URADNI LIST ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA LETO VI. 1 KOPfcR 25. aprila 1952 ^ ŠTEV. 6 VSEBINA: PREDPISI ISTRSKEGA OKROŽNEGA «LJUDSKEGA ODBORA. 25. Odlok o 'reorganizaciji ljudskih odlborov. 26. Odlok o razdelitvi Istrskega okrožja na okraje in občine. 27. Odlok o tisku. 28. Odlok o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v odlokih ¡Istrskega okrožnega ljudskega odbora z določbami odloka o prekrških. 29. Odlok o ureditvi katastrske službe. 30. Odlok o Rdečem križu Jiugoslovan/ske cone Svobodnega Tržaškega ozemlja. 31. Resolucija ob predlogu družbenega plana Istrskega okrožja za leto 1952. PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBoRA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA. 32. Navodilo za izvršitev odloka o reorganizaciji ljudskih odborov. PREDPIS UPRAVNIKA PTT SLUŽBE. 33. Odločba o izdaji priložims mrh avionskih znamk ob 75 letnici svetovne poštne zveze. Predpisi Istrskega okrožnega ljudskega odbora 25 Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JLA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK O REORGANIZACIJI LJUDSKIH ODBOROV 1. člen Dokler ne bo izdan odlok o ljudskih odborih in dokler ne bodo izvoljeni ljudski odbori po določbah' novega odloka o volitvah in odpoklicu odbornikov' ljudskih odborov, se reorganizirajo in delajo ljudski' odbori po določbah tega odloka. Določbe tega odloka se ne nanašajo na organiza-; cijo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Novi ljudski odbori morajo biti izvoljeni v enem; letu po uveljavitvi tega odloka. I. Sestava ljudskih odborov 2. člen Kjer se območje dosedanjega krajevnega ali mestnega ljudskega odbora sklada z območjem občine ali mestne občine po odloku o razdelitvi Istrskega okrožja na okraje in občine, postanejo odborniki dosedanjega krajevnega ali mestnega ljudskega odbora odborniki ljudskega odbora občine oziroma ljudskega odbora mestne občine. 3. člen Kjer se območje občine ali mestne občine po odloku o razdelitvi Istrskega okrožja na okraje in občine ne sklada z območjem dosedanjega krajevnega ali mestnega ljudskega odbora, je treba izvoliti nov ljudski odbor občine ali mestne občine. Novi ljudski'odbor ob- čine ali mestne občine šteje od 11 do 35 odbornikov. Število odbornikov se določi glede na število prebivalcev občine oziroma mestne občine, glede na njen obseg in glede na posebne krajevne razmere. Odborniki takih krajevnih in mestnih ljudskih odborov določijo na skupnem sestanku število odbornikov novega ljudskega odbora občine oziroma mestne občine. Hkrati izvolijo ti odborniki novi ljudski očmor izmed sebe, lahko pa tudi največ tri odbornike izmed drugih prebivalcev, ki imajo volivno pravico v območju okraja. Novi ljudski odbor volijo tisti odborniki dosedanjih krajevnih in mestnih ljudskih odborov, ki so bili izvoljeni na območju nove občine ali mestne občine. II. Pristojnost ljudskih odborov 4. člen V pristojnost ljudskih odborov občin spadajo zadeve, ki so spadale doslej v pristojnost krajevnih ljudskih odborov. 5. člen V pristojnost ljudskih odborov mestnih občin spadajo tiste zadeve, ki so doslej spadale v pristojnost mestnih ljudskih odborov. Ljudskim odborom mestnih občin pa se lahko z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora dajo v pristojnost tudi posamezne zadeve, ki spadajo sicer v pristojnost okrajnega ljudskega odbora. 6. člen Okrajni ljudski odbori obdržijo pristojnost v zadevah, ki so spadale doslej v pristojnost okrajnih ljudskih odborov. 7. člen Ljudski odbor ima do vseh gospodarskih organizacij in zavodov v okraju, mestni občini oziroma občini pravice in dolžnosti, ki so določene z odlokom in s predpisi, oprtimi na odlok; proti njim lahko stori gospodarske upravne ukrepe v skladu s posebnimi predpisi. Ill. Razmerje med višjimi in nižjimi ljudskimi odbori 8. člen Okrajni ljudski odbor nadzoruje ljudske odbore občin in mestnih občin ali delajo zakonito, Istrski okrožni ljudski odbor pa okrajna ljudska odbora. V tistih zadevah, ki spadajo sicer v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, vendar pa so na podlagi 5. člena tega odloka dane v pristojnost ljudskemu odboru mestne občine, nadzoruje zakonitost dela mestne občine Istrski okrožni ljudski odbor oziroma njegov ustrezni svet. 9. člen Prvi višji ljudski odbor sme po nadzorstveni pravici odpraviti ali razveljaviti nezakonite akte nižjega ljudskega odbora. Svet prvega višjega ljudskega odbora sme po nadzorstveni pravici zadržati izvršitev nezakonitega akta nižjega ljudskega odbora in predlagati svojemu ljudskemu odboru, da tak akt nižjega ljudskega odbora odpravi ali razveljavi. Svet prvega višjega ljudskega odbora ima pravico odpraviti ali razveljaviti nezakonite akte ustreznega sveta nižjega ljudskega odbora. Če je bil tak akt izdan na podlagi splošnega predpisa nižjega ljudskega odbora, ima svet višjega ljudskega odbora pravico samo zadržati izvršitev takega akta in predlagati nižjemu ljudskemu odboru, da tak akt odpravi ali razveljavi. Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ima pravico zadržati nezakonite akte okrajnega ljudskega odbora in predlagati Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru, da tak akt odpravi ali razveljavi. Ljudski odbor oziroma njegov svet, katerega akt se odpravi ali razveljavi, ima pravico pritožiti se v 15 dneh ljudskemu odboru oziroma ustreznemu svetu, višjemu od tistega, ki je akt odpravil ali razveljavil. Če ljudski odbor na predlog, naj odpravi ali razveljavi zadržani akt nižjega ljudskega odbora oziroma njegovega sveta, ne izda nobene odločbe v roku šestdesetih dni, velja, da je zadržani akt potrdil. Višji ljudski odbor oziroma njegov svet sme v upravnem postopku izdane akte nižjega ljudskega odbora oziroma njegovega sveta odpraviti, razveljaviti ali zadržati samo po načelih upravnega postopka. 10. člen Če je ljudski odbor mnenja, da je višji ljudski odbor ali njegov organ s svojim predpisom ali z drugim aktom kršil kakšno njegovo pravico, ki izvira iz odloka, ima pravico podati za varstvo svojih samoupravnih pravic ugovor Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru. 11. člen Istrski okrožni ljudski odbor lahko razpusti vsak ljudski odbor na območju Istrskega okrožja, če je njegovo delo očitno v nasprotju z odloki Istrskega okrožnega ljudskega odbora. IV. Organi ljudskih odborov 12. člen Pri vseh ljudskih odborih, razen pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru, se odpravijo izvršilni odbori, njihova poverjeništva in njihovi dosedanji sveti. Zadeve z delovnega področja dosedanjih izvršilnih odborov preidejo na ljudske odbore, kolikor jih po določbah tega odloka ljudski odbori ne opravljajo po svojih organih. 13. člen V sestavu ljudskih odborov okrajev in mestnih občin se ustanovijo sveti za skupine sorodnih zadev iz pristojnosti ljudskega odbora. Sveti izvršujejo predpise svojega ljudskega odbora in višjih ljudskih odborov in opravljajo upravne zadeve s svojega delovnega področja, in sicer po določbah tega odloka. 14. člen Ljudski odbori okrajev imajo tele svete: . 1. svet za gospodarstvo; v njegovo delovno področje spadajo tele zadeve: sestavljanje predlogov družbenega plana in proračuna ter zadeve s področja financ, industrije in obrtništva, trgovine, gostinstva in turizma, kmetijstva in gozdarstva, lova in ribištva; 2. svet za komunalne zadeve: v njegovo delovno področje spadajo : komunalne zadeve, stanovanjska politika, zadeve s področja urbanizma, gradbene zadeve ter zadeve lokalnega prometa, cest in vodnega gospodarstva ; 3. svet za prosveto in kulturo: v njegovo delovno področje spadajo zadeve s področja šolstva, prosvete, kulture, umetnosti, telesne kulture in druge kulturne delavnosti ; 4. svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko ; v njegovo delovno področje spadajo zadeve s področja ljudskega zdravstva, socialnega skrbstva, socialnega zavarovanja, predšolske vzgoje, delovnih razmerij in posredovanja dela; 5. svet za notranje zadeve; v njegovo delovno p ročje spadajo tele zadeve: varstvo pravnega reda, varstvo reda in miru, skrb za varstvo prometa, zatira^ kriminalnosti, zasledovanje storilcev kaznivih dejanj i'-izvrševanje kazni; matična služba in požarnovarnostna služba. Svet ima lahko odbore. Naloga odborov je, da proučujejo posamezna vprašanja in pripravljajo rešitve z delovnega področja sveta. 15. člen Ljudski odbori mestnih občin in občin lahko ustanovijo svete za opravljanje upravnih zadev, ki jih določi ljudski odbor. Ne morejo pa ustanoviti sveta za notranje zadeve. Sveti ljudskega odbora mestne občine oziroma občine, ki se ustanovijo po določbah tega člena, ne morejo izdajati splošnih predpisov. 16. člen Svet sestavljajo predsednik in 4 do 8 članov. Svet za gospodarstvo ima lahko do 12 članov. Predsednike in člane svetov voli ljudski odbor. Predsednika izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, člane pa izmed svojih odbornikov, predstavni- kov gospodarskih in družbenih organizacij in izmed prebivalcev iz svojega območja, ki s svojimi osebnimi in strokovnimi možnostmi lahko pomagajo pri izpolnjevanju nalog sveta. Za člana sveta je lahko izvoljen samo prebivalec, ki sme biti izvoljen za odbornika ljudskega odbora. Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh svetov. Člani svetov imajo enake pravice in dolžnosti. Svet ima tajnika ; ta je uslužbenec ljudskega odbora. Odbor sveta ima 3 do 7 članov; člane odbora izvoli svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih prebivalcev. 17. člen Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru. Sveti poročajo ljudskemu odboru o svojem delu in predlagajo, kakšne predpise in ukrepe naj izda. Svet izvršuje in uporablja odloke, odredbe, navodila in odločbe svojega ljudskega odbora in višjih ljudskih odborov, dela po njih in izdaja odločbe za izvrševanje odlokov in drugih predpisov svojega ljudskega odbora. Svet okrajnega ljudskega odbora lahko izdaja odredbe in navodila za izvrševanje odlokov in drugih splošnih predpisov Istrskega okrožnega ljudskega odbora in svojega ljudskega odbora, vendar samo kolikor je za to s takim predpisom pooblaščen. 18. člen Vsak ljudski odbor izvoli izmed sebe predsednika ljudskega odbora. Ljudski odbor okraja ali mestne občine izvoli lahko izmed sebe tudi podpredsednika. Predsednik predstavlja ljudski odbor in zastopa okraj, mestno občino oziroma občino kot pravno osebo. Predsednik ljudskega odbora sklicuje, pripravlja in vodi seje ljudskega odbora, izravnava delo vseh organov ljudskega odbora, skrbi za izvrševanje odlokov in drugih aktov ljudskega odbora in višjih ljudskih odborov in opravlja druge zadeve, ki so mu naložene po posebnih predpisih. Predsednik ljudskega odbora ima za svoje delo stalno nagrado. Stalno nagrado ima lahko tudi podpredsednik okrajnega ljudskega odbora. 19. člen Ljudski odbori občin lahko ustanovijo sami od sebe ali po predlogu zbora volivcev v posameznih vaseh in drugih naseljih izven sedeža občine vaške odbore. Če ljudski odbor ne sprejme predloga za ustanovitev vaškega odbora, se zbor volivcev zoper odločbo ljudskega odbora občine lahko pritoži na okrajni ljudski odbor. Naloga vaških odborov je, pomagati ljudskemu odboru občine pri izvrševanju njegovih nalog, olajšati prebivalcem občevanje z ljudskim odborom občine in opravljati zadeve, ki se tičejo samo prebivalcev vasi oziroma naselja, pa o njih ne odloča zbor volivcev. Vaški odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni v vasi ali naselju in 3—5 prebivalcev, ki jih izvoli zbor volivcev. Vaški odbor lahko predlaga občinskemu ljudskemu odboru, kakšne pravne predpise ali ukrepe naj izda. O teh predlogih mora občinski ljudski odbor razpravljati in o svojih sklepih obvestiti vaški odbor. Vaški odbor ne more izdajati odločb v upravnem postopku in ne more imeti uslužbencev. 20. člen Za pripravljanje in izvrševanje opravil iz pristojnosti ljudskega odbora ima ljudski odbor administracijo ; v administraciji delajo upravni, strokovni, izvršilni in pisarniški uslužbenci. Za pripravljanje in izvrševanje opravil z delovnega področja posameznih svetov se lahko administracija okrajnega ljudskega odbora deli na oddelke. V ljudskih odborih mestnih občin se ustanovijo za zadeve enega ail več svetov odseki ali referati v okviru tajništva. Odsekom in referatom načeluje tajnik ljudskega odbora. Tajništvo, oddelki in odseki se lahko delijo na manjše organizacijske enote. Administracijo in delo uslužbencev ljudskega odbora vodi tajnik ljudskega odbora pod vodstvom predsednika ljudskega odbora. Oddelek vodi načelnik, ki je obenem tajnik ustreznega sveta. Odločbe v upravnem postopku izdaja načelnik oddelka po napotilih in navodilih sveta, v zadevah, ki ne spadajo v delovno področje nobenega oddelka, in v občinskih ljudskih odborih, pa tajnik ljudskega odbora, če to po odloku ljudskega odbora ne spada v pristojnost sveta ljudskega odbora. 21. člen Svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti Istrskega okrožnega ljudskega odbora začasno predpiše ob sodelovanju okrajnih ljudskih odborov in ljudskih odborov mestnih občin organizacijo njihove administracije in začasno določi sistemizacijo delovnih mest v njihovi administraciji. 22. člen Ljudski odbori okrajev začasno predpišejo ob sodelovanju občinskih ljudskih odborov organizacijo njihove administracije in začasno določijo sistemizacijo delovnih mest v njihovi administraciji. 23. člen Da bi se olajšalo uradovanje oddelkov okrajnega ljudskega odbora, lahko okrajni ljudski odbor v soglasju z Istrskim okrožnim ljudskim odborom ustanovi izpostave posameznih oddelkov okrajnega ljudskega odbora za posamezna območja okraja. Izpostava opravlja posamezna upravna in tehnična opravila z delovnega področja ustreznega oddelka okrajnega ljudskega odbora. Izpostava oddelkov za notranje zadeve lahko izdaja odločbe v upravnem postopku. 24. člen Uslužbence ljudskih odborov postavlja in razrešuje ljudski odbor. Načelnike oddelkov postavlja in razrešuje ljudski odbor v soglasju s pristojnim svetom Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Ljudski odbor lahko pooblasti svojega predsednika, da postavlja in razrešuje druge uslužbence ljudskega odbora. Ljudski odbor občine in mestne občine postavlja in razrešuje tajnika in blagajnika v sporazumu š predsednikom okrajnega ljudskega odbora. V. Prehodne in končne določbe 25. člen Dokler ne bodo predpisi o upravnem postopku izdani s posebnim odlokom, se morajo ljudski odbori v upravnem postopku ravnati po tehle načelih : 1. kadar odloča ljudski odbor v upravnem postopku o pravicah in obveznostih prebivalcev Istrskega okrožja ali pravnih oseb ali kadar izdaja gospodar-sko-upravne ali nadzorstvene ukrepe proti gospodarskim organizacijam in kadar po nadzorstveni pravici odloča o zadevah, ki se tičejo zavodov in družbenih organizacij, mora izdano odločbo dostaviti strankam; .2. preden se izda odločba v upravnem postopku, morajo biti ugotovljene dejanske okoliščine, ki vplivajo na rešitev zadeve, stranke pa morajo biti zaslišane; samo takrat, kadar stranka, ki je bila pravilno vabljena, ne pride, se postopek lahko izvede v odsotnosti stranke ; 3. v upravnem postopku izdana odločba mora biti praviloma obrazložena, zlasti takrat, če se zahteva stranke zavrne ali če se stranki naloži kakšna obveznost ; 4. zoper odločbo, izdano v upravnem postopku, ima stranka pravico pritožiti se prvemu višjemu ljudskemu odboru, če z odlokom ali splošnim predpisom ni določeno drugače; 5. pritožba se vloži v 15 dneh po prejemu odločbe, če z odlokom ali z odredbo ni drugače določeno ; 6. odločba se sme izvršiti šele, ko postane v upravnem postopku pravnomočna in izvršljiva, če z odlokom ali odredbo ni drugače določeno ; 7. po nadzorstveni pravici lahko višji ljudski odbor odpravi ali razveljavi odločbo, ki jo je v upravnem postopku izdal nižji upravni organ, kolikor zoper njo ni pritožbe, v teh primerih: če je izdal odločbo organ, ki za to stvarno ni bil pristojen, če bi se z iz-vrštivjio odločbe storila kaznivo dejanje ali če bi z izvršitvijo nastala huda nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter za javni red in mir; 8. odločba, s katero se stranki prizna kakšna pravica, se sme po nadzorstveni pravici odpraviti ali razveljaviti samo, če je bila stranka prej zaslišana ; to ne velja za primer, če je izdal odločbo organ, ki stvarno ni bil pristojen. O pritožbah zoper odločbe, ki jih izdajo v upravnem postopku ljudski odbori mestnih občin, odloča praviloma ljudski odbor okraja ; o pritožbah zoper odločbe, ki jih izda ljudski odbor mestne občine v takih zadevah, ki spadajo praviloma v pristojnost ljudskega odbora okraja, vendar pa so dane na podlagi drugega odstavka 5. člena tega odloka v pristojnost ljudskega odbora mestne občine, odloča Istrski okrožni ljudski odbor. 26. člen Prvo sejo ljudskega odbora skliče predsednik okrajnega ljudskega odbora. 28. člen Na prvi seji izvoli ljudski odbor komisijo ljudskega odbora, predsednika in podpredsednika ljudskega odbora ter predsednike in člane svetov ljudskega odbora ; imenuje tajnika ljudskega odbora in načelnike oddelkov in sklepa tudi o drugih zadevah, ki so v zvezi s pričetkom dela ljudskega odbora. 29. člen Z dnem, ko se zbero ljudski odbori na prvi seji (27. člen tega odloka), prenehajo dosedanji ljudski odbori in začnejo delati novi ljudski odbori. S tem dnem morajo prevzeti novi ljudski odbori delo dosedanjih ljudskih odborov; za pravilnost prevzema je odgovoren predsednik novega ljudskega odbora. 30. člen Predpise za izvršitev tega odloka izda po potrebi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 31. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu. Koper, dne 12. aprila 1952. Tajnik : Predsednik : Petar Kraljevič 1. r. Ernest Vatovec 1. r. 26 Na podlagi ukaza komandanta Odreda JLA za STU z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK O RAZDELITVI ISTRSKEGA OKROŽJA NA OKRAJE IN OBČINE 1. člen Ozemlje Istrskega okrožja se deli na okraje in občine. 2. člen V Istrskem okrožju sta okraja Koper in Buje. 3. člen Občine spadajo k okrajem. K okrajem spadajo tudi mestne občine. 4. člen Volitve ljudskih odborov občin in mestnih občin po 3. členu tega odloka se morajo izvršiti najpozneje v desetih dneh po uveljavitvi tega odloka. Sestanek odbornikov ljudskih odborov za izvolitev novega ljudskega odbora občine ali mestne občine po 3. členu skliče predsednik okrajnega ljudskega odbora. 