Predpisi so, deviz ni!
O malokaterem predpisu je bilo toliko polemik kot o zakonu o deviznem poslovanju in ekonomskih od-nosih, ki so ga delegati zvezne skupščine končno le sprejeli konec lanskega leta. Mnenja o tem, ali bodo novi predpisi pripomogli k ugodnejši zunanjetrgo-vinski menjavi in boljši devizni in plačilni bilanci Ju-goslavije ali ne, so si bila sila nasprotujoča, odvisna pač od tega, kako v posameznih okoljih gledajo na izvoz na konvertibilno področje in uvoz od tam.
No, polemike so končane, novi zakon in večina podzakonskih aktov je sprejeta, že od novega leta se nove določbe uveljavljajo in potrjujejo v praksi, ki je seveda najboljši kazalec, kako se teoretične predpostavke uresničujejo v vsakdanjem poslova-nju. Tako bomo kmalu spoznali, čigavi argumenti v polemiki o novem zakonu so bili bližje resnici, kar pa nam seveda ne bo kdo ve koliko pomagalo, kajti je že pač tako, da je napako lažje narediti, kot pa jo popraviti Po enoinpolmesečnih izkušnjah namreč kaže, da so imeli bolj prav tisti, ki so trdili, da bo pri delovanju novega deviznega sistema prihajalo do precejšnjih motenj, ker pač ne bo dovolj deviz za vse potrebe. V januarju so namreč na deviznem trgu v Beogradu prodali vsega 51 milijonov dolarjev — kako malo je to, je dokaz že dejstvo, da bi to ob takš-nem nadaljevanju pomenilo le 600 milijonov dolarjev prometa na leto, obseg naše menjave s tujino pa je, vsaj plačilni promet, desetkrat večji. Devize so bile na voljo le za zadovoljevanje potreb prve prioritete: za vračanje fiksnih in garantiranih obveznosti tujini, medtem ko deviz za plačilo reprodukcijskih materia-lov in blaga ni bilo. To pomeni, da uvozniki niso mogB plačati blaga, ki ga zato tudi ne bodo mogli uvoziti, kar pomeni, da bodo ostali brez njega, kar bo vpli-valo na obseg proizvodnje. Manjši obseg proizvod-nje pa naprej pomeni tudi manjši izvoz, kar bo prine-slo še manj deviz in s tem še manj možnosti za uvoz. Pa smo tam: v začaranem krogu namreč.
In kako iz njega? Z večjim izvozom seveda, a vprašanje je, kje dobiti devize za začetni zagon. Re-šitev je v deviznih rezervah narodne banke ali v po-sojilih, seveda pa bo osnovno, da bodo prednost do-bili resnični izvozniki na konvertibilni trg.
Poleg tega osnovnega problema pa se v gospo-darstvu srečujejo še s številnimi drugimi problemi, ki jih je pnnesla nova devizna zakonodaja. Najprej so se ubadali s pomanjkanjem pravih obrazcev za zu-nanjetrgovinsko menjavo, ko pa so iih vendarle do-bili, so se držali za glavo, ko so zvedeli za njihovo (ni-kakor ne majhno!) ceno.
Druga velika nadloga so bile številne nejasnosti v predpisih, še posebej v podzakonskih aktih. še en-krat se je izkazalo, da naglica ni dobra, tudi pri spre-jemanju predpisov ne. Vsako leto lahko slišimo ob-Ijube, kako bo gospodarstvo že zdavnaj pred vsto-pom v novo leto vedelo za pogoje poslovanja, a do slej se te napovedi še nikoli niso uresničile. Tako je bilo eno temeljnih opravil v gospodarskih organiza-cijah po novem letu iskanje tolmačenj novih predpi-sov, namesto da bi bilo vse res jasno in bi se v po-djetjih lahko ubadali z drugimi, bolj donosnimi zadevami.
Stalno pravilo je, da se učimo na napakah, a zdi se, da smo pri nas vsi skupaj sila slabi učenci, kajti dobro znane napake ponavljamo iz leta v leto. Kaj, ste hoteli dodati še kakšno o odgovornošti?