Jesenice dz
BRCA2
220130201,16
I___J
poštnina plačana pri pošti 4271
niških študentov
COBISS 0
d


Juli
Uvodnik
»Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam?«
Tokrat se je vse zgrnilo na en vikend. Pust, praznik in protesti, pa še kaj bi se lahko našlo. Da bi se izognila odločitvi, katerega dogodka se udeležiti, sem tokrat izbrala alternativo in se usedla na vlak za Benetke. Ampak tudi te niso več, kar so bile. Klavrna bera našemljenih na naših ulicah me je spomnila, da tudi tu velja narobe svet in nič več ni, kot je bilo. Zato pa so me zakotne beneške ulice in trgovine, bari in mini restavracije, oddaljene od turističnega centra in vrveža, spominih, da moramo bistvo in smisel očitno iskati drugje. V preprostih stvareh, medčloveških odnosih ter v iskanju alternativ. Eno od njih vam tokrat ponujamo v Brcinem profilu.
Pa vendar me je takoj po prestopu (nekdanje) italijansko-slo-venske meje na realna slovenska tla postavilo poročanje iz prestolnice, kjer je petkovo protestno dogajanje še enkrat več pokazalo na razklanost slovenske družbe. Kako čudnogledo dandanes razmišljajo politiki, nam bo prikazal Tein članek o gorenjski univerzi.
»Bojuje se narmlajši med junaki za vero staršov, lepo bognjo Živo, za črte, za bogove nad oblaki.«
V intervjuju z zdaj že nekdanjim predsednikom KJŠ, Mihom Vahčičem, razkrivamo, kako je študentski klub voditi v teh nezavidljivih časih; da ostanemo razigrani pa bosta poskrbela Ana in Rok. Sama sem ob pregledu aktualnih študentskih tem naletela na nekaj novosti, ki jih prinašajo razpisana mesta za naslednje študijsko leto.
*Dolgujemo vam še pojasnilo o Nikinem članku iz januarske številke. Ko je avtorica pisala svoj prispevek, namreč še ni bilo dovolj snega, ki pa ga je v naslednjih dneh, ko je bilo naše glasilo na poti v tisk, namedlo toliko, da se seveda s sankami lahko spustite z Valvazorja povsem brez težav. Problemi so le z obratovanjem sedežnice na Španovem vrhu; vseeno pa greste lahko do vrha peš in se s smučkami spustite navzdol!
Eva Brane
Kazalo
2 Delo na prestižni jahti
g Za petino manj družboslovcev in humanistov
7 Škatla spominov
Q Intervju z Mihom Vahčičem
2.2 Univerza na Gorenjskem
3.5 Informator 18 Dogodek meseca
Brcatelji
Izdaja: Klub jeseniških študentov e-pošta:: info@kjs-klub.si Urednica: Eva Brane Lektorica: Eva Baš Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Adnan Varmaz Urška Kalan
Pisci: Ana, Eva, Nika, Tea, Rok
Tisk: Jakinet Group,
Jaka Intihar, s.p.
DELO NA PRESTIŽNI JAHTI
Maja Novak je ena tistih, ki je šla izkušnje, zgodbe in dogodivščine iskat v tujino. Domov se je vračala po nov val energije in načrte za nove dogodivščine. »Svet je velik, nisem bila še niti na polovici sveta, sem pa predelala nekaj Azije, veliko sem hodila po Ameriki (predvsem delovno), obiskala sem Karibe, Novo Zelandijo, majhen košček Afrike in Evropo, ki je tako blizu, da kar moraš iti,« pravi. Ko se pogovarjam z njo, začutim njeno neverjetno disciplino, voljo do dela in željo po izzivu. Prav s takšnim zagonom je šla v svet, pridobila je veliko različnih izkušenj tako 'za delodajalce' kot tudi zase.
Veliko mladih si danes želi v tujino, ker doma ne vidijo priložnosti za delo, ki so ga načrtovali v glavi. Tudi Maja ni začutila prave iskrice v domači državi, čeprav sicer »so kakšne priložnosti (doma), ki jih mogoče ne vidimo, jaz jih takrat nisem videla več, predvsem pa sem si želela nekaj novega, razširiti svojo zavest, dobiti vpogled v svetovljanstvo.«
Po končanem študiju se je odpravila na delo čez lužo, najprej v poletni kamp v Ameriko. Tja se je odpravila iz
sigurnosti, ker je bilo tam delo zanjo že bolj ali manj organizirano. Na Novi Zelandiji je delala kot au pair (varuška), ob obisku Mehike je povsem priložnostno dobila delo v hostlu, poletje 2012 pa je pestro in zanimivo preživela na francoski rivieri, v Grčiji in Turčiji. Delala je na zasebni 70-me-trski jahti, kar je bila zanjo, kot sama pravi, povsem drugačna, svojevrstna, izredno zanimiva in poučna izkušnja.
Celo poletje na morju, na prestižni jahti, z milijonarji...