27. člen Prve seje novih ljudskih odborov morajo biti najpozneje v 20 dneh po uveljavitvi tega odloka. Okraja sta sestavljena takole : Okraj Koper obsega tele mestne občine, občine, katastrske občine in naselja: 1. DEKANI Boljunec (del) Dekani Dekani Dolina (del) Draga (del) Gročana (del) Hribi (del) Ocizia (del) Osp (del) Osp Križpot Prebenek (del) Rožar (del) Socerb (del) Socerb Sv. Anton Sv. Anton Potok Bonini Kavaliči Škofije (del) Spodnje Škofije Valmarin Srednje Škofije Zgornje Škofije Tinjan Tinjan 2. IZOLA (mestna občina) Izola (del) Izola 3. IZOLA OKOLICA (sedež v Izoli) Izola (del) Baredi Grbci Sv. Jakob Košterlag Šared Šalet Lončan Malija Korte (del) Korte Medoši Cetore Lazaret (del) Viližan (del) 4. KOPER (mestna občina) Koper Koper 5. KOPER OKOLICA (sedež v Kopru) Ankaran Ankaran (del ) Oltra Ankaran Valdoltra Lazaret (del ) Brtoki Šentoma Škocjan Srmin Čežarji Pobegi Salara Triban Semedela Vrgaluč Viližan (del) Pomjan (del) Kampel Manžan 6. MAREZIGE Boršt Boršt Glem Labor Marezige Marezige Babiči Vanganel Čenturska dolina Centur Hliban Mantinjan Truške (del) Lopar Vršič Kortine Gonjači Topolovec (del) Hrvoji Topolovec Žrnjovec 7. ŠMARJE Gažon Srgaši Gažon Paderna Koštabona Puče Koštabona Planjave Škrlini Krkavče Krkavče Hrib Pomjan (del) Pomjan Dilici Fijeroga Župančiči Sv. Peter (del) Nova vas Padna Šmarje (del) Šmarje Grintovec 8. PIRAN (mestna občina) Piran (del) Fijeso (del) Mostra Piran Sv. Bernardin 9. SEČOVLJE Križišče - Sečovlje Slami Gorgo Špilugola Sv. Jernej (del) Sečovlje Krog Loncan Mlini Sv. Peter Šternci Koščici Letišče Špehi Raven Ivankovec Pasjanci 10. PORTOROŽ Piran (del) Stari Portorož Sv. Bernardin (del) Korte (del) Piran (del) Sv. Peter (del) Fijeso (del) Portorož Šentjan Fizine Beli Križ Sv. Lucija Vinjole Kampolin Liminjan Lučan Nožed Sv. Jernej Seča Strunjan Okraj Buje obsega tele občine, katastrske občine in naselja : 1. BUJE Buje Buje Bracanija Kontarini Bibali Krug Venela Gamboči Jurcanija Ljubljanija Fratrija Markocija Škarlanija Kršete Kuk Triban Kaldanija Markovec Mazorija Plovanija Simonetija Kaštel Gadari » Bužin Malotija Montrin s Vuki л Škudelin Vižinada Kapitanija Volpija Vinjarija Baredine Donje Baredine Gornje Na Vrhu Baracija Stancija Loj Beke Brajki Dvorine Glavači Gopci Koštelac Krasica Mužolini Punta Vrhi Zrinska Stancija Lozari Mirna Lovreci J arpetar 2. UMAG Savudrija Bašanija Volparija Alberi Borožija Frančeski ia Vrh Kortine Medegija Savudrija Lokvice Vela Stancija Jurcanija Goli Vrh Romanija Zambratija Sipar Kruna Valica Sálvela Sv. Petar Šoši Rebro Mazorija Kanegra Crni Grad Grupija Brutija Barboj Cupilija Karpinjan Kršete (del) Farnažine BTnag Spinel Srbarica Umag Sv. Nikola Guba Rožac Murine Turkija Ungerija Fratrici Galiči Kmeti Šeget Golubovac Kaldanija Roterija Štrika Tigor Pelrovija Selo Jeci Vilanija Kaštel (del) Marija na Krasu Šaini Lukvini Bušcina Bjela kuća Fratrica Kršete (del) Triban Kaštel (del) Krasica Materada Lovrečiča Brtonigla Lovrečiča Nova vas Grožnjan (del) Kolombanija Tavjanija Čepijani Boškarija Grm Frleti Jurcani Kranceti Murniki j a Donji Picudari Gornji Picudari Šošič-i Vrh Benoliči Aleši Martinčiči Mateliči Materada Grota Kovilije Vardica Zeleni Vrh Koreniki Babiči Donji Babiči Gornji Bariči Biribaci Cakinji Dolinci Kanal Kuberton Škavnice Škrinjari Šverki Karigadour Križine Lovrečiča Sv.Ivan Završje (del) Kostanjevica (del) 3. BRTONIGLA (dol) Brtonigla Frnetiči Grobice Dolinski Katunari Kovri Katunari Kršin Druškovič Škrinjari Turini F j orini Jelčiči-Punta Kras Marinčiči Radini Lukoni Burôli Nova vas Srban Paviči Mirna Kuberton (del) Kalčini veli Koče Stanica Peroj Pertiči Podestadiči Radaniči Šaltarija Sv. Juraj Sv. Ivan Gardini Jermani Pižoni Ragancini Raskršće Stancija Sažuni Martinčiči Bankovci Bariči Boškari Cerje Dubci Franci Glavice Kave Malini Piuki Ražmani Sv. Florijan Rupe Bolara Kolari Poropati Šaini kod Završja Antunci Danici Geriča Mengoti Kostanjevica Ponte Porton Koraci Sv. Stjepan Vrh Biloslavi Gornja Gomila Donja Gomila Kuberton Suški Pasudija Butori Bužleti Gojaki Paliski Vrnjak 5. MOMJAN Momian 4. GROŽNJAN Altini Grožnjan Gorjani Kalčini mali Merišče Momjan Benečani Brešani Kluni Kortivi Kremenje Smiloviči Sv. Mavar Skarjevac Dramac Mali Vrh Merišče Rožmanija Soline Stražice Veli Vrh Dragonja Skuršica Brdo (del) Brdo Stanovici Kortivi kod Brica Marušiči Črnci Šaini Turkusi Lalovići Bazuje Jurini Brič Topolovec (del) Kučibreg Dugo Brdo Škrliči 6. NOVIGRAD Novigrad Novigrad Bužinija Pr ascari j a Kršin Pavlija Socerb Veli Stan Mali Stan Dajla Frniči Karigador Salvela Gožana Šaini kod Dajle Zidina Antenal Fakinija Karpinjan Poledre Ružalija Venjer Šaini kod Polja Celega Mirna 5. člen Sedež okraja je v kraju, po katerem ima okraj ime. Sedež občine je v kraju, po katerem ima občina ime, razen če je to v 4. členu tega odloka drugače določeno. Sedež okraja oziroma občine se lahko spremeni samo z odlokom. 6. člen Kjer je po določbah tega odloka katastrska občina razdeljena na dvoje ali več občin v območju istega okraja, odloči o razmejitvi med prizadetimi občinami pristojni okrajni ljudski odbor. 7. člen Razdelitev na okraje in občine, ki je določena s tem odlokom, se lahko spremeni samo z odlokom. 8. člen Kolikor se s tem odlokom spremenijo dosedanja imena nekaterih naselij, se dosedanja imena odpravljajo in veljajo odslej sam,o ta nova imena. 9. člen Izvršni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izda predpise za izvrševanje tega odloka. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 12. aprila 1952. Tajnik: Predsednik: Petar Kraljevič 1. r. Ernest Vatovec I. r. 27 Na podlagi ukaza komandanta Odreda JLA na STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK O TISKU I. poglavje Splošne določbe 1. člen Tisk je v Istrskem okrožju svoboden. Nihče ne sme biti oviran v svobodnem izražanju svojih misli s tiskom, razen v primerih, ki jih določa odlok Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 2. člen Kol tisk je v smislu tega odloka razumeti spise, slike, risbe in druge podobne predmete, ki so zaradi razširjanja na mehaničen ali kemičen način razmnoženi ali izdelani za razmnoževanje. Za lisk v smislu lega odloka ni šteti razmnoženih izvodov, ki so namenjeni ožjemu krogu oseb za notranje poslovne namene ali za običajno obveščanje, kakor so tiskani obrazci, trgovske in druge podobne knjige, osmrtnice, običajna vabila na razne zabave, sestanke, predavanja in podobno. 3. člen Za tiskanje knjig, umetniških del in podobnih neperiodičnih tiskanih stvari ni potrebna nikaka poprejšnja prijava ali dovoljenje oblastev. 4. člen Kdor želi 'izdajati časnik ali časopis (periodičen spis), mora najmanj 14 dni pred pričetkom izdajanja predložiti okrožnemu javnemu tožilcu prijavo, v kateri mora navesti: 1. naslov časnika ali časopisa, ki se namerava tiskati; 2. rodbinsko in rojstno ime, poklic in naslov izdajatelja, odgovornega urednika in ostalih članov uredništva; 3. naziv (firmo) in naslov tiskarne, v kateri se namerava stvar tiskati; 4. kraj izdajanja časnika ali časopisa; 5. značaj in vrsto časnika ali časopisa (na primer dnevnik ali tednik, zabaven, književen, političen časnik ali časopis itd.). Izdajatelj mora prav tako predložiti okrožnemu javnemu tožilcu prijavo o vsaki spremembi gornjih okoliščin najpozneje v 24 urah po spremembi. 5. člen Za isti časnik ali časopis sme biti postavljenih več odgovornih urednikov z navedbo, za kateri del (rubriko) časnika oziroma časopisa je vsak izmed njih odgovoren. Odgovorni uredniki morajo imeti prebivališče v kraju, kjer se izdaja časnik ali časopis. 6. člen Pravice, biti izdajatelj, urednik ali stalni član uredništva nima: 1. kdor nima političnih in državljanskih pravic; 2. kdor je bil funkcionar ali vidni član v fašističnih ali kolaboracionisfičnih organizacijah doma ali v inozemstvu in kdor je sodeloval s sovražniki ali njihovimi domačimi pomagači; 3. kdor je bil izdajatelj, urednik, viden sodelavec ali pisec fašističnih ali profašističnih knjig, časnikov in drugih periodičnih in neperiodičnih spisov; 4. kdor je uporabljal tisk za kake nemoralne namene. 7. člen Osebe, ki niso stalni prebivalci Istrskega okrožja, smejo biti izdajatelji ali odgovorni uredniki časnikov in časopisov samo, če dobe dovoljenje od okrožnega poverjenika za notranje zadeve. 8. člen Tiskar je dolžan poslati pristojnemu okrajnemu javnemu tožilcu po tri izvode tiskane stvari takoj, ko so ti izvodi natisnjeni. 