanja terta obrezuje, delavec veliko manj vtrudi in delo na pol hitrejši opravi. Ker je v letašnji razstavi kmetijskiga orodja očitnih razglasov tudi na Dunaji in na Štajarskim tudi D unajska kmetijska družba te nožate da nekteri gospodje udje nočejo letniga plačila družbi skarje s sreberno medal jo počastila, jih na tako odrajtovati. O ti zaďevi beremo ravno v 3. listu veJj avno priporočilo priporočimo tudi slovenskim vi— 2. tečaja Štajarsjviga družbniga časnika sledeče res esedica o zaderah kmetijskih dmzb. Kakor pri nas na Krajnskim, tako je vsled 9 norejcem nične besede: Crnu so družbi udje, ki samo — 394 — ie v imeniku družbine matice fMatrikel) zapisani stoje, će pa na nobeno vižo ne po-kažejo, da so za družbo na svetu; če se ne vdeležijo zborov, nočejo majhnigaod-rajtvila plačevati in tudi scer na nobeno vizo ne pokažejo, da kaj za-njo storé. Kdor hoče cilj in konec, mora hoteti tudi p r i po m o č k e, k i p e 1 j e j o k temu cilju in koncu. Vsak človek, kterimu je za kmetijske družbe mar in resnico govori, mora obstati, da so po vsih deželah kmetijske družbe izmed vsih družb tište, ktere za prid in blagostanje svoje dežele nar več storé z besedo (v spisih in bukvàh) in v djanji. Slava obertnije. Zares! čudna stvar je obertnija. Nobena težava ne straši obertnika ali rokodelca, nobena daljava, nobena reč, naj bo še tako zaničevana in še tako vma-zana. Obertnii je vse dobro, vse ljubo; tudi v smetéh iše in najde zlata vredno zerno. Bolj kakor za zlato in bisere, pri kterih bi moglo na milione ljudi glada umreti, pa se pečá ona za železo in predivo, za oglje in kosti, in tisuč in tisuč druzih dostikrat zaničevanih reči, po kterih živi narod človeški in si pridela obleko in hran Stergane cunje berača se spremenijo v rokah fa-brikanta v ličin papir, ki je na vse strani toliko imeniten na svetu. Po novi znajdbi Karina Toma-ta v Svajcu se volnate cunje omikujejo tako, da suknarji iz njih spet delajo lično sukno. Kdo vé, ali njegova lepa suknja ni nekdaj oblačilo bila na pol naziga berača! Obertnii je vse mogoče ; ona ne pripusti, da bi se kaj pogubilo, ampak porabi vse, če ne za ta pa za uni izdelk. Kar se od papirja odreže, kdo bi mislil, da taki odrezki še kaj veljajo! Ali fabrike jih nabirajo , jih v stopnicah spahajo v testu, — temu testu dajo različne podobě, ga napojijo z oljem in limnico, po tem posušé, stružijo (drakslajo), z lahkim kamnjam (votličem) li-kajo, malajo in lakirajo. Stopi z nami, prijatel, v take fabrike, kjer tako popirno testovje (Papiermaché) izde-lujejo in vidil boš, kako se papirni odrezki v nove podobě spreminjajo; tukaj v lične tabačnice, tam v krasne svetilke in sto druzih reči, od kterih bi nikakor ne ver-jel, da so blago — iz papirnih odrezkov. Poglej dalje oblance, — kako malo vredne so na pervi pogled! Iu vendar je bistroumnost človeška iznajdla, ž njimi naglo kis (jesih) delati. Kadi se na-polnejo z oblancami, čez nje se postavi sodec žganja in se odprč, da kapljica za kapljico kaplja na oblance, — kar pri pipi z oblanc vún přiteče, kaj je? močen in čist kis je, ki se je naredil iz žganja, kteriga je zraka ki-slic okisal, ko je pot skoz oblance šel. Se čudniši je sprememba cest ni ga