»V treh mesecih sem imela en prost dan, pa še to na morju, stran od obale. Mogoče je bilo okoli pet ali šest noči, da smo šli lahko plesat, da je šla negativna energija stran. Drugače pa smo delali tudi petnajst, včasih celo dvaindvajset ur na dan,« pripoveduje Maja. Kljub hudemu tempu mi z energijo govori o pozitivnih izkušnjah in o pridobljeni trdi koži, ki je vredna vsega truda in časa.
foto: osebni arhiv Maje Novak
Katerekoli stvari se lotiš v življenju, moraš vanjo vložiti denar in energijo
Načrtovanje in priprava za delo v tovrstni »industriji« zahtevata kar nekaj denarja, energije, dela in potrpežljivosti. Maja je morala v Kopru opraviti tečaj osnovnega usposabljanja za delo na ladjah, kar stane okoli 300 evrov, nekaj denarja je morala vložiti tudi v pot, da je lahko sploh prišla do francoske riviere. Življenje tam ni poceni, t.i. crew house, kjer so nastanjeni vsi, ki iščejo službo na jahti, stane tudi do 200 evrov na teden, vendar ti, kot pravi Maja, to da še večjo motivacijo pri iskanju službe, da se tega finančnega dolga znebiš.
Poleg agencij, ki ti pomagajo pri iskanju služb, ti bolj pomagajo reference in licence, ki si jih nabereš v življenju in jih shranjuješ v življenjepis, ki mora biti napisan v skladu s pravih ladjarske industrije. Sama je imela še ogromno srečo, ker je spoznala lastnika prestižne jahte, ki ji je kasneje tudi ponudil delo.
Gremo na jahto
Ko začenjaš v ladjarski industriji, ti razne agencije pri zaposlitvi ne pomagajo veliko. »Greš do pomolov, jaht in sprašuješ za službo, deliš življenjepise, se predstaviš v najboljši luči. Vse je odvisno od tebe.« Intervjuji lahko potekajo s posadko ali kapitanom, Maja pa se je znašla tudi po svoje. »Včasih sem šla jaz kar malo izven svojih meja in sem jim rekla, da sem zadnjič govorila s kapitanom, pa je rekel, da lahko pridem, čeprav to ni bilo res. In me je kapitan res sprejel in imela sem srečo, ker mi je čez dva tedna ponudil službo.«
Druga stevardesa
Ko si nekaj želimo uresničiti, se mi včasih zazdi, da nas nenavadna naključja vodijo v pravo smer. Prav takšna energija je Majo spremljala ob iskanju službe na jahti. »Spet sem po nekem čudnem naključju imela veliko sreče, da sem bila prva zaposlena na ladji (posadka se je namreč menjala) in sem glavno stevardeso prepričala s svojim delom, da je rekla, boš pa ti moja second stevvardess (druga stevardesa), ki je njena desna roka,« mi razlaga o nepričakovanih preobratih. Začetniki največkrat dobijo delo na majhni jahti, kjer delajo v pralnici ali pospravljajo sobe. Splet lepih naključij je Majo pripeljal na visok položaj med delavci, svojo vsestranskost pa je pokazala tudi v kuhinji. »Rada pe-
foto: osebni arhiv Maje Novak
čem slaščice in sem kdaj spekla kakšno torto ... Poleg tega pa sem kdaj tudi šla svojim sodelavkam pomagat pospravljat sobe ali pa v pralnico likat, tam namreč lahko nabiješ glasbo do konca in se sprostiš.«
Plačila, pogodbe, davki in zdravstveno zavarovanje v tujini
Stresa zaradi plačil (v tujini in doma) Maja ni doživela. »Mogoče kdaj nisem dobila kakšnega obljubljenega plačila, ampak to je bilo zelo poredko.« Kot pravi sogovornica, tudi za delo v tujini namreč podpišeš pogodbo. »Amerika je svojevrsten primer, toliko je neke dokumentacije, plačujejo pa ti izključno v čekih. Dobro je tudi v vsaki državi odpreti svoj račun. V Franciji pa je najlažje od vsega, so res izjemni pogoji, samo podpišeš pogodbo, vste
ti nakažejo na katerikoli račun želiš, poleg tega pa dobiš, če imaš srečo, tudi napitnine, ki pa jih itak spraviš v žep.« Nujno pa je treba poskrbeti za zdravstveno zavarovanje, da te v primeru nezgode ne udarijo po denarnici. »Če potuješ sam, si moraš tudi sam urediti zavarovanje. Če delaš npr. v ameriškem poletnem kampu, si zavarovan preko njih; takšna pravila veljajo tudi na jahti.«
Najin zanimiv pogovor se je iz dopoldneva zavlekel v zgodnje popoldne. Maja mi je delila veliko nasvetov, ki jih bo v celoti mogoče slišati v radijski oddaji Beseda mladih na Radiu Triglav Jesenice. Maja tokrat v Sloveniji ostaja nekoliko dlje časa. »To seveda ne pomeni, da ne bom nikoli več potovala. Pomeni samo, da se bom mogoče bolj umirila in akcijo iskala samo v eni državi ter šla mogoče dvakrat do trikrat na leto ven po izkušnje, izobrazbo ...«
Ob pozitivni energiji toplega sonca na obrazu na koncu doda še misel, ki bi si jo lahko tudi sama že enkrat vcepila v glavo in srce: »Treba je najti tisto, za kar res živimo, to začeti delati in na koncu se bo vse nekako uskladilo - denar, pravi ljudje in izkušnje.«
Ana Pirih
Maja in njen blog:
•	GOOGLE ->ednevnik.si — mayita
•	mayitall.blogspot.com
ZA PETINO MANJ DRUŽBOSLOVCEV
IN HUMANISTOV
(Super)ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je v začetku tega meseca objavilo razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe. Na voljo je 25.173 vpisnih mest za redni in izredni študij, za petino manj (v primerjavi z lanskim študijskim letom) pa bo na voljo mest na družboslovju in humanistiki. Letošnja novost je ukinitev brezplačnega vzporednega in zaporednega študija. Več vpisnih mest kot lani (14.312) pa bo na voljo za
študente višjih strokovnih šol.
Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe je letos prvič izšel le v elektronski obliki, kljub temu pa se tudi v sledeče študijsko leto ne bo mogoče vpisati preko sistema eVS, ki bi po mnenju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) »... edini lahko na transparenten in enakopraven način preverjal vpis in onemogočil izkoriščanje statusa študenta.« Proti fiktivnim študentom se bodo na resornem ministrstvu raje borili z drugimi mehanizmi. Eden takih je ukinitev brezplačnega vzporednega in zaporednega, tako imenovanega študija diplomantov. Lani je bilo denimo tovrstnemu študijo namenjeno 5 odstotkov vseh vpisnih mest, letos pa le nekaj izrednih.
Za petino so letos skrčili še število vpisnih mest za družboslovne in humanistične študije, vendar ne tam, kjer je bila v preteklih letih omejitev
vpisa. Kljub temu bo manj študijskih stolčkov denimo na arhitekturi, pa na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in na medicini.
Bo pa v študijskem letu 2013/14 na voljo več vpisnih mest na višjih strokovnih šolah, kjer je za izobraževanje v 26 javnih in 22 zasebnih višjih strokovnih šolah na voljo 30 različnih študijskih programov. Dobro tretjino vpisnih mest predstavljajo programi s področja tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva, prvič pa se razpisuje program avtoservisni menedžment.
Kaj pametnega svetovati bodočim brucem, kise v prvem roku do 5. marca prijavljajo na visokošolske zavode in do 8. marca na višje šole, ostaja uganka. Zaposlitveni trend se namreč lahko v štirih letih, kolikor traja študij, še kako spremeni. Najmodrejši
nasvet je, naj sledijo svojim željam. Tako se bodo v času študija kar najbolje znašli v labirintu znanja, vsekakor pa ne gre spregledati nasveta, naj že v času študija delujejo na več področjih in pridobijo čim več izkušenj ter poznanstev, ki jim utegnejo še kako priti prav po zaključku študija.
Eva Brane
Zavod za šport Jesenice - OE Mladinski center Jesenice objavlja razpis, ki mladim omogoča pridobitev financ za izvedbo različnih projektov. Projekti naj s svojimi vsebinami na inovativen način dopolnijo obstoječo ponudbo za mlade v Občini Jesenice, bodisi na področju pridobivanj neformalnih znanj, priložnosti za aktivno državljanstvo, možnosti za kulturno izražanje in medkulturni dialog, spodbud za zdrav način življenja ipd. Rok za oddajo vlog je 11. marec 2013. Informacije lahko dobite na tel. št. 045 884 680 (Lili Tkalec) oz. po e-pošti na dmcj@siol.net. Pridite na INFORMATIVNI DAN, ki bo v ponedeljek, 25. februarja, ob 17. uri v prostorih MCJ na Kejžarjevi 22, kjer bodo pojasnjene vse nejasnosti. Na mladih svet stoji!
ŠKATLA SPOMINOV
Občutek zimske domačnosti in sanjarjenja si tokrat rišem kar s svečami, ki na oknu »izgorevajo« do pričetka pomladi. Hm, očitno sneg tudi v meni le zbudi nekaj starega romantika, ali pa me lovi duh mojih daljnih prednikov, ki so med hudo zimo debatirali ob ognju ali svečah, ko je bila elektrika še popolna neznanka.
Tukaj in zdaj, ob brnenju današnje »mašinerije« in prelivanju voska, me je prijelo, da bi iz omare privlekla mamin zaprašen pisalni stroj, da bi se po sobi slišalo glasno premikanje črk, besed, stavkov in »cinglanje« vrstic, da bi se miza kar tresla od inspiracije. Stavki, ki bi jih želela izbrisati, bi ostali tam, prečrtani s svinčnikom, pobrisani, a še vedno vidni, kot delček neželene preteklosti.