9. člen Na vsaki knjigi in drugem neperiodičnem spisu mora biti naveden kraj izdaje, kraj in leto natiska, naziv (firma) tiskarne, kakor tudi rodbinsko in rojstno irme izdajatelja (lastnika), na vsakem časniku in časopisu pa še rodbinska in rojstna imena odgovornih urednikov. • II. poglavje Popravek 10. člen Ljudski odbor oziroma njegov organ, organizacija, zavod ali zasebna (fizična ali pravna) oseba, ki se čuti prizadeta po kakih trditvah, objavljenih v časniku ali časopisu, sme izročiti odgovornemu uredniku popravek o teh trditvah. Urednik sme zavrniti objavo popravka, če je ta več kakor dvakrat daljši od sestavka, kateremu velja popravek, ali če je nevljudno napisan. Če odgovorni urednik noče popravka objaviti v prvi ali drugi naslednji številki po prejemu popravka, sme prizadeti vložiti pri okrožnem sodišču tožbo za objavo popravka. Ko sodišče prejme tožbo, pokliče in zasliši odgovornega urednika in tožilca in če je treba, — neogibno potrebne priče, — nato pa izreči sodbo, s katero odgovornega oprosti dolžnosti objave popravka, ali pa mu naloži, da mora objaviti popravek tako, kakor to ono odredi. Sodišče mora vzeti take tožbe v postopek v treh dneh. Nezadovoljna stranka ima pravico pritožbe na višje sodišče v osmih dneh. III. poglavje Prepoved 11. člen Prepoveduje se razširjanje in prodajanje posameznih knjig, časnikov in drugih tiskanih stvari, katerih vsebina je: 1. propagiranje, izzivanje ali podpihovanje narodne, rasne ali verske neenakosti, sovraštva in razdora; 2. pozivanje prebivalcev na upor, diverzijo ali sabotažo; 3. pozivanje in ščuvanje prebivalcev k nasilnemu rušenju, spremembi ali izpodkopavanju družbene ureditve s protidemokratičnim smotrom; 4. žalitve ali klevete proti prijateljskim državam z namenom, da bi se motili dobri mednarodni odnosi in mednarodni mir; 5. odobravanje in podpiranje delovanja zunanjih sovražnikov Istrskega okrožja; 6. širjenje neresničnih ati razburljivih vesti, ki ogrožajo interese ljudske oblasti in prebivalstva Istrskega okrožja; 7. težka žalitev morale ali ščuvanje h kriminalu. Da se zavaruje vzgoja mladine, je prepovedano razširjanje in prodajanje knjig, časnikov in drugih tiskanih stvari, namenjenih mladini, ki vsebuje čtivo, sestavke, risbe ali slike, škodljive za vzgojo mladine. 12. člen Če časnik ali časopis objavlja prepovedano vsebino, navedeno vil. členu tega odloka, in so zaradi lega posamezne njihove številke najmanj trikrat zaporedoma sodno prepovedane, se sme njegovo izhajanje sploh prepovedati. Prav tako se smejo prepovedati knjige, časniki in druge tiskane stvari, za katere se ugotovi, da so financirane iz inozemstva. Prepoved tiska po tem členu se objavi v Uradnem listu. 13. člen Prepoved tiska v smislu 11. in 12. člena tega odloka, kakor tudi prepoved izdajanja tiska iz razlogov, navedenih v 6. členu tega odloka, izreka okrožno sodišče na predlog okrožnega javnega tožilca. V posebno nujnih in opravičenih primerih sme javni tožilec z obrazloženo pismeno odločbo začasno prepovedati razširjanje in prodajanje časnika oziroma časopisa. V takem primeru pošlje takoj svojo odločbo o prepovedi hkrati uredništvu in okrožnemu sodišču, narodni zaščiti pa ukaže, naj zapleni natisnjene izvode in po potrebi zapečati tiskarski stavek, klišeje itd. Ko sodišče prejme predlog javnega tožilca po prvem odstavku tega člena, oziroma ko prejme njegovo odločbo o začasni prepovedi po drugem odstavku tega člena, mora najpozneje v 24 urah odrediti ¡razpravo. Po zaslišanju javnega tožilca in odgovornega urednika, izdajatelja in pisca ter po zaslišanju neogibno potrebnih prič izreče sodišče odločbo, s katero sprejme ali zavrne predlog javnega tožilca o prepovedi, oziroma potrdi ali razveljavi njegovo prepoved. V odločbi o prepovedi morajo biti natančno navedena mesta, zaradi katerih je izrečena prepoved in navedeni predpisi, na katerih temelji odločba. Nezadovoljna stranka ima pravico pritožbe na višje sdišče v roku 48 ur po sporočitvi odločbe. 14. člen Ako se v postopku o prepovedi tiska po prejšnjem členu ugotovi, da je izdajatelj, urednik ali pisec prejemal -poleg rednih prejemkov še posebne nagrade za objavljanje prepovedanih člankov, odlomkov in temu podobno, ali da je bil za ta posel plačan iz inozemstva, mu sme sodišče prepovedati vsako nadaljnje delovanje kot izdajatelja, urednika ali sodelavca pri vseh časopisih ali drug h tiskanih stvareh, ki izhajajo v okrožju. Sodna odločba o tem se objavi v Uradnem listu. IV. poglavje Inozemski tisk 15. člen Časniki, knjige in drugi spisi, tiskani v tujini, smejo prihajali v Istrsko okrožje in se v njem širili brez kakršnega koli poprejšnjega dovoljenja. Pravico širjenja tujega tiska imajo domača in tuja podjetja in organizacije, ki dobijo za to posebno pooblastilo Poverjeništva za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 16. člen Podjetja in organizacije, ki so pooblaščene za širjenje tujega tiska, morajo takoj, ko prejmejo časnike, knjige ali spise, tiskane v tujini, poslati po en izvod Poverjeništvu za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Predpisi 11. in 12. člena tega odloka veljajo tudi za tuj tisk, ki prihaja v Istrsko okrožje. Odločbo o prepovedi izda poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. V. poglavje Kazenske določbe 17. člen Za članke in druge sestavke, s katerimi se za posebno denarno nagrado ali drugo materialno korist z neresničim prikazovanjem stvari poveličujejo ali omalovažujejo posr ezniki, ustanove ali podjetja, se odgovorna oseba kaznuje z zapor-om do enega leta. 18. člen Za razširjanje prepovedanega domačega ali inozemskega tiska, kakor tudi za razširjanje inozemskega tiska brez dovoljenja po drugem odstavku 15. člena tega odloka, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. 19. člen Za objavljanje uradnih tajnosti po tisku brez izrečnega dovoljenja pristojnih javnih organov, se odgovorna oseba kaznuje z zaporom od enega meseca do dveh let, če tako dejanje nima po kakem drugem odloku za posledico hujše kazni. 20. člen Kdor s tiskom o kom- trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti ali dobremu imenu, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta. Kdor s tiskom koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šest mesecev. Tožilec ima poleg tega pravico do odškodnine. Na tožilčevo zahtevo sme sodišče odločiti, da se sodba sodišča na stroške obsojenca v celoti ali v izvlečku objavi v listu, v katerem je bil objavljen inkriminirani sestavek. 21. člen Izdajatelj, urednik ali pisec, ki poleg rednih prejemkov prejema še posebne nagrade za objavo uh pisanje prepovedanih člankov, drugih sestavkov, risb ali podobnega, se kaznuje z zaporom do treh let, a če prejema za to denarna sredstva, z zaporom do pet let. 22. člen Za odgovorno osebo v smislu kazenskih določb tega odloka velja v prvi vrsti pisec; če pisec ni znan, ali je javnemu organu nedosegljiv, urednik; če ni niti urednika, izdajatelj, če pa je tudi izdajatelj neznan, tiskar, a če je tudi tiskar neznan, raz-širjevalec. 23. člen Za sojenje o dejanjih iz tega odloka je pristojno okrožno sodišče. 24. člen Izdajatelj je solidarno odgovoren za plačilo denarne kazni in za povračilo škode, za katero je obsojen odgovorni urednik. VI. poglavje Končne določbe 25. člen Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega ljudskega odbora se pooblašča, da predpiše obseg in način odvajanja dolžnostnih izvodov za potrebe bibliotek in znanstvenih zavodov. 26. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper dne 12. aprila 1952. T-a jn ik : Pr e ds edn lk : Petar Kraljevič l.r. Ernest Vatovec I r. 28 Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JLA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje m Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni1 ljudski odbor ODLOK O IZRAVNAVI POSEBNIH PREDPISOV O PREKRŠKIH V ODLOKIH ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA Z DOLOČBAMI ODLOKA O PREKRŠKIH 1. člen Ta odlok izravnava posebne predpise o prekrških v obstoječih odlokih Istrskega okrožnega ljudskega odbora z določbami odloka o prekrških z dne 10. decembra 1951 (Uradni list štev. 14-104/511 in daje prečiščeno besedilo teh predpisov. 2. člen Določbe o* prekrških se v posameznih odlokih spremenijo takole: I. Odlok o raztegnitvi in spremembi odloka o gozdnih prestopkih Oblastnega Narodnega odbora za Istro z dne 20. maja 1946 (Službeni list št. 101, objavljen v Uradnem listu štev. 4-69/481 se v celoti spremeni in se v prečiščenem besedilu glasi: »Odlok o gozdnih prekrških 1. člen Gozdni- prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo dio 5000 dinarjev ali z zaporom do 15 dni, koh-kor s tem ne stori sodno kaznivega dejanja: 1. kdor poškoduje ali uniči gozdno drevesnico; 2. kdor brez posebnega dovoljenja seka gozdna drevesa* katerih sečnja je po posebnih predpisih prepovedana; 3. kdor ne pogozdi v določenem roku; 4. kdor z namenom!, da bi sebi ali komu drugemu pridobili' protipravno premoženjsko korist, podre v gozdu ali -izven gozda eno ali več dreves in s tem napravi škodo, ki ne presega 2000 dinarjev; 5. kdor brez namena iz prejšnje točke protipravno podre v gozdu ali izven njega eno ali več dreves; 6. kdor poškoduje gozdne poti, -objekte in naprave ter druge -priprave v zvezi z njimi; 7. kdor poškoduje ali uniči mejna ali- gozdna gospodarska- znamenja; 8. kdor s-e ne ravna po predpisih družbenega plana o gozdovih. 2. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev: 1. kdor goni- na pašo ali na žir j-enj-e v nasprotju s posebnimi predpisi pristojnih javnih organov; 2. kdor poškoduje stoječe drevo z zasekova-njem, presekovanjem, žaganjem, narezovanjem, trganjem, sekanjem iveri-j, vrtanjem, kleščenjem, sekanjem vrhov ali na drug način; 3. kdor v nedovoljenem času seka, predeluje les v gozdu, ali ga spravlja iz gozda. Če stori prekršek iz 1. ali 2. člena pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo do 25.000 dinarjev. 