praha in bi ata, ktero v podobi ličnih posod pod imenam side-rolita lepša nar čedniši poslopja bogatih ljudi. Tistih lepo belih tobačnih pip, ki so iz morske pene (Meerschaum) narejene, kdo jih ne pozná! Ali vsak tega ne ve, da vse, kar je pri izdelovanju pip se odřezalo in pri vertanju odpadlo, je prišlo nekdaj v smeti. Sedaj se ti odrezki vsi spet porabijo, od kar je nek priprost človek KrištofDreis iz Ruble v letu 1772 znajdel, da vsi ti odrezki se dajo v moko zmleti in v vodi raztopljeni v testo sterditi, ki se zopet da porabiti. Málokterá žival pogine, brez da bi človek od nje kaj v prid ne obernil. Brez ovčjih in kozjih čev bi ne imel strún, in brez strún bi ne bilo godbe, ki razveseli človeško serce. Kar ni za nič druziga dobro, je dobro še za lim; brez lima pa kaj bi počeli mi-zarji in drugi rokodelci! Za vsako kost je obertnijstvu mar, in če kost ni za nič druziga, je cukrarijam še ljuba ; brez spodia ali moke sožganih kosti bi še ne mogli čistiti cukra in mu lepe bele barve dati. Koliko vrednost so najdli umni kmetovavci v koseni moki, s ktero si rodovitnost polja množijo ! In če bi moke žganih kosti ne imeli, od kod bi se napravljali voščilo , s kterim se likajo naši čevlji? Iz te moke priđjana žvepijena kislina napravi gips, in ta je, ki da usnju svit, ko se lika s kertačo; olje in slad-čica se pridevata, da je usnje vôlno! Ze pred sto in sto leti nam je pošiljala Afrika s a lm i a k. Tisuč bolnikov, ki so za persnimi bolezni hirali, je spravil salmiak spet na noge. In kaj je bil salmiak? Ničv druziga kot stanjšek (sublimat) kamel-niga gnoja. Ce pa nališpana gospa se ponosno suce a turško rudečino barvano kikljo ; kaj mislite, komu gré polovica hvale, ki se gospej daje za krasno škarlatasto barvo? Govedjeku! zakaj on je podlaga te barve. In lični glavnik, ki ga nosi v umetno spletenih laséh, kaj je? — rog vola! ^ In teh izgledov bi zamogli brez konca in kraja našteti ; povsod se nam razodeva slava obertnijstva ! Ogled nove HazensHe postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje.) Od prestopkov zoper javne naprave in naredbe, namenjene za občno varnost. Zapeljanje urednika h krivi rabi uredske oblasti. ! Ili I N II I Kdor urednika z darovi k pristranosti ali k přelomu njegove uredske dolžnosti zapeljati skuša, stori prestopek, če se v tem ne najde že prej zaznamvano hudodelstvo ali kak drug huje kaznovan prestop postave, iu naj se kaznuje z zaporom od 1 do 6 mescov. Razžalitve javnih urednikov , služabnikov, straž, postavljencov pri ieleznih cestah itd. Vsako razžaljenje take osebe, naj se stori z besedo ali djanjem , ako te osebe povelje kake gosposke zveršujejo ali svoj ured ali svojo službo opravljajo, gré kakor prestopek kaznovati, če se v tem ne pokaže kako hujši kazni podverženo kažnjivo delo. Razžalitve z besedo je kaznovati z zaporom od 3 dní do 1 mesca, razžalitve z djanjem pa od 1 do 6 mescov. Ako je pa razžaljenje nasledke imelo, in je v resnici spolnitev gosposkinega zaukaza ali opravo ureda ali službe ubránilo, gré krivca obsoditi v hud zapor od 3 do G mescov. Drugacno vtikanje v izversbo javnih síuéb. Kdor se brez razžalitve gori v misel vzete kako drugači vtikuje, da bi kaki izmed