Ob vsej tej tehnologiji in hitrem pisanju bi lahko temu impulzu rekla afna-nje ali mogoče raje sanjarjenje o tem, da me bo prevzela beseda kakšnega starega umetnika-romantika, ki bi si ga zarisala v glavi, kako v omami poceni vina in cigaretnega dima »glasno« piše svoje misli. Hm, mogoče pa res enkrat očistim tisto stvar in pustim, da me skupaj z vonjem voska in sintetične dišave odpelje v daljne čase. Buteljko pa raje shranim za družbo in tudi miza bo danes očitno ostala čista, brez prahu pisalnega stroja, ki se je na njem nabiral v omari, ko je njegov prostor na mizi prevzela tipkovnica. Se mi zdi, da so se, nekje med tistim
prahom, izgubile tudi prave romance. Tipkovnica in internet sta jih danes spremenila v pogovore »na deset prstov« namesto na štiri oči. K sreči ostajajo vsaj metuljčki v trebuhu, ki jih še ni zamenjala kakšna mobilna aplikacija in upam, da tudi oni ne postanejo »ogrožena vrsta«. Imam občutek, da bodo naše romance izgubljene v prahu novodobnega časa - v soju nevidnih linij. Izgubljajo se že v tisoč in enem oglasu, ki opozarja, da se enkrat v letu lahko praznuje - ljubezen. In še to pozimi, ko ne izgledamo prav nič filmsko ... khm, oprostite, romantično - lasje naelektreni, koža in ustnice suhi od mraza, roke mrzle ... Kaj pa vseh drugih 364 dni v letu?
No, nisem »romantično pametna« , saj si tudi sama ne predstavljam svoje babice, kako sedi za mizo in piše pismo ljubezni svojega življenja, upa na odgovor in na boljše življenje. Babi je svojo ljubezen oz. romanco skrbno shranjevala. Za spomin, ker je bilo to iskreno, če se je zapisalo Ljubim te. Zal pisem čez leta in leta ni mogla deliti z ljubeznijo, ki ji je odpisovala,
s katero sta gradila skupne načrte. Načrte je obrnila usoda in ji namenila drugo zgodbo. A ostala so pisma. Se vedno zapakirana v isti škatli, še vedno vsa na kupu. Z vonjem po ljubezni in z vsebino, ki tudi popolnega neromantika za sekundo ustavi in mu verjetno - če pred tem sliši za usodo zgodbe - orosi oči. Kdo bi si mislil, da bo čez leta in leta ta pisma prebirala njena vnukinja in si v mislih zavrtela ta film. Danes. Tukaj in zdaj, ko se pisma izgubljajo v virtualnosti naše e--pošte, škatle pod posteljo pa ostajajo prazne.
ostala še naslednjim generacijam, ki bodo zasanjano zrle v film »naših časov«.
Ne zapravljajte ljubezni in katerekoli druge reči za igranje, izzivanje ali zato, ker »pač morate«, ker so takšna »pravila igre«. Raje bodite iskreni, da bo vredno shraniti tako veselje kot tudi solze v tiste škatle zgodb ... za »filme« naslednjih generacij!
Ana Pirih
Morda se najde kakšna, polna daril iz preteklih februarskih praznikov, ki opozarjajo, da je treba častiti ljubezen - seveda tako, da kupiš kar se le da draga darila brez prave vrednosti. Čez leto dni pa so že pozabljena ...
Letos nam je prizanešeno. Pust ne bo odganjal samo zime, ampak, kot kaže, tudi »romanco« trgovcem, saj so morali medvedki s srčki odstopiti prostor maskam in kostumom vampirjev, zombijev, čarovnic, klovnov in živali, čokoladne bonboniere pa krofom.
grafike
dekoracije, fototapete I za dom in podjetje.
design oprema
Oblikovanje in izvedba grafik, grafična oprema trgovin in poslovnih prostorov,
print reklam
Digitalni tisk, offset.
velikega formata,
I nalepke, tampotisk.
Oprostite, ampak raje si bom privoščila en krof, tudi če mi bo odnesel kakšno simpatijo več. Škatla spominov bo že počakala na tisto »pravo« energijo, ki jo bo vredno shranjevati in bdS
vizual! sistemi
Oglasne table in napisi, promocijska oprema,
INTERVJU Z MIHOM VAHČIČEM
Tokrat sije za nas čas vzel bivši predsednik Kluba jeseniških študentov Miha Vahčič, ki je svoje poslanstvo opravil z odliko. Ker »štafetno palico« predaja naprej, smo ga povprašali o spremembah v klubu, ki jih je prineslo gospodarstvo, s čim si sedaj zapolnjuje čas ter se pozanimali o kakšni zanimivi prigodi. Zato bo najbolje, da se čim prej zapodite v spodnje vrstice!
Aktivni član Klba si že kar nekaj let, zadnja štiri leta pa si bil tudi njegov predsednik. Zanima me, kako bi primerjal delovanje Kluba pod tvojim in prejšnjim vodstvom? Kaj se je v tem času najbolj spremenilo?
V	KJS so me pripeljale družinske vezi, saj sta v Klubu aktivno sodelovali dve moji sestrični in pred tem tudi brat, zato sem bil pri projektih Kluba pogosto prisoten že od vstopa v srednjo šolo. Lahko bi rekli, da sem tu končal tako, kot je najlažje - preko vez in poznanstev (smeh).
V	vsem tem času sta struktura in delovanja Kluba ostali v osnovi isti, saj se dobrih stvari ne spreminja, smo se pa morali v zadnjih štirih letih prilagajati spremembam sistema, saj je vir finančnih sredstev zelo upadel na račun zmanjšanega obsega dela preko študentskih napotnic, iz katerega se posredno financira vsak študentski klub v Sloveniji. Tako smo bili v zadnjih štirih letih primorani finančno racionalizirati delovanje Kluba ter se
prijavljati na razpise, če smo hoteli ohraniti kvaliteto in obseg storitev, ki jih ponujamo članom.