3. člen Poleg kazni se sme za prekrške po 1., 2., 4. in 5. točki 1. člena zoper storilca izreči varstveni ukrep odvzetja posekanega lesa v celoti ali deloma, kakor tudi 'odvzetje predmetov, s katerimi je bil prekršek storjen, ne glede na to, čigava last so ti predmeti-.« II. V odloku o imenikih prebivalstva ter o ureditvi prijavne in odjavne obveznosti z dne 18. julija 1949 (Uradni list štev. 3-17/49) a) 15. člen se spremeni takole: »Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z zaporom do 15 dni se kaznuje za prekršek -oseba iz 14. člena lega odloka, ki nima, ali nima v redu knjige oseb, ki jih sprejema na stanovanje, ali ki ne prijavlja oziroma ne odjavlja v redu oseb, ki jih ima na stanovanju.« b) Za novim 15. členom pride novi 16. člen s temle besedilom: »Z denarno kaznijo do 2000 dinarjev ali z zaporom do 10 -dni se kaznuje za prekršek: 1. oseba, ki je dolžna prijavili se oziroma odjaviti, če ne predloži- prijave oziroma odjave, aiti je ne predloži v roku, ki je predpisan v tem odloku; 2. kdor v prijavi lažno navede svoje stalno ozi roma začasno prebivališče oziroma stanovanje.« c) Sedanji 16., 17. oziroma 18. člen postanejo 17., 18. oziroma 19. člen. III. V odloku o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list štev. 1-6/50) a) 1. člen se spremeni takole: »Prekršek zoper javni red in mir stori, kdor s svojim vedenjem: ali ravnanjem ruši normalni način življenja prebivalcev, ovira gibanje in promet na cestah in drugih javnih krajih, vzbuja nemir med prebivalci, krši javno moralo, ovira pravilno uporabljanje javnih objektov in stanovanjskih poslopij, živi v brezdelju, ovira počitek prebivalcev ali na drug način krši- družbeno disciplino in mir prebivalcev.« b) 2. člen se sprem-eni takole: »Za prekršek zoper javni red in mir se kaznuje: 1. -kdor se na javnem kraju pretepa, prepira, vpije, nedostojno vede; 2. kdor se vede na javnem kraju na posebno drzen ali surov način in s tem žali prebivalce ah moti- n j--hov mir ; 3. kdor dovoli-, da je v njegovih prostorih ali na njegovem zemljišču nepriglašen ali prepovedan javni shod; 4. kdo-r krši odredbo pristojnega javnega organa, s katero se prepoveduje dostop -ali zadrževanje na določenem kraju; 5. kdor prerokuje, čara, razlaga sanje, ali na drug podoben način slepi ljudi; 6. kdor s5 izmišlja ali razširja lažnive novice, ki motijo mir ali vznemirjajo ljudi; 7. kdor omalovažuje javne organe ali njihove zakonite -ukrepe oziroma uradne osebe -pri opravljanju službe ali v zvezi z opravljanjem službe; 8. kd-or javno nabit oglas javnega organa ati dlružbene organizacije raztrga, zamaže alti ga na drug način poškoduje ali odstrani; 9. kdo-r daje alkoholno pijačo pijani osebi ah mladoletniku, ki še nima 16 tet; 10. kdor krši predpise o javnih cestah, trgih, pri- staniščih, park h in turističnih krajih, ki so izdani zaradi njihovega vzdrževanja ati varovanja, kolikor ni za te prekrške določena kazen v drugih predpisih; . I 11. kdor se izmika delu in živi v brezdelju, čeprav je deta zmožen; 12. kdor se na javnem kraju udaja pijančevanju; 13. kdor se udaja prostituciji, igri na slepo srečo ali beračenju; 14. kdor dovoli, da se v njegovih prostorih vrše dejanja spolne nemorale; 15. kdor muči živali, jih preobremenjuje ali ravna z njimli na drug škodljiv način, kdor nevarne živali primerno ne zavaruje; 16. kdor postavi pred zgradbo alti pred ograjo ali na zgradbo oziroma na ograjo1 kak predmet ali karkoli, kar bi moglo poškodovati ljudi, ki' hodijo mimo, ali jim prizadejati kako 'drugo škodo, ati kdor meče; take predmete na ulico; 17. roditelj alti skrbnik, čigar otroci ali varovanci zaradi zanemarjenega nadzorstva in skrbi za nje rušijo red in mir; 18. rodtelj ati skrbnik, ki navaja otroke ati varovance, da storijo prekrške, določene s tem odlokom; 19. kdor neopravičeno strelja, užiga rakete eh drug podoben eksplozivni ali lahko vnetljiv materai1, ali kdor na kak podoben način moti mir prebivalcev.« c) 3. člen se spremeni; takole: »Sjtoriec se kaznuje: 1. za prekrške po 2., 3., 5., 6., 11., 13. in 18. točki 2. člena tega odloka z zaporom do 30 dni; 2. za prekrške po 1.. 7., 9. in 19. točki 2. člena lega odloka z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ah z zaporom do 15 dni; 3. za .prekrške po1 4., 8., 10., 12., 14. in 16. točki 2. člena tega odloka z denarno kaznijo do 2000 dinarjev ali z zaporom do 10 dni; 4. za prekrške po 15. in 17. točki 2. člena tega odloka z denarno kaznijo do 1000 dinarjev.« d) 4. člen se spremeni takole: »Prireditelji javnih shodov [sestankov, veselic, sprevodov in podobno), za katere ne veljajo določbe 19. do 24. člena odloka o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih, morajo take prireditve priglasiti pristojnemu svetu za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora najmanj 48 ur pred začetkomt. V priglasitvi se mora navesti kraj, čas in namen javne prireditve. Pristojni organ za notranje zadeve, ki mu je bila priglasitev predložena, lahko prepove prire-d tev. če' je nevarnost, da bi bil ogrožen javni red in mir. Kdor .prireja, vodi ali. podpira prirejanje ali nadaljevanje nepriglašenih ati prepovedanih javnih shodov iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 dinarjev ali z zaporom do 15 dni« e) za 4. členom pride novi 5. člen s temle besedilom1: »Prostovoljni prispevki se ne smejo nabirati brez dovoljenja pristojnega javnega organa. Dovoljenje za nabiranje prostovoljnih prispevkov na območju okraja daje svet za notranje za- deve okrajnega ljudskeg aodbora, dovoljenje za nabiranje prostovoljnih prispevkov na območju Istrskega okrožja pa Poverjeništvo za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Kdor nabira prostovoljne prispevke brez dovoljenja, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din ali z zaporom, do 30 dni. To, kar je bito nabrano brez dovoljenja, se odvzame v korist sklada iz 9. člena odloka o .prekrških.« f) Tretji odstavek 5. člena in 6. člen odpadeta, dosedanji 5. člen postane 6. člen. IV. V odloku o osebnih imenih z dne 16. januarja 1950 [Uradni list štev. 1-8/50) 28. člen se spremeni takole: »Uporaba tujega imena ali uporaba lastnega imena v nasprotju z določbami tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z zaporom do 15 dni,« V. V odloku o vodstvu matičnih knjig z dne 16. januarja 1950 (Uradni list štev. 1-9/50) 13. člen neha veljali, 14. člen postane 13. člen, 15. člen pa 14. člen, VI. V odloku o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih z dne 16. januarja 1950 [Uradni list štev. 1-10/50) 25. člen se spremeni; takole: »Kdor v nasprotju s predpisi tega odloka ne priglasi ustanovitve politične stranke ali; dlrušiva, ah ne priglasi zborovanja ali drugega javnega shoda, ali kdor se udeležuje dtela v društvu, katerega ustanovitev ni dovoljena, se kaznuje z denario. kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni.« VIL V odloku o pečatih, štampiljkah, žigih in nazivih ljudskih odborov, organov pravosodja in drugih organov javne uprave v Istrskem okrožju z dne 16. januarja 1950 (Uradni list štev. 1-11/50) 11. člen se spremeni takole: »Kdor brez pooblastila izdeluje štampiljke, pečale 'in žige ljudskih odborov, organov pravosodja in drugih organov javne uprave v Istrskem okrožju, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev. V posebno hudih primerih ali, če pooblaščeni vrezo-valec pečatov izdeluje štampiljke, pečate in žige preko naročenega števila, se kaznuje storilec z zaporom do 30 dni. Zoper tistega, ki je brez pooblastila izdeloval štampiljke, pečate in žige in bil kaznovan zaradi prekrška iz prejšnjega odstavka se sme izreči poleg kazni kot varstveni ukrep tudi odvzetje orodja, priprav in surovin, ki so bile uporabljene za prekrške.« VIII. V odloku o posesti in nošenju orožja z dne 14. junija 1951 (Uradni list štev. 5-21/51) 12. člen se spremeni takole: »Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni: 1) kdor brez dovoljenja pristojnega organa na- bavi, ’ilma ali nosi orožje, kolikor s tem ne stori sodno kaznivega dejanja; 2) k-d-or orožje, za katero ima dovoljenje za nabavo, posest in nošenje, proda ali posodi komu, ki niima dovoljenja za nabavo, posest in nošenje takega orožja. Zoper osebo, kaznovano zaradi prekrška po prednjem odstavku, se smie poleg kazni izreči kot varstveni ukrep tudi, da se orožje, s katerim je storjen prekršek, odvzame v korist splošnega ljudskega premoženja. Odvzeto orožje se proda, izkupiček pa gre v sklad iz 9. člena odloka o prekrških. IX. V odloku o stanovanjskih in poslovnih prostorih z dne 14. novembra 1948 (Uradni list štev. 7-89/48) A) 28. člen se spremeni takole: »Prekršek stori in se kaznuje: 1) z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, kdor se samovoljno useli v stanovanjski ali poslovni prostor; 2) z denarno kaznijo do 8.000 dinarjev, kdor samovoljno spremeni stanovanjski prostor v poslovni prostor; * 3) z denarno kaznijo do 8.000 dinarjev, toda najmanj na 2.000 dinarjev; a) kdor zatajuje nezasedeno ali nezadostno zasedeno stanovanjsko površino; b) kdor daje v stanovanjskih zadevah lažnive izjave ali poročila; c) kdor ne naznani, da se je useli! podnajemnik; d) kdor brez odločbe pristojnega organa da v najem stanovanjski ati poslovni prostor, ga zamenja ali na drug način prepusti drugemu.