oseb ravno ondi imenovanih branil, svoj ured ali svojo službo opravljati ali kako gosposkino povelje spolniti, se zakrivi s pre-stopkom, in se kaznuje z zaporom od 1 dné va do 1 mesca. Pokvarjenje patentov in ukazov itd. Prestopka je tudi kriv, kdor patente, ukaze, pečate deržavnih ali občinskih oblastnij ali pod ka-koršnim bodi imenom in podobo zavoljo javnega razglašenja nabite ali izpostavljene, po go-sposki podpisane pisma odtergav preč vzame, razterga, umaže, ali drugači pokvari. Ce se ti prestopek stori zgolj iz lahko mise l nosti ali nagajivosti, je kazen zapor od 24 ur do 1 tedna. Ce se pa v preiskavi pokaže namen, bodi si oblastnijo osramotiti, ali pa oznanjenje in spolnjenje kacega ukaza ubra- 395 t je kazen hud zápor od enega do treh Po U1 II ) J V I\M* naj k njim drugaci poskodje, naj se za mizo vsede, kar je tudi res storil. Od začetka so se nekako bolj zmerzlo pri mizi Poškodbe mostov, zap or nic, jezov itd. deržali, ali oživil se je Aleksi, ko je tudi lepi deklici Ako kdo iz nagajivosti podere ali poskodje most, priložnost govoriti dal; včs je bil vnet po njenih bistro temo) nalaš razbije ali kako za ti prestopek kaznuje z zaporom od 3 dní do 1 mesca P jez,ograj ali deržaj, ali kak umnih odgovorih, in prav žal mu je bilo, da se je po si bodi stavbo (zgrado), s ktero so bregovi rek in kosilu berz od mize odtegnila ali stermine pri cestah in potih ali ajivosti r e i, mostih privarvane, naj se to po meri velike ns do 3 mescov kaznuj pravlj , U»j UV J/V ... • * V....- " — O J --------" škode kakor prestopek z zaporom od 1 je zavoljo ubožtva prisilj Kdo je ta deklica? vpraša cesar, ko je bila odšla. Ona je hćerka Nariškina, uboziga plemenitnika, ki li vasi na deželi sta- v dalj novati, da bi lozej lzhajal, in je mene prosil, za izrejo Ravno tej kazni je tudi podverz vsaktero po- tega nje ediniga deteta skerbeti 9 mu odgovori škodovauje železnic, kakor tudi ali daijnopisnika, derzavnig ce se je zg st » hkomiselnost i n odilo samo iz adolžene n telegrafa gaji vo- Matvev in pristavi, da si prizadeva kolikor mu je le jo dobro izrediti, kar pa teško ni, ker deklica mogoce, marnosti, je vsa pripravna za poduk, je krotka, razumna, pridna Tatvina, ki bi bila s takosno poškodbo združena, in priljudna; —kakor svojo hćer jo ljubim, sklene bojar se mora posebej kaznovati To je prav 9 mu o dg car in praví skerbite tudi se zanaprej za njo ; jez pa ji bom za doto sker vsih Poškodba postavljenih svarivnih znaminj. Daljej je poterganje ali nalas storjeno poskodvanje bel in gledal, da ji tudi moža dobim h m i nj, ki se postavijo, da bi se Al vé ona, kdo sim jez ? Ne besedice odg kaka nesreća odvernila, prestopek, ki ga je sploh'z vori bojár — ker nikdar iz moje hiše ne gré, zatoraj porom od 3 dní do 3 mescov, če je pa večja hudo- Vas še nikdar ni vidila. Prav je, odgovori Aleksi in bij vmes bila in škoda se zgodila , z ravno tako dol- tudi zanaprej ji tega ne pravite gim hudim zaporom kaznovati Ko Aleksi zopet pride Matveva obiskat 9 mu de (Dalj sledi.) klica Natalia se bolj priljudna zdí ko pervič, in še bolj se vname njegovo serce do nje. On je vselej ravno v Mtralhoča&ne povesti. Poniznost povikšana, prevzetnost ponikana