Zaradi oblikovanja programa po željah mladih se je začelo tudi sodelovanje z Občino Jesenice, ki se bo izvajalo preko novoustanovljenega Mladinskega sveta Jesenice.
foto: osebni arhiv Miha Vahčiča
Klub si prevzel v času gospodarske krize; se je to kaj odražalo pri njegovem delovanju? Se je kriza poznala tudi pri udeležbi na študentskih projektih?
Na srečo je prejšnje vodstvo imelo shranjeno finančno rezervo, kar nam je olajšalo prehod na delovanje z manj-
Šimi finančnimi prilivi, ki so prišli s krizo. Statistično smo kljub temu izpeljali skoraj enako število projektov kot prejšnja leta, celo z višjo udeležbo članov.
Zavedali smo se, kot se tudi novo vodstvo, da glavni namen študentskih klubov ni organiziranje zabav, dragih izletov ter masovnih koncertov. Za tiste, ki jih vseeno pripravimo, poskrbimo, da so v primernih finančnih okvirjih. Večina študentov namreč nima zadostnih sredstev, oz. jih porabi za ostale stvari. Upam, da se bo trend socialnih, izobraževalnih ter kulturnih projektov, ki se jih lahko izpelje z malo denarja, a z veliko učinka, nadaljeval, enako tudi druženja, za katera se potrebuje samo dobra volja ter odklop od računalnika.
Vaši projekti so zasnovani zelo raznovrstno, od kulturnih in športnih do dobrodelnih. Kateri projekti so ti bili najljubši in katere bi lahko še bolj izpopolnili?
Večina dosedanjih projektov je bila zastavljena in izpeljana kvalitetno, mogoče občasno pride le do pomanjkanja idej, k izboljšanju česar bi lahko pripomogel vsak član s svojimi predlogi, ki ustrezajo določeni populaciji. Vodstvo kluba namreč sestavlja le 7 oseb, ki pa preprosto ne zmorejo zaobjeti vseh interesov naših članov, zato so vaše ideje vedno več kot dobrodošle.
Moj najljubši projekt je Brca, ki jo držite v rokah, poleg tega pa vse fotografske razstave, delavnice in natečaji, decembrski božičkov dobrodelni žur in seveda vsi ostali projekti, polni smeha (smeh).
Celostno delovanje bi najbolj izpopolnili z novimi prostori, ki bi predstavljali center dogajanja za mlade v naši občini, ki ga ta praktično nima. Dogovarjanja v to smer smo že začeli, vendar se bojim, da je pot do cilja še dolga.
Kakšno je tvoje mnenje o odpravninah, ki so jih prejeli nekateri člani ŠOU-a (40.000 € za direktorja ter še dodatnih 40.000 C za nekatere ostale posameznike) ?
Osebe s temi funkcijami imajo veliko odgovornost, saj upravljajo z visokimi vsotami denarja ter sodelujejo s podjetji, kot so Študentska založba, Hostel Celica, K4, Radio Študent ipd. Višina odpravnin se mi kljub temu ne zdi smotrna, saj te osebe upravljajo z javnim denarjem, ki je namenjen študentom. V naši državi se že v osnovi preveč potroši za samo delovanje takšnih inštitucij, tako da do namenske uporabe pride le del sredstev.
Kaj si se v času vodenja Kluba naučil, si od tega odnesel kaj uporabnega, kar ti lahko pomaga v nadaljnjem življenju?
Ta izkušnja je bila zame v celoti pozi-
tivna, saj smo skupaj z ekipo štiri leta vodili organizacijo v velikosti majhnega podjetja, z vsemi podobnimi karakteristikami, kot so vodenje, koordinacija, finance, organizacija, določena stopnja odgovornosti ter zaupanja itd.
Najbolj pa sem vesel novih poznanstev ter prijateljstev, ki sem jih navezal v teh letih.
Verjetno ti je vodenje Kluba vzelo precej časa, kaj ti ga sedaj zapolnjuje?
Ujela si me med učenjem, saj počasi zaključujem študij na Fakulteti za gradbeništvo. Z optimizmom vstopam tudi na trg dela, saj, kot vemo, je na področju gradbeništva trenutno ogromna luknja, ki so jo za seboj pustila velika propadla podjetja. Možnosti so odprte tudi v drugih panogah, samo diplomo bo treba prej dokončati.
foto: osebni arhiv Miha Vahčiča
V	kolikor me ne premaga lenoba ter če to dopuščajo finance, se rekreacijsko ukvarjam z nekaj športi ali pa odjadram na kakšno potovanje po svetu.
»Štafetno palico« si predal novem predsedniku. Kakšne so tvoje želje za KJŠ v prihodnosti?
Nova ekipa se mi zdi več kot primerna za to delo, saj je sestavljena iz mladih, politično neobremenjenih študentov z ogromno energije. Največja želja je pridobitev novih prostorov ter obhko-vanje Kluba kot družabnega prostora, kjer lahko vsak član pride do izraza s svojimi idejami in udejstvovanjem.