« B) 29. člen neha veljati, 30., 31. in 32. člen pa postanejo 29., 30. oziroma 31. člen. X. V odloku o vzdrževanju stanovanjskih poslopij z dne 3. februarja 1951 (Uradni list štev. 2-6/51, 11-73/51 in 14-112/51) a) 34. člen se spremeni takole: »Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev ali z zaporom do 15 dni, kolikor s tem ne stori sodnokaznivega dejanja, kdor vkljub opozorilom stalno zanemarja vzdrževanje stanovanjskega poslopja ali stanovanjskih in posliovmh prostorov ali trajno uporablja stanovanjske in poslovne prostore ali naprave in instalacije v nasprotju z njihovim namenom, tako da nastane ali grozi večja škoda in kdor namerno ¡zbegava izpolnitvi dolžnosti iz 32. b) člena ali daje vede napačne podatke; b) 35. člen se spremeni takole: »Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje: 1) lastnik oziroma upravitelj stanovanjskega poslopja, če pa ima poslopje hišnika, hišnik, ki pravočasno ne naznani pristojnemu organu ljudskega odbora mestne občine oziroma občine potrebnega popravila, pa zato, ker se popravilo ne izvrši, nastane na stanovanjskem prostoru znatna škoda; 2) najemnik ali drug stanovalec, ki s svojo nepazljivostjo ali nemarnostjo pri vzdrževanju ali uporabljanju stanovanjskih ali poslovnih prostorov napravi- na stanovanjskih ali poslovnih prostorih ali njihovih napravah in instalacajah znatnejšo škodo; 3) kdor brez dovoljenja pristojnega organa stanovanjske ali poslovne prostore spremeni tako, da se zmanjša n j hov obseg ali njihova uporabnost; 4) najemnik, ali drugi stanovalec, ki uporablja posamezne stanovanjske ali poslovne prostore ali njihove naprave in instalacije v nasprotju z njihovim namenom tako, da s tem nastane škoda; 5) najemnik ali drug stanovalec, ki pravočasno ne obvesti lastnika oziroma upravitelja stanovanjskega poslopja, da je potrebno večje popravilo v njegovih prostorih ali na poslopju, pa zato, ker se popravilo ne izvrši, nastane znatna škoda; 6) kdor ovira izvrševanje popravil po predpisih tega odloka.« c) 36. člen se spremelni takole: »Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje lastnik oziroma upravitelj stanovanjskega poslopja, če pa ima poslopje hišnika, h-šnik, ki v ukazanem roku ne naznini ljudskemu odboru mestne občine oziroma občine nepravilnega uporabljanja stanovanjskih ali poslovnih prostorov, ali njihovih naprav in instalacij po 27. členu tega odloka.« d) 37. člen neha veljati, 38. in 39. člen Pa postaneta 37. oziroma 38. člen. XI. V odloku o enotnem računovodstvu z dne 16. januarja 1950 (Uradni list štev. 1-3/50) 33., 34., 35. in 36. člen nehajo veljati. XII. V odloku o vojaških invalidih z dne 4. junija 1950 (Uradni list štev. 9-41/50) Tretji odstavek 15. člena neha veljati, na njegovo mesto pa pride novi 3., 4. in 5. odstavek, ki se glasijo : »Vsa gospodarska podjetja, ki so pod upravo delovnih kolektivov, morajo vzeti1 na delo vojaške invalide, in sicer do 10 % skupnega števila zaposlenega osebja. Od te dolžnosti so lahko oproščena podjetja, ki zaradi svoje posebne narave ne morejo sprejemati vojaških invalidov brez škode za pravilno delo ali življenjsko varnost. Odločbo o oprostitvi izda okrožni poverjenik za delo v sporazumu s pristojnim okrožnim resorom. Voditelj ali -druga odgovorna -oseba v podjetju ali ustanovi, -oziroma delodajalec, ki brez utemeljenega vzroka noče vzeti na delo vojaškega invalida po prvem odstavku tega člena, se kaznuje za prekršek z -denarno kaznijo do 10.000 dinarjev.« XIII. V odloku o obrtništvu z dne 14. junija 1951 (Uradni list štev. 5-20/51) a) 111. člen se spremeni takole: »Z d-enario kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni, toda najmanj z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev, se kaznuje zaradi prekrška, kdor brez pravice vodi obrtni obrat ali brez pravice opravlja obrt. Če tisti, ki je bil kaznovan za prekršek iz prednjega odstavka, v šestih mesecih potem, ko je kazen prestal, ali ko je ta zastarala, znova stori isti prekršek, se zoper njega lahko izreče -poleg kazni iz prednjega odstavka kot varstveni ukrep tudi odvzetje orodja, priprav in surovin, s katerimi je brez pravice opravljal obrtno delo.« b) 112. člen se spremeni takole: »Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kolikor ni s posebnimi predpisi določena strožja kazen: 1) kdor opravlja dela, ki ne spadajo v obrtno stroko, za katero sta obrtni obrat ali delavnica ustanovljena; 2) odgovorna oseba v gospodarskem podjetju, zavodu ali1 uradu ljudskih odborov ali odgovorna oseba družbene ali zadružne ustanove, ki ustanovi odprto obrtno delavnico v nasprotju z določbami 42. in 78. člena odloka; 3) kdor proti predpisu iz 12. čtena tega odtoka brez opravičljivega vzroka noče zaposliti obrtnega vajenca; 4) kdor zaposli v obratu več pomočnikov in mojstrov, kot je dovoljeno; 5) kdor okrajnemu ljudskemu odboru v petnajstih dneh ne priglasi vsake spremembe v delu, ki presega izdano dovoljenje; 6) kdor v primerih, določenih v tem odloku (drugi odstavek 85. člena in drugi odstavek 86. člena), ne postavi poslovodje za vodstvo obrata; 7) kdor dopusti, da se zlorablja njegova pravica, izvrševati obrt (zlasti za prikrivanje neopravičenega izvrševanja obrta), kakor tudi oseba, ki vrši tako zlorabo; kdor samo navidezno postavi poslovodjo, ali kdor samo navidezno prevzame poslovodstvo; 8) kdor na zahtevo pristojnih organov ne da predpisanih podatkov o- stanju in delu obrata ah delavnice, ki jo vodi, ali kdor ne daje pravilnih takih podatkov; 9) kdor brez dovoljenja pristojnega organa ustavi svoj obrat ati pa spet začne z obratovanjem, ne da bi to priglasil javnemu organu, ki mu je začasno ustavitev dovolili. Tako se kaznuje tudi vdova oziroma skrbnik mladoletnih otrok umrlega lastnika zasebnega obrtnega obrata, če ne priglasi pristojnemu javnemu organu nadaljevanje obrti (drugi odstavek 92. člena); 10) kdor izdeluje slabe izdelke, alti slabo opravlja storitve; 11) kdor trati material, ki mu je dodeljen. Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1) kdor se ne ravna po določbah 32. člena tega odloka o napisu obrtnih obratov in delavnic; 2) kdor ne vodi predpisanih poslovnih knjig ali jih vodi neredho ail nepravilno.« XIV. V odloku o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin z dne 31. julija 1951 (Uradni list štev. 8-44/51) a) 93. člen se spremeni takole: »Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ati z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek voditelj podjetja alti predstojnik ustanove, zdravnik ati druga odgovorna oseba oziroma zasebni delodajalec: 1) ki ne da hitre zdravniške pomoči zavarovancu, kii ga je zadela nesreča pri, delu, ah ničesar ne ukrene za to pomoč; 2) ki ne da zavarovancu potrebne zdravniške pomoči, četudi mu je bilo to mogoče ¡in je bila to njegova dolžnost; 3) ki sklene pogodbo v nasprotju s predpisi o socialnem zavarovanju; 4) ki sploh ne vodi ali ne vodi v redu predpisanega pregleda o zavarovancih ali pa ne pošlje v določenem roku ah ne pošlje v redu predpisanih naznanil in podatkov; 5) ki se protipravno brani dati pristojnim organom socialnega zavarovanja potrebne podatke ah daje napačne podatke in naznanila o zavarovancih ali prepreči ogled na kraju samem ali pregled poslovnih knjig ati evidence, kolikor se nanašajo na zadeve v zvezi s socialnim zavarovanjem, ah namenoma kako drugače moti ati ovira pravilno delovanje socialnega zavarovanja.« XV. V odloku o obvezni prijavi nalezljivih bolezni Tn o ukrepih za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni z dne 10. decembra 1951 (Uradni list štev. 14-107/51) 14. člen se spremeni takole: »Zdravnik, ki ne naznani akutnega nalezljivega obolenja ali ne pošlje v bolnišnico osebe, ki je zbolela za tako boleznijo, ah opusti kakšen drug sanitarno-epidemioiloški ukrep, predpisan s tem odlokom, pa bi bil moral to storiti, se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev ali z zaporom do 15 dni. Tako se kaznuje tudi vsaka druga oseba zdravstvene stroke, če opusti sanitarno - epidemiološki ukrep, ki bi ga morala po tem odloku storiti. Kdor prepreči ali ovira, dezinfekcijo, napotitev v bolnišnico, cepljenje, ah kakšen drug’sanitarno -epidemiološki ukrep, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni.« XVI. V odloku o lovu z dne 10. decembra 1951 (Uradni lisi štev. 14-106/51) a) 37. člen se spremeni takole: »Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev ah z zaporom do petnajst dni: 1) kdor lovi z zanko; 2) kdor lovi ptice pevke aiti druge za kmetijstvo ali gozdarstvo koristne živali, ki niso divjad, ki jih je pa prepovedano lovih; 3) kdor uničuje ah poškoduje legla ali gnezda zaščitene divjadi ali po 4. členu tega odloka zaščitenih koristnih živali ali ptic. Če ima prekršek iz prejšnjega odstavka hujše posledice, se sme zoper storilca izreči poleg kazni kot varstveni ukrep tudi odvzetje lovnega dovoljenja za določen čas ali za vselej.