Ko je nekdaj Moškovitarski car želel, se oženiti, eo se raztekli njegovi dvorni služabniki po celim cesarstvu iskat in zberat nar lepših mladih gospodičnic iz nar plemenitnejsih rodovín. Pripeljali so jih blizo 100 v Moskvo. Vsaki poklicani je bilo to v posebno čast. V Moskvo pridši so v Kremlu ali carskim dvoru pod varstvam dvorne poglavarice važniga dnéva s teškim sercam prićakovalo, ob kterim bo car svojim podložnim knezam naznaniti blagovolil, ktero da je izmed njih tištim oblacilu přisel, zatoraj ga je Natalia zmirej tudi rednika spoštovala : ri. ker od ene le kakor oficirja in prijatla svojiga zato pa Matvev ni bil v majhini zader strani on ni rad razderal prijaznosti, ktera je med Ale ksiam in Natalio od dnéva do dnéva zmirej bolj rasla od druge strani pa 9 ga je dolžnost tišala , svojo rejenko nevarnosti varovati, ktere ona še ne previdi. Tolikanj bolj je njega to skerbelo, ker je bila ravno carova že-nitev v osnovi, zakaj mislil si je , da prihodnja carica gotovo ne bo zadovolj 9 ako bo zvedila , kako pogosta ma 9 da car njegovo rejenko obiskovat hodi Približal se je dan volitve cesarice. izvolil cesarico. ben Do drug približati tistiga dnéva pa se jim ni smel no cesarice. Zeje bilo sest deset nar lepših devic iz celiga cesarstva v carskim po zunaj cara 9 in tisti, kterim je on to elopji 9 podaj se nar imenitnejši Moškovitarske gospé, posebno sporoćil. Večkrat se je zgodilo, da je car svojimu dvornímu trapežu (nekdaj je vsak feralj in cesar taciga imel) uka- svoje cesarske oblačila obleči, on pa je preoblečen vse zalo nališpane na musovž, kjer bo cesarica volj 9 prihiteli so veljaki od vsih strani cesarstva v poglavitn zal 9 mesto, da bi naglo zvedili, kteri rod je tako srecm, da bo do cesarske časti povzdignjen ; po vsih cerkvah z njini vred med nje stopil. Se vé da vse so goljufaue iz spoštovaDja v trapeža zijale, in pravi pa preoblečeni car je tako tolikauj ložej njih obnašanje cenil in posvojim sercu si nevěsto zberal. sin Mihela in oce Petra Velicíga, eden so zvonovi péli; vse ljudstvo je bilo na nogah ; trideset tisuč streleov V/ i* dvorne straže drago oblečenih je v lepih verstah na zalo opletenih mestnih pazilo oznanila tergih cesaričniga iména; sprelepo je pricakaje bilo na Aleksi 9 dvorani so zbraně deklíce cara čakale ; imenitni nar imenitnejsih vladarjev rusfciga carstva je imel navado , da je v grajšine, v mestne hiše, v oštarije, med kmete na deželi in tudi v koće revežev zdaj tako, zdaj # Peter Veliki jih je odpravil, ker so bili grozno ošabni in caram ravno tako nevarni, kakor so bili janiéari turskim sultánám. Pis. gledavci in gledavke so bili grozno lepo oblečeni y kteri Učenci našo školo silo .napunjavlejo , pa le škoda so vsi po carovim ukaza obraznice imeli, da bi se slednji da nam knjig tak zbilno manjka y brez spoznan biti po svoji volji lahko na tanko razgle Posle dnj Vas se dah Vsih ♦ 9 0C1 so bile obernjene na trumo pripeljanih 24. aug. (list N su od 72.) popraviti blagovolite, da mili molim, da u mojem dop deklie, od kterih je ena zaljši od drage bila. scer izvoljena biti, pa vender nobena ne vé, ktera da Vsaka želi rajni dobrotnik dr. IvanGottw je sporočil razreda normalnih ucilnic v svoji oporoki 8000 il ne bo. Nar prijetnisi se je gledavcam zdela kneginja Eli- pa 4000, kakor tamo natisnjeno stoji zabeta Barbarikinja, ona sama je upala, da zavoljo svoje Z Bogom plemenitnosti in sloveče lepote mora cesarica izvoljena biti. Zdaj na enkrat stopi memo vsih druzih bliskajoće dvorano z mnogirni strežaji, toda oblečena lepa prikazin v tudi z obraznico čez obličje IXoviéar iz mnogih lira Jev Za Ogersko, Horvaško in Slavonsko, kakor tudi za vojvodino Serbsko in Temeški banat je přišel 29. no vsi jo za carskiga ženina vembra cesarsk patent, ki odpravi marsiktere stare v čislajo, in nezapopadljivo veselje Barbarikinjo, ko jo zala prikazin ogovori, prešinilo kneginjo teh dezelah posebne pa slabe postave zastran vlast- premoženja (zemljiš itd.), in ker pride in vsa tre pece y ko se od nje naprej odtegne. Ker pa vendar več n i s t v a o béni lezeciira rr te radjanski zakonik prihodnje tudi v teh dezelah v krat nazaj do nje pride in se prilizljivo z njo pomenkva, veljavnost, vravna te lastinske pravíce v soglasji s po-si že v duhu ošabna misli cesarski venec na svoji glavi stavami omenjeniga zakonika. — Ministerstvo vojaštva in vse druge poklicane tovaršice pod svojimi nogami je ukazalo, da v tistih krajih, ker se na nobeno vižo Natalia Nariškinja je tudi med gledavci, toda bolj ne more za popotne vojake mesa dobiti, se jim mora od zadaj zraven svojiga dobrotljiviga rednika Matveva namesto njega druga tečna domaća jed za kosilo sku je sedela ponizno oblečena brez zlata in biserov. hati. Maršala Radecki-ga pričakujejo na Dunaj. Kmalo za uno zalo prikaznijo je přišel tudi njeniga red- Slisi se, da se bodo pri nekterih visjih cezarskih sluzbah nika prijatel, k a p i ta n, s kterim se je ona tolikokrat domá nektere važne spremembe zgodile. — Iz Zemuna je prijazno pogovarjala, imel je le pol obraznice čez obličje, šla nek deputacia na Dunaj, cesarja prosit, naj bi Ze-Ko se ji približa, ga je Natalia z navadno priprostostjo m un (Semlin) v svobodno luko (Freihafen) povzdignitî vprašala: če si je car že izbral nevésto? Ne še odgovori Aleksi do njega. 0 ne y W w Jl pa če bi ga rada vidila, te peljem jez blagovolil. Učilnica v Ogerskim Altenburgu, kjer se ući višji kmetijstvo, ima letos dokaj ucencov y IZ ne mu odgovori Natalia Ogerskiga, Erdeljskiga, Vojvodine, Ceskiga, Marskiga, sim že s tem mesticam zadovoljna. Galicie, Austrie in Tiroljskiga. Odertniki ne dajo mirú bral Zna biti, pravi spet Aleksi, da bi si car tebe iz- na Tiroljskim nekteri zitarji pripovedujejo, da prihodnje če bi te vidil. O jez ne hrepenim po taki časti leto bo žito tako plesnélo, kakor letos grojzdje. — Od in jo iz serca privošim kneginji Barbarikinji. To je vsih krajev se sliši, da take zime kakor letos že ni bilo vender prevelika poniznost, ji odgovori Aleksi, zakaj le od leta 1800. Napolitanska in A n g 1 e š k a vlada pomisli, da bi znala morebiti cara in celo cesarstvo osrečiti. ste bile pervi, ki ste po svojih poročnikih Napoleona za Vse to pergovarjanje jo je v serce speklo ; globoko cesarja spoznale. Ravno je prišla iz Londona važna je zdihnula in solza ji přiteče na zalo lice. Aleksu je novica, ktero je minister derzavnimu zboru naznanil, da bilo sedaj popolnama očitno, da ga serčno ljubi, in da je namreč novi cesar zagotovil, zvesto spoštovati vse za-nj, kakor kapitana, več mara, ko za mogocniga cara. pogodbe od leta 1815. Turk bo nad Cernogorce srla v Sedaj na glas obličij ! zavpije rekoč : obraznice proč iz sovitiga Omer-Pasata poslal. Carigradski časnik Cer- vedno svoje „nar nepokojniši podložnike'^ Ko bi trenul, vse potihne. Vsih oci se naglo ober nogorce imenuje še ? Vse se čudi nad prepovedjo turškiga sultana, nejo na cara, ker tudi on več obraznice nima; vsim serca po kteri ne smé prihodnjic nobeni ptuji parobrod trepljejo in pažljivo poslušajo, ktere deklice imé bodo za- z ljudini skozi Bospor, ki je stara pot za kupčijo v slišali, da jo cesarico pozdravijo in seji vklonejo; kue Azio. Angleški minister denarstva D'Izraeli je v po ginji Barbarikinji pa je bilo, kakor da bi jo bila strela slednjim deržavnim zboru 5 ur razkladal, kako naj bi se zadela, ko je spoznala po odloženih obraznicah, da tista deržavni dohodki in stroški za leto 1853 pora v zala prikazin, ktera ji je toliko prijetniga sladkljala, ni nali brez da bi davki na ktero stran prehudi bili bil car, ampak Ie car o v norec. Ko je pa celô krono y pred na glavi ponižne Nariškinje zagledala in glas zaslišala: • V logi njegovi, ktere časniki hvalijo , pridejo v pretres der žavnimu zboru. tukaj glejte svojo carico, Moškovitarski veljaki !a je omed levši dvorano zapustila. n Nektere TLiburnske besede j. p. Nabral J. Volčić. Noviéar iz sloranshih kra jev. lz Lutomera na spod. Stajaru 7. decembra. Neznani od veselja kaj! Narava D okroglo gledi y (das Amphitheater, besonder» u svoji moči še nam z jasnimi dnevi strežuje i za poljska — posebno gorička opravila s prihladnim vremenom nakimavlje. Kada človek germolenje delavcev u naših vinogra- jenes zu Pola; aber auch jedeš Amphitheater). Prost» ljudi to tako pripovedujejo: „Vile Učkarske so stavile bodo v Pulju v jedni noči z Učke kamenje nošeč i kodeljo predoč do petelino vega petja Divić to tako pripovedujejo z nekimi drugimi Vilami, da sagradile dih premotruje, posili se mu u njega znotrajnstvi rnisel: Da Bog vsemogoči nam sopet svojo blagodarno ruko i srečnejše čase podati hoče. * mesec ali kaj se zgodi? zena i « pleskne z rokami po mPMBBBImtKÊËÊËÊÊÊÊ in Učkarske Vile so stavo zgubile, ga niso mogle dode- v Pulju peče kruh in, umesenemu hlebcu , zbudí peteline, ti počno peti Vinska cena po terg atvi do 95, 100 do 115 i celo lati in niso smele potle pokriti Se d druga Di 120 for. strtinjak s posodvoj se je zaradi zastalega ku p d va nj a silno znižala. Tudi Madžari nam svojo pikolo vića sta na svetu, in tud ta dva so Vile sozidale. D vic od „D u tedninskem P » n V ali od „divit s e cc terztvi narivavlejo. Tedninski sejm kod nas se sploh po velkšuie; doidejo ljudi od raznih dalesnjih krajev. t u i Vorwurf z. B. P r m * ) Tak imenujejo nasi ljudi madžarsko kislo i silno. vino, kojo je izverstno nja ske m y ka ne bud Kra jnskem „ponašati", „o molil, se postil, hodil na prostje ponos4*; v starosloven B 0 £T U Pis. 55 P bsk « i Vorwurf; morebiti je bolj prav y ko p u edler Stol (O sledí.) Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.