Ti je v spominu ostala kakšna posebna anekdota iz časa predsedstva, ki jo lahko deliš z nami?
Nekoč smo po bovvlanju v Ljubljani po pomoti odtujili kuglo, s pomočjo katere smo sredi noči z mimoidočimi naredili mini tekmovanje po Čopovi ulici, Tromostovju ter čez Slovensko cesto.
V	spomin na ta dan pa v pisarni Kluba še vedno visi glava severnega medveda, ki se je naslednje jutro znašla v stanovanju skupaj z nekaj pingvini.
Za konec pa še eno vprašanje bolj za hec - koliko majic in brisač KJŠ imaš doma?
Mislim, da dve majici, roko na srce bolj malo nošeni, brisača ali tri pa se tudi najdejo nekje (smeh).
Nika Plečnik
UNIVERZA NA GORENJSKEM
Ustanovitev Univerze na Gorenjskem je ideja, o kateri se zadnje čase vedno pogosteje govori. Prvi koraki za uresničitev te želje so se začeli že v letu 2006. V Sloveniji imamo trenutno tri javne univerze (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem), zato se odpira vprašanje, ali resnično potrebujemo še četrto. Tako na eni kot na drugi strani se pojavljajo predlogi in ideje, kako zavreči trditve nasprotne strani, resnica pa je verjetno nekje vmes. Odločno proti je predvsem Univerza v Mariboru. Ustanovitev nove univerze naj bi bila v javnem interesu vseh gorenjskih občin, saj naj bi pozitivno vplivala na ekonomski, demografski in splošno-civilizacijski razvoj.
Kaj je torej tisto, kar naj bi ustanovitev Univerze na Gorenjskem prinesla regiji in njenim prebivalcem, predvsem pa študentom? V zelo obširen elaborat so zapisali, da naj bi se z ustanovitvijo nove univerze dvignila izobrazbena raven prebivalstva, izboljšal bi se gospodarski razvoj, nova univerza naj bi prispevala k pozitivnim spremembam na trgu dela, vplivala na demografsko strukturo in izboljšala splošno-civilizacijsko raven, s tem pa naj bi bil odpravljen tudi razvojni zaostanek gorenjske regije na področju visokega šolstva.
Nova univerza naj bi vključevala kranjsko Fakulteto za organizacijske vede, jeseniško Visoko šolo za zdravstveno nego, blejsko Visoko šolo za hotelirstvo in turizem in pridruženo članico Visoko šolo za gradbeno inženirstvo - EDC Kranj. Slednja je sicer zasebna višja strokovna gradbena
šola, katere visokošolski program je tik pred zaključkom akreditacijskega postopka.
Za mnenje smo povprašali dekanjo Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, izr. prof. dr. Brigito Skela Savič. Povprašali smo jo o stališču, ki ga zavzema VŠZNJ glede pobude gorenjskih poslancev za ustanovitev Univerze na Gorenjskem.
»Organi VŠZNJ (Senat, Akademski zbor, Upravni odbor) in ustanoviteljica VŠZNJ, Občina Jesenice, podpiramo ustanovitev Univerze na Gorenjskem. Razumemo jo kot potrebno povezovanje že obstoječih visokošolskih zavodov v regiji, kar bo povečalo našo raziskovalno in razvojno učinkovitost in vzajemnost delovanja na področju zdravstva, turizma, organizacije, managementa, informatike idr. Z ustanovitvijo bo omogočeno
prehajanje visokošolskih učiteljev med članicami, povezovanje pomeni večjo raziskovalno učinkovitost na raziskovalnih razpisih, ustvarjeni bodo pogoji za razvoj skupnih študijskih programov, ki bodo odraz potreb v gospodarstvu in javnem sektorju. Univerzo razumemo kot način, ki bo članicam dal maksimalno avtonomijo in odgovornost za kakovostno in učinkovito delo v povezavi z drugimi članicami.«
Zastavili smo ji tudi vprašanje o morebitnih prednostih in slabostih, ki bi jih ustanovitev univerze prinesla konkretno za VŠZNJ in za celotno gorenjsko regijo. Odgovarja:
»Ne vidim slabosti, če bodo članice delovale avtonomno in s povezovanjem doprinašale k razvoju novih študijskih področij, razvoju študijskih programov glede na potrebe gospodarstva in javnega sektorja, uspešnosti na raziskovalnem področju in širitvi mednarodnih povezav.«
Bodoča univerza bi tako zajemala zelo majhno število fakultet in visokih šol, kar posledično privede tudi do manjšega števila študentov. Zanimalo nas je, kako se bo univerza spopadala s tem, pa seveda tudi z visokimi finančnimi obveznostmi. Dekanja nam je odgovorila:
»VŠZNJ je v postopku preoblikovanja v fakulteto na NAKVS-u od leta
2012 naprej. FOV je že financirana s strani države, VŠZNJ ima s strani države financiran program prve stopnje Zdravstvena nega, potrebno je financiranje druge stopnje (strokovni magisterij Zdravstvena nega), Visoka šola za turizem na Bledu programa prve stopnje še nima financiranega s strani države. Če govorim z vidika VŠZNJ, smo šola, ki izkazuje 95-odsto-tno zaposljivost diplomantov v prvih šestih mesecih po diplomi, kar je izjemno dober rezultat v finančni krizi, ki se dotika tudi zdravstvenih zavodov. Študentje v največji meri prihajajo iz Gorenjske in Osrednjeslovenske regije, kjer se kot diplomanti tudi zaposlujejo. Ustvarili smo odlično sodelovanje s kliničnimi okolji v obeh regijah, pomembno pripomoremo k izobraževanju kliničnih mentorjev, ki jih imamo 270, s čimer prispevamo k učinkovitosti delovanja zdravstvenih zavodov. Sredstva za tovrstno delovanje pridobivamo na razpisih. VŠZNJ deluje uspešno brez univerze, vendar bi vključitev v univerzo za nas pomenilo nove razvojne priložnosti na področju razvoja doktorskega študija. Kot člani bi lahko pomembno prispevali h kakovosti delovanja univerze, saj imamo certifikata ISO 9001 in KZP, ravnokar smo bili uspešni na razpisu za področje kakovosti v visokem šolstvu in smo pridobili sredstva za mednarodno akreditacijo. Vsekakor se lahko članice druga od druge
veliko naučimo in doprinesemo k razvoju kakovostne univerze.«
Univerza na Gorenjskem bi vsekakor lahko v določeni meri pripomogla k boljšemu razvoju regije na več področjih, vendar se ob tem pojavljajo dvomi o vedno vprašljivih financah, ki jih bo tak projekt prinesel seboj. Število študentov, ki bodo v univerzo vključeni, ne bo veliko (vsaj ne v primerjavi s preostalimi tremi univerzami), kar bo posledično pomenilo tudi manjše finančne prihodke, verjetno pa tudi večjo finančno obremenitev gorenjskih občin. Končni izračun, glede na majhnost univerze, verjetno ne bo (prav kmalu) pozitiven.
Tea Noč
Članom KJŠ subvencioniramo kar 10 odstotkov izpita! Popust velja za izpit B kategorije (avto) pri nakupu ur in tečaju CPP. Za A kategorijo (motor) se še dogovarjamo.
Pomembno! Kupon za 10-odstotno subvencijo moraš na KJŠ prevzeti preden se vpišeš v Avtošolo Ekspert in ga ob vpisu v njihovi pisarni priložiti vpisnem listu.
Zakaj Avtošola Ekspert? Ima dobre pogoje plačila (gotovina, kartica ali na obroke), visoko uspešnost, malo ur do izpita in zelo ugodno ceno. Nahajajo se na Železniški postaji Jesenice in nudijo tečaje CPP vsak teden. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.kjs-klub.si.
STALNI PROJEKTI
Aerobika TVD - 1 obisk	2,00 EUR
Aerobika TVD - 10 obiskov	20,00 EUR
Bazen Radovljica	2,00 EUR
Fitnes Žirovnica	28,00 EUR
Fitnes Samson (cel dan)	28,00 EUR
Fitnes Radovljica	30,00 EUR
Fitnes TVD Partizan	20,00 EUR
Frizer - žensko striženje	15,00 EUR
Frizer - moško striženje	5,00 EUR
Frizer - barvanje	20,00 EUR
Frizer - frizura	8,00 EUR
Hotel Špik - squash	6,00 EUR
Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice)	3,00 EUR
Hotel Špik - kopanje in savna (cel dan)	15,00 EUR
Hotel Špik - klasična masaža	25,00 EUR
Kino Planet Tuš Kranj (plačilo v kinu)	3,30 EUR
Kino Železar	1,50 EUR
Kolosej (40 EUR)	30,00 EUR
Manja - depilacija celih nog	12,00 EUR
Manja - depilacija polovice nog	7,00 EUR
Manja - nega obraza	16,00 EUR
Manja - relaksacijska masaža	16,00 EUR
Občinska knjižnica (do 18. leta brezplačno)	5,00 EUR
Squash Bled (popoldne, Kompas hotel)	8,00 EUR
Squash Bled (dopoldne, Kompas hotel)	6,00 EUR
Sportpoint - servis smuči	12,00 EUR
Sportpoint - servis koles	12,00 EUR
Studio Vital (1 obisk)	5,00 EUR
Studio Vital (8 obiskov)	28,00 EUR
Studio Vital - solarij 50 min	21,00 EUR
Studio Vital - solarij 100 min	40,00 EUR
Studio Vital - fitnes (mesečna)	28,00 EUR
Tenis Jesenice	2,00 EUR
Tenis Žirovnica	2,00 EUR
Wellness Živa (teden)	10,00 EUR
VVellness Živa (vikend)	12,00 EUR
Zlata Ribica (počitek + kopel + savna)	44,00 EUR
Zlata Ribica Masaža	28,00 EUR
Zlata Ribica Solarij (20 žetonov)	24,00 EUR
Gornjesavski muzej Jesenice	BREZPLAČNO
Tandemski polet z jadralnim padalom	50,00 EUR
Tandemski padalski skok	140,00 EUR
NASI SPONSKI PROJEKTI
KJŠ SANKANJE
V nedeljo, 24.2.2013, bo potekalo TRADICIONALNO KJŠ NOČNO SANKANJE v Gozd Martuljku. Redna cena znaša 13 EUR, cena za člane pa 10 EUR. Prijave pobiramo do petka, 22.2.13.
AKCIJA! KARTE KRVAVEC
Karte za smučišči Krvavec in Rogla za vse dni so članom KJŠ na voljo po dodatno subvencionirani ceni 16 EUR.
SMUČANJE FRANCIJA
Tudi letos gremo smučat v Francijo, in sicer v/na La Plagne. Odhod bo v petek, 22.3.2013, v poznih večernih urah, povratek v soboto, 30.3.2013, zvečer ali ponoči.
Na Klubu boste za prijavo na projekt odšteli 320 EUR, redni člani KJŠ 270 EUR in simpatizerji 300 EUR.
Prijave na uradnih urah pobiramo do sobote, 23.2.13.
SMUČANJE MOJSTRANA
Zimska smučarska sezona je že v polnem teku. Vsi naši člani pa imajo 20 % popust na redne cene odraslih smučarskih vozovnic.
SMUČARSKE KARTE
Krvavec med tednom - nimamo na zalogi: 15 EUR Vogel vse dni: 18 EUR Vogel med tednom: 16 EUR
NAPOVEDNIK (preverite na spletni strani)
-	Poker turnir
-	Podpora študentskim družinam
-	Nagrade za pridne študente
-	Vikend v Radencih
-	Metalcamp 2013
-	Lan party
Sip
DODATNI POPUSTI ZA ČLANE KJŠ
K-FOTOGRAFIJA (CENTER TUŠ JESENICE) -15 %
K-Fotografija (Cesta železarjev 4b, center Tuš) nudi vsem članom KJŠ 15-odstotni popust pri vseh fotografskih storitvah. Če popust želite uveljaviti, morate predložiti veljavno člansko izkaznico.
PICERIJA FONTANA - 20 %
Picerija Fontana nudi 20-odstotni popust na vse jedi. Če jedi naročite na dom je dostava brezplačna, embalaža pa se doplača.
Cesta maršala Tita 106 (zraven Mavrice)
4270 Jesenice Tel.: 059 226 439
ŠPORT 23 - 15 %
Trgovina Šport 23 nudi 15-odstotni popust na vso redno ponudbo blaga v trgovini (hokejska in športna oprema).
Gregor Magazin s.p.
Cesta maršala Tita 57 4270 Jesenice Tel.: 051/604-656
SVET ŠPORTA JESENICE - 15 %
Trgovina Svet športa nudi 15-odstotni popust na vse redne cene blaga v trgovini (razen gorništva) ter na servis koles in smuči. Na program gorništva nudi 10-odstotni popust.
Svet športa Jesenice Cesta maršala Tita 16 Tel.: 04 5836-120
FRIZERSKI SALON MONIKA (MOJSTRANA) -10 %
Frizerski salon Monika nudi 10-odstotni popust na vso ponudbo. Frizerski salon Monika, Monika Jereb Klinar s.p.
Dovje 27 4281 Mojstrana Tel.: 041 569 615
FRIZERSKI SALON URŠKA - 10 %
Frizerski salon Urška nudi 10-odsto-tni popust na vse storitve. Frizerski salon Urška, Urška Jerala s.p.
Moste 31a, Moste 4274 Žirovnica
Tel.: 031 660 365, 04 580 12 40
Festival čokolade Zagreb
Sladkosnedi člani KJŠ smo prišli na svoj račun in se odpravili proti Zagrebu. Palačinke, s katerimi sta nas presenetila brata Urbanc, in KJŠ krofi so poskrbeli za povišan nivo sladkorja v krvi že zjutraj na vlaku.
Ko je težave zaradi slepe potnice Eme odpravila ekipa prijaznih policistov pod vodstvom B. Ureka, smo v prijetni družbi še bolj nasmejani nadaljevali svojo pot.
Zagreb me je s svojimi številnimi muzeji in lepim centrom prijetno presenetil. Svoja obzorja in kulturno razgledanost smo se odpravili širit v Muzej prekinjenih zvez, kjer se mi je v spomin še posebej vtisnila slika pomola, na katerem je neko dekle prvič videlo »one« svojega bivšega. Sexy spodnjega perila bivših partneric in podobnih zanimivosti nimajo, zato obiska gospodičem ne priporočam.
Pokušina vroče čokolade z vodko in rumom je sprva zanimiva, po tretjem požirku pa postane neprijetna. To ni bil nek lasten eksperiment, to dejansko prodajajo. Na splošno bi lahko festival čokolade ocenil kot festival, zelo prijeten za oči, ker pa si od široke ponudbe lahko poizkusil le mlečni greš z okusom jagode, sem prostor zapustil malenkost razočaran.
Po prijetnem sprehodu smo okus čokolade odplaknili z odličnim pivom iz Med-vedgrada (7,8 %), zato je bil tudi spanec na poti proti domu toliko bolj prijeten.
Z vami sem dobre in slabe izkušnje delil
Vaš Rok
veliko obetal
Bi se jo dalo uporabiti... večkrat