« b) 38. člen se spremeni takole: »Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev ali z zaporom do deset dni: 1) kdor lovi brez lovnega dovoljenja; 2) kdor prepusti lovno dovoljenje drugemu; 3) kdor lovi v tujem lovišču, če nima; za to dovoljenja; 4) kdor namenoma ovira izpolnitev lovskega plana; 5) kdor namenoma ne da pravih podatkov o lovu in stanju divjadi v lovišču; 6) kdor lovi na nedovoljen način ali z nedovoljenimi sredstvi, kolikor s tem ne stori kaznivega dejanja; 7) kdor proti določbi 21. člena tega odloka ne pokaže članske izkaznice ali lovnega dovoljenja; 8) kdor hodi s puško po lovišču, v katerem ni- ma pravice loviti, izven javnh poti im stez ali z nabito puško po takih ¡poteh ati stezah; 9) kdor se ob nastavljanju strupa, za kar ima dovoljenje, ne ravna po predpisih točke bi drugega odstavka 28. člena tega odloka ali po drug.h posebnih ¡predpisih; 101 kdor brez dovoljenja lovi ali si prilasti živo divjad; 11) kdor ne priglasi, lovskemu upravičencu uplenjene divjadi, ki si jo je prilastil po prvem odstavku 22. člena tega odloka; 12) kdor brez dovoljenja pobira ali prodaja jajca zaščitene perjadi in ptic, zaščitenih po 4. členu tega odloka. Če ima prekršek iz prednjega odstavka hujše posledice, se sme zoper storilca izreči poleg kazni kot varstveni ukrep tudi odvzetje lovnega dovoljenja za določen čas ali za vselej.« 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, nehajo veljati, vsi drugi posebni predpisi v odlokih Istrskega okrožnega ljudskega odbora, izdanih pred spreje-mom odloka o prekrških z dne 10. decembra 1951, s katerimi se določajo prekrški in predpisujejo zanje kazni', kolikor niso obseženi s tem odlokom. 4. člen Ta odlok začne veljati trideseti dan po razglasitvi v Uradnem listu. Koper, dne 12. aprila 1952. Tajnik : Predsednik : Petar Kraljevič l.r. Ernest Vatovec l.r. 29 Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JLA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK O UREDITVI KATASTRSKE SLUŽBE 1. člen Naloga katastrske službe je: 1. da za potrebe narodnega gospodarstva Istrskega okrožja izdela katastrski operat o površini, kulturah, kakovosti in lastnini zemljišč ter podobnem, posebej za meje vsake vasi in sicer na podlagi geodetskih načrtov in obstoječega katastrskega operata ; 2. da katastrski operat vzdržuje v skladu z dejanskim stanjem na terenu; 3. da obdeluje zbrane podatke ter izdaja izvlečke in prepise iz katastrskega operata. * 2. člen Katastrsko službo opravljata katastrska urada pri okrajnih ljudskih odborih. Svet za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora skrbi za enotnost dela obeh katastrskih uradov in jima daje za to potrebna navodila. Katastrski uradi imajo samostojen predračun dohodkov in izdatkov v okviru proračuna okrajnega ljudskega odbora. 3. člen V področje katastrskega urada spadajo naloge: 1. da sestavi katastrski operat za ves okraj in ga stalno vzdržuje v skladu z dejanskim stanjem na terenu ; 2. da neposredno zbira in obdeluje potrebne podatke za vodstvo katastrskega operata; 3. da pregleduje, dopolnjuje in dokončno izvede v katastrskem operatu spremembe, ki jih zberejo ljudski odbori mestnih občin oziroma občin ter da nudi potrebno pomoč in daje navodila osebam, ki imajo nalogo zbirati te podatke; 4. da izdaja prepise in izvlečke iz katastrskega operata. 4. člen Katastrski operat mora biti v stalnem in neprekinjenem soglasju s stanjem v naravi, zato se mora obstoječi kataster trajno vzdrževati in obnavljati s tem, da se v katastrskem operatu izvedejo vse spremembe, ki se tičejo posestnega ali kulturnega stanja zemljišča. 5. člen Spremembe, ki vplivajo na nastanek, spremembo ali prenehanje davčne obveznosti, so dolžni prijaviti sami davčni zavezanci v roku 60 dni od dneva, ko so nastale. Prav tako so dolžni vsi javni uradi v roku 30 dni prijaviti katastrskim uradom vse nastale spremembe, za katere so v svojem delokrogu na kakršenkoli način zaznali. Zlasti velja to za sodišča. Prijave se vlagajo pismeno ali ustno na zapisnik pri pristojnem katastrskem uradu. 6. člen Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izda predpis o načinu in višini povračila stroškov za katastrske usluge, ki jih opravljajo katastrski uradi potom svojega osebja ter predpise za izvajanje tega odloka. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 12. aprila 1952. Tajnik : Predsednik : Petar Kraljević 1. r. Ernest Vatovec L r. 30 Na podlagi ukaza komandanta Odreda JLA na STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK O RDEČEM KRIŽU JUGOSLOVANSKE CONE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA 1. člen Rdeči križ Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja je kot splošno koristna človečanska ustanova pod zaščito oblasti Istrskega okrožja. Organizacija in delovno področje Rdečega križa se razteza na vse območje Istrskega okrožja. 2. člen Rdeči križ Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja je pooblaščen, da sam ali s sodelovanjem javnih organov in ljudskih organizacij v Istrskem okrožju : 1. daje prvo pomoč ljudstvu ob elementarnih nesrečah ; 2. deluje za varovanje in izboljšanje ljudskega zdravja in sodeluje zlasti v borbi proti epidemičnim in endemičnim boleznim; 3. pomaga žrtvam vojne in elementarnih nesreč ter posreduje pri dobivanju in delitvi pomoči. Za izvršitev svojih nalog in vzajemno sodelovanje vzdržuje Rdeči križ Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja zveze z mednarodnimi organi Rdečega križa posameznih držav. Natačnejše določbe o nalogah Rdečega križa bodo predpisane z njegovimi pravili. 3. člen Javni organi in uradne osebe so dolžni pomagati Rdečemu križu Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja pri izvrševanju njegovih nalog. 4. člen Znak Rdečega križa Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja je rdeč križ, sestavljen iz petih enakih kvadratov na belem polju. Rdeči križ Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja in njegovi organi imajo izključno pravico uporabljati ta znak, kolikor se s posebnim pooblastilom ne da pravica uporabljati ta znak ali podobne znake tudi drugim uradom, zavodom, podjetjem ali osebam. 5. člen Javni organi imajo pravico nadzorovati poslovanje Rdečega križa Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja. 6. člen Organizacija in delo Rdečega križa Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja se predpišeta z njegovimi pravili. V okrožni odbor Rdečega križa odpošljeta Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo ter Svet za prosveto Istrskega okrožnega ljudskega odbora po enega svojega predstavnika. 7. člen Da bi Rdeči križ Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja mogel uspešneje opravljati svoje naloge : 1. ne plača nobenih javnih davščin na dohodke od svoje premične in nepremične imovine ; 2. je oproščen taks na vloge in predloge javnim uradom kakor tudi davščin na prireditve (predavanja, zabave, predstave, koncerte in pod.), če so dohodki od teh prireditev namenjeni njemu ; 3. je oproščen taks od prenosa nepremičnin; 4. je oproščen prometnega davka za plačila, katera prejema za usluge, storjene drugim z opravljanjem določenih nalog ; 5. ne plača carin, pristaniških pristojbin in drugih javnih davščin za material, ki se v njegovem imenu nabvalja ali brezplačno prejema iz inozemstva ali, ki ga zaradi pomoči pošilja v inozemstvo ; 6. uživa ugodnosti za uradna potovanja in prevoz blaga z javnimi prevoznimi sredstvi po veljavnih predpisih. 8. člen Na vstopnice za vse kinematografske predstave se pobira po 3 % od cene vstopnic v korist Rdečega križa Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja. 9. člen Vsako leto se v »Tednu Rdečega križa« pobira v korist Rdečega križa Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja na vseh javnih prevoznih sredstvih, razen v lokalnem prometu, po 1 dinar za vsak vozni listek do 100 dinarjev in prav toliko za vsakih nadaljnjih začetih 100 dinarjev in po 1 dinar za vsako pismo, dopisnico, brzojav in druge poštne pošiljke, razen pošiljk, ki jih pošiljajo javni uradi in zavodi ali sam Rdeči križ Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlia. 10. člen Kdor zlorabi ali neopravičeno nosi znamenje ali zastavo Rdečega križa ali znamenja, ki jim ustrezajo, se kaznuje z zaporom do dveh let. » 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 12. aprila 1952. Tajnik: Predsednik: Petar Kraljevič 1. r. Ernest Vatovec 1. r. 31 ” RESOLUCIJA OB PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA ISTRSKEGA OKROŽJA ZA LETO 1952 Istrski okrožni ljudski odbor na svojem zasedanju dne 12. aprila 1952 sprejema naslednjo resolucijo : I. Pooblašča se Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, da dokler ne bo sprejet odlok o družbenem planu Istrskega okrožja za leto 1952, začasno izvršuje okrožni družbeni plan na podlagi predloga družbenega plana Istrskega okrožja za leto 1952, ki ga je Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora predložil Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru dne 12. aprila 1952. II. Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora pošlje predlog družbenega plana za leto 1952 v smislu 18. člena odloka o planskem upravljanju narodnega gospodarstva okrajnima ljudskima odboroma, delavskim svetom gospodarskih podjetij, gospodarskim zbornicam in okrožnim ter okrajnim sindikalnim in zadružnim organizacijam, da dajo o njem svoje mnenje in pripombe. III. Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora predloži predlog odloka o družbenem planu Istrskega okrožja za 1952. leto pravočasno okrožnemu ljudskemu odboru oziroma odboru za gospodarski plan in finance, da bi okrožni ljudski odbor mogel pred koncem meseca maja 1952 sprejeti odlok o družbenem planu Istrskega okrožja za 1952. leto. Obenem s predlogom predloži Izvršilni odbor tudi potrebno obrazložitev s podatki in pa tista mnenja in pripombe pristojnih teles in organizacij, ki jih ni sprejel. IV. Predlog družbenega plana Istrskega okrožja za 1952. leto naj se takoj objavi, da bi se moglo v javnosti razpravljati o njem. Koper, dne 12. aprila 1952. Tajnik : Predsednik : Petar Kraljević 1. r. Ernest Vatovec 1. r. Predpis Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora 32 Na podlagi 30. člena odloka o reorganizaciji ljudskih odborov izdaja Ivršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora NAVODILO ZA IZVRŠITEV ODLOKA O REORGANIZACIJI LJUDSKIH ODBOROV I. Do dneva, ko pričnejo poslovati novi liudski odbori po 29. členu odloka o reorganizaciji ljudskih odborov, morajo sedanji ljudski odbori prenesti zadeve iz svoje pristojnosti na nove ljudske odbore po določbah tega navodila. II. Vse zadeve, za katere so bili pristojni dosedanji krajevni in mestni ljudski odbori, prevzamejo novi ljudski odbori tistih občin oziroma mestnih občin, katerih območju se priključijo območja dosedanjih krajevnih oziroma mestnih ljudskih odborov. III. * Ljudski odbori tistih upravnih teritorialnih enot, ki prenehajo s poslovanjem, prenesejo arhiv, vpisnike in tekoče spise na tiste ljudske odbore, ki prevzemajo njihove zadeve. Če se območje ljudskega odbora take upravne teritorialne enote, ki preneha s poslovanjem, razdeli tako, da se pripoji območju različnih ljudskih odborov, je ravnati takole: 1. arhiv prevzame tisti ljudski odbor, katerega območju se priključi pretežni del območja upravne teritorialne enote, ki preneha ; 2. vpisnike in druge evidenčne spise prevzame tisti ljudski odbor, h katerega območju se pripoji pretežni del območja upravne teritorialne enote, ki preneha; ta ljudski odbor pa mora poslati overjen prepis vpisov iz takih vpisnikov in drugih evidenčnih spisov tistemu ljudskemu odboru, katerega območju se je pridružil ostali del območja upravne teritorialne enote ljudskega odbora, ki je prenehala; tak ljudski odbor vpiše te izpiske v celoti v svoje vpisnike in druge evidenčne spise ; če se kakšen vpisnik ali evidenčni spis nanaša samo na tisti del območja dosedanjega ljudskega odbora, ki se pridruži območju drugega ljudskega odbora, ali če so vpisniki ali evidenčni spisi tehnično sestavljeni tako, da se dajo posamezni deli izločiti brez škode za celoto (na primer kartoteke, kmetijski popisni listi itd.), se prenese izvirnik posameznega vpisnika ali posameznega spisa na tisti ljudski odbor, katerega območju se je pripojil del območja dosedanjega ljudskega odbora ; 3. tekoče spise ljudskega odbora upravne teritorialne enote, ki preneha, prevzame tisti ljudski odbor, ki postane glede na pripojitev posameznih območij krajevno pristojen; ta ljudski odbor pa mora o prevzemu spisov obvestiti prizadete stranke ; 4. ljudski odbor, ki prevzame tekoče spise, jih vpiše na novo v svoje vpisnike z dnem. ko jih prevzame, v opombi pa zaznamuje dosedanjo številko spisa in naziv ljudskega odbora, od katerega je spis prevzel; ljudski odbor, ki spise odstopi, mora v svojem vpisniku vpisati, kateremu ljudskemu odboru je spis odstopil in kdaj ; o vseh prenesenih spisih mora ljudski odbor napraviti poseben seznam v dveh izvodih; en izvod pošlje ljudskemu odboru, kateremu odstopa spise, drugi izvod pa priloži svojemu arhivu. IV. Ljudski odbori upravno teritorialnih enot, ki prenehajo oziroma njihovi organi morajo opraviti vse naroke in obravnave, razpisane do dneva, ko prenehajo, in morajo izdati odločbe. Obravnave in naroke, ki so razpisani za pozneje, morajo preklicati in to sporočiti vsem, ki so vabljeni. Nedokončane spise morajo odstopiti pristojnemu ljudskemu odboru. V. Podjetja in zavodi iz pristojnosti ljudskega odbora upravne teritorialne enote, ki preneha, preidejo z dnem, ko ljudski odbor preneha, v pristojnost tistega ljudskega odbora, ki se mu pridruži območje, na katerem je kakšno podjetje ali zavod. Prenos podjetij in zavodov se izvrši komisijsko. Če se območje upravne teritorialne enote, ki preneha, razdeli in pridruži območjem različnih ljudskih odborov tako, da bi se po načelu prvega odstavka te točke morale podružnice, poslovalnice, izpostave itd. odcepiti od svojih podjetij, matičnih zavodov itd., prevzame začasno vse take podružnice, izpostave itd. tisti ljudski odbor, v katerega območju je sedež podjetja ali zavoda. To stanje pa morajo prizadeti ljudski odbori sporazumno čimprej urediti po veljavnih predpisih. Upravo, nad nepremičninami in nad zgradbami z vsemi napravami (instalacijami itd.), ki so bile v upravi ljudskega odbora upravne teritorialne enote, ki pre- neha, prevzame tisti ljudski odbor, katerega območju se pridruži območje, kjer leži nepremičnina. Prevzem nepremičnin po tretjem odstavku te točke je pravni naslov za vpis organa upravljanja v zemljiški knjigi. Ta vpis predlaga sodišču tisti ljudski odbor, ki nepremičnino prevzame. Novi upravni organ se vpiše v zemljiški knjigi po odredbi o vknjižbi lastnine nepremičnin, ki so splošno ljudsko premoženje. Kjer je vpisan kot upravni organ v zemljiški knjigi izvršilni odbor ljudskega odbora, je treba vpisati kot upravni organ pristojni ljudski odbor. VI. Inventar ljudskega odbora upravne teritorialne enote, ki preneha, prevzame komisijsko tisti ljudski odbor, na katerega območju je inventar po pridružitvi. S tem inventarjem razpolaga ta ljudski odbor po obstoječih predpisih. VII. Določbe točke III. do V. tega navodila se ustrezno uporabljajo tudi v primerih, kjer se samo del območja kakšnega ljudskega odbora pripoji območju drugega ljudskega odbora. VIII. Delavce in uslužbence ljudskih odborov tistih upravnih teritorialnih enot, ki prenehajo, prevzamejo tisti ljudski odbori, katerih območju se pridruži pretežni del območja ukinjene upravne teritorialne enote. Kolikor tem delavcem in uslužbencem delovno ali službeno razmerje ni že odpovedano, ga morajo ljudski odbori odpovedati po veljavnih predpisih, kolikor glede nji-hve zaposlitve ne določijo kako drugače. Do prve seje novega ljudskega odbora odpove lahko službeno oziroma delovno razmerje dosedanji ljudski odbor, od prve seje novega ljudskega odbora pa novi ljudski odbor. Z usluž- benci poverjeništva za notranje zadeve ljudskih odborov upravnih teritorialnih enot, ki prenehajo, razpolaga okrožni poverjenik za notranje zadeve. IX. Matični okoliši do nadaljnjega ostanejo kot so sedaj. X. Zadeve prenosa po tem navodilu imajo prednost pred vsemi drugimi tekočimi zadevami. XI. Po 24. členu odloka o reorganizaciji ljudskih odborov postavlja načelnike oddelkov ljudski odbor v soglasju s pristojnim svetom Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Uslužbenec, ki je predlagan za načelnika, ne more opravljati službe načelnika, dokler ljudski odbor ne dobi soglasja pristojnega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora za imenovanje načelnika. XII. Na podlagi tega navodila lahko izdajo posamezni sveti Istrskega okrožnega ljudskega odbora natančnejša navodila za prevzem zadev iz svoje upravne panoge v okviru načel tega navodila. XIII. To navodilo velja takoj. Koper, dne 25. aprila 1952. Tajnik: Predsednik: Fabio Valentič 1. r. Julij Beltram 1. r. Predpis upravnika PTT službe 33 ODLOČBA O IZDAJI PRILOŽNOSTNIH AVIONSKIH ZNAMK OB 75-LETNICI SVETOVNE POŠTNE ZVEZE Ob priliki proslave 75-letnice svetovne poštne zveze v Bernu je Uprava p.t.t. službe v Kopru — z odobrenjem Vojne uprave JLA izdala priložnostno avionsko serijo znamk z vrednostjo od din 5.—, 15.— in 25.—. Znamka od din 5.— v nakladi 21.000 komadov, je svetlo rjave barve s sliko glavnega trga v Kopru, nad katerim kroži avion. V levem zgornjem oglu znamke jé označena vrednost 5.— din, v spodnjem levem delu označba STT—VUJA, v desnem gornjem delu je napis »Zračna pošta«, v desnem spodnjem delu pa označba UPU 1874—1949. Znamka od din 15.— v nakladi 21.500 komadov v kobaltno-modri barvi s sliko cerkvice in stolpa na »Piranskem rtiču zdravja«, preko katerega kroži avion. V levem zgornjem oglu je označba UPU 1874'—1949, poleg napisa »Posta aerea«, v spodnjem levem delu znamke je napis STT—VUJA, v desnem spodnjem delu je označena vrednost din 15.—. Znamka od din 25.— v nakladi 24.000 komadov v listnato-zeleni barvi s sliko hotela Palace v Portorožu, preko katerega kroži avion. V zgornjem levem delu je označba »Avionska pošta«, v spodnjem levem kotu je označena vrednost 25.— din, v zgornjem desnem) kotu je napis UPU 1874—1949, v spodnjem desnem delu pa napis STT—)VUJA. Znamke je tiskala tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani v bakrotisku na polah po 50 komadov. Gumiranje in perforiranje je izvršil »Zavod za izradu novčanica« v Beogradu. Perforiranje je linijasto 121/2. Znamke bodo v prodaji pri poštah Istrskega okrožja od 4. II. do 30. III. 1952, a veljavnost istih preneha s 30. VI. 1952. Štev.: 180/52 30.1. 1952. Upravnik P. t. t. službe Gregor Hribar L r. Izdaja Istrski okrožni